Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr.,43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13) in 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07, 11/09 in 14/11) je Občinski svet Občine Trebnje na 20. redni seji dne 5. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje
1. Uvodne določbe
1. člen
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Trebnje (v nadaljevanju: OPN Občine Trebnje).
Strokovna gradiva za OPN Občine Trebnje je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana.
2. člen
Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim, Občina Trebnje določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN). Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
3. člen
OPN Občine Trebnje vsebuje:
I. Odlok o OPN
(1) Besedilo odloka o OPN
(2) Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70cm z naslednjo vsebino:
Naslovnica
Vsebina grafičnega dela OPN
Strateški del OPN
0-01 Zasnova prostorskega razvoja,
merilo 1:50.000
0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
merilo 1:50.000
0-03 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo, merilo 1:50.000
0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000
0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč, merilo 1:50.000
0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000
0-07 Strateške razvojne površine mesta
Trebnje, merilo 1:15.000
0-08 Strateške razvojne površine naselja
Veliki Gaber, merilo 1:7.500
Izvedbeni del OPN
1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste, merilo 1:50.000
1.02 Pregledna karta naselij občine Trebnje z
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP,
merilo 1:50.000
2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture, merilo 1:50.000
3.01 do 3.40 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora
in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000
4.01 do 4.40 Prikaz enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01 Pregledna karta občine s prikazom
območij OPPN, merilo 1:50.000
6.01 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
za Dobrnič, merilo 1:500
Legenda
II. PRILOGE OPN
OPN Občine Trebnje ima naslednje priloge:
31 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta
32 prikaz stanja prostora, ki vsebuje:
– tekstualni del
– grafične prikaze:
00 pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste, M1:50.000, list 00
01 prikaz rabe prostora, M 1:5.000, listi 1-01
do 1-45
02 prikaz gospodarske javne infrastrukture,
M 1.5.000, listi 2-01 do 2-45
03 prikaz varstvenih režimov:
03.a varstvo kulturne dediščine, M1:5.000 (listi
3a-01 do 3a-45)
03.b ohranjanje narave, M1:5.000 (listi 3b-01
do 3b-45)
03.c varstvo voda, M1:5.000 (listi 3c-01 do 3c-45)
03.d območja za potrebe obrambe, M1:5.000
(list 3d-30)
04 prikaz meje območja prostorskega akta, M1:5.000
(listi 4-01 do 4-45)
33 strokovne podlage, na katerih temeljijo
rešitve prostorskega akta
34 smernice in mnenja
35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega
akta
36 povzetek za javnost
37 okoljsko poročilo
III. DIGITALNI PODATKI OPN
Digitalna vsebina OPN Občine Trebnje obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2012) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.
4. člen
OPN Občine Trebnje določa:
1. UVODNE DOLOČBE 1
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE TREBNJE
2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in
možnostih prostorskega razvoja
2.1.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne
potrebe države in regije
2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin
2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikaz na karti 0-01)
2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo
posameznih naselij
2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in
razvoj dejavnosti
2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja
naselij v občini in regiji
2.2.4 Druga za občino pomembna območja
2.2.5 Urbana središča, za katera se izdela
urbanistični načrt
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra lokalnega pomena
(grafični prikaz na karti 0-02)
2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture
2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij
2.3.4 Zasnova energetske oskrbe
2.3.5 Zasnova vodooskrbe
2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki
2.3.8 Zasnova infrastrukturnega opremljanja
vinogradniških območij
2.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo (graf. prikaz na karti
0-03 in 0-06)
2.4.1 Okvirna območja naselij in območij
razpršene poselitve
2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij
2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
2.4.4 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene
poselitve
2.4.5 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
2.4.6 Območja, za katera se bo izvajala celovita
prenova
2.4.7 Usmeritve za območja za strateški razvoj
naselij (graf. prikaz na karti 0-07 in 0-08)
2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični
prikaz na karti 0-04)
2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki
so vezane na naravne vire
2.5.2 Usmeritve za območja varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe
2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora,
pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih
in arhitekturnih značilnosti
2.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(grafični prikaz na karti 0-05)
2.7 Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje
2.7.1 Območje prostorskega razvoja mesta Trebnje
2.7.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
2.7.3 Koncept prometnega omrežja in javnega
potniškega prometa
2.7.4 Koncept urbanističnega in arhitekturnega
oblikovanja
2.7.5 Koncept zelenega sistema naselja
2.8 Koncept prostorskega razvoja naselja
Veliki Gaber
2.8.1 Območje prostorskega razvoja naselja
Veliki Gaber
2.8.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
2.8.3 Koncept prometnega omrežja
2.9 Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič
2.9.1 Območje prostorskega razvoja naselja Dobrnič
2.9.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
2.9.3 Koncept prometnega omrežja
2.10 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje
2.11 Usmeritve za urejanje prostora z Občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti – OPPN
3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE TREBNJE
3.1 Splošne določbe
3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti
in vrste posegov)
3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo
in gradbene parcele
3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko
javno infrastrukturo
3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno
dobro
3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja
narave, varstva kulturne dediščine, varstva
okolja in varstva naravnih dobrin
3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
za potrebe obrambe
3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje
zdravja
3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN
3.2.13 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih OPPN
3.3 Usmeritve za OPPN
3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5 Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo
posledic vplivov na okolje
4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Tabele, ki so sestavni del odloka:
Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – naselja
Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor
Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – mineralne surovine
Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN
Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA
Tabela 3: Nezahtevni objekti
Tabela 4: Enostavni objekti.
5. člen
Z OPN Občine Trebnje se prostorsko ureja območje celotne Občine Trebnje.
2. Strateški del OPN Občine Trebnje
2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja
6. člen
Območje Občine Trebnje meri 163,3 km2. V 131 naseljih prebiva 11.995 prebivalcev (vir: SURS, 2011), povprečna gostota je 73 preb./km2.
Geografsko pripada osrednji del Občine Dolenjskemu podolju (Temenica in Vejarska kotanja), SZ del Posavskemu hribovju s povprečno nadmorsko višino 300–600 m in povpr. naklonom 12°–30° in južni del kraški Suhi Krajini s hriboma Šumberk in Lisec na zahodu ter rodovitno Dobrniško uvalo na vzhodu.
Poselitvena struktura v Občini Trebnje sledi posameznim geografskim značilnostim območja. Mesto Trebnje se pospešeno razvija ob prometnem vozlišču v osrčju občine, večja strnjena naselja – gručaste vasi so na rodovitnih nižinskih predelih občine, naselja z manjšimi zaselki pa v gričevnatem predelu občine. Posebnost v poselitveni strukturi predstavljajo vinogradniška območja z zidanicami (razpršena poselitev).
Prostorski razvoj v Občini Trebnje se je v zadnjih 20 letih izvajal na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje 1986–2000. Občina Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma izkoriščen, tako da ima občina relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva tudi na trg stavbnih zemljišč.
Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. Prav tako je veliko interesa za gradnjo zidanic. Interes za nakup stanovanj je prisoten iz občine in drugih urbanih središč. Interes za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem izven občine. Interes za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz območja občine in sosednjih območij, interes iz drugih urbanih središč je manjši.
Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo naselja ob prometnih koridorjih: ob avtocesti in državni cesti v koridorju vzhod–zahod, v območju doline Temenice, kjer poteka tudi železnica, ter v koridorju ceste in železnice Trebnje–Mirna. Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni položaj za načrtni dolgoročni razvoj: mesto Trebnje, Gorenja Nemška vas, Dolenja Nemška vas, Štefan, Veliki Gaber, Bič in Dobrnič.
Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč in naravnih vrednot. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, nestabilna pobočja in poplavna dolinska območja.
2.1.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
7. člen
Razvojni interesi države in regije na območju Občine Trebnje so: gradnja daljnovoda 2x110 kV na odseku RTP Grosuplje–RTP Trebnje, ureditev komunalne deponije Globoko v regijski center za ravnanje z odpadki, daljinska kolesarska steza, izgradnja plinovoda in regionalne cestne povezave.
Medobčinski razvojni interes je projekt vodooskrbe območja Suhe krajine.
Lokalni razvojni interesi so:
– nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča in manjših lokalnih oskrbnih središč;
– zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev;
– zagotovitev novih območij za bivanje in za druge krajevne razvojne potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne potrebe);
– izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih naselij;
– izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja.
2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
8. člen
Prostorski razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v občinskem središču mestu Trebnje. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne krajevne potrebe, tako da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel vplivov na sosednja območja. V mestu Trebnje se bo še naprej krepila in razvijala gospodarska dejavnost in s tem večale zaposlitvene možnosti za prebivalstvo širšega gravitacijskega območja. Prizadevati si bo potrebno za izboljšanje prometnih povezav s sosednjimi občinami.
2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
9. člen
Cilj dolgoročnega razvoja Občine Trebnje je uravnotežen gospodarski, prostorski in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve in gospodarske javne infrastrukture.
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Trebnje so:
1. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
2. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejšega medobčinskega središča in občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje,
3. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
4. zagotavljanje površin za razvoj drugih naselij s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
5. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, razvoj športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,
6. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
7. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,
8. razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
9. varovanje vodnih virov,
10. varovanje kulturne dediščine, spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z varstvom kulturne dediščine,
11. spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč in stavbnega fonda v naseljih,
12. razvijanje kolesarskih, peš in drugih vzdolžnih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
13. omejevanje velikih nakupovalnih središč na obrobju naselij, ki bi neustrezno vplivali na razvoj male trgovine v naseljih,
14. izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč na njihovem obrobju,
15. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
16. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
17. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
18. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo;
Cilji občine pri urejanju prostora z vidikov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:
19. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,
20. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,
21. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov.
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikaz na karti 0-01)
2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
10. člen
Omrežje naselij po vlogi in funkciji naselij v Občini Trebnje tvorijo:
– središče medobčinskega pomena, občinsko središče: mesto Trebnje
Mesto Trebnje se bo še naprej razvijalo kot središče medobčinskega pomena in občinsko središče ter krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Gravitacijsko območje mesta Trebnje zajema tudi območja lokalnih skupnosti: Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Žužemberk.
Predvideva se krepitev razvoja dejavnosti socialnega varstva, razvoj nižjega in srednješolskega izobraževanja ter sodstva. Z razvojem mesta se bo zagotavljalo območja in objekte za upravne funkcije lokalne skupnosti in funkcije upravne enote, oskrbne funkcije na občinski ravni, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbeno šolo, drugo izobraževanje, knjižnico, zdravstveni dom, lekarno, dom za starejše občane in prostore za kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi, s kulturnim domom, športno-rekreacijskim parkom in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe.
– lokalni središči: Veliki Gaber in Dobrnič
Lokalni središči v Občini Trebnje sta naselji Veliki Gaber in Dobrnič.
Prebivalcem obeh naselij in drugim naseljem zagotavljata lokalni središči vsakodnevno oskrbo, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti, knjižnico, prostor za športne dejavnosti in pošto. V teh dveh naseljih se bodo funkcije krepile predvsem v smislu kakovosti in turistične ponudbe.
– druga naselja
Druga naselja v Občini Trebnje se razvijajo z dopolnjevanjem in zgoščevanjem in v okviru potreb lokalnega prebivalstva, predvsem pa za razvoj kmetijske dejavnosti, kakovosti bivanja in dopolnilne turistične dejavnosti.
2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
11. člen
Prostorski razvoj Občine Trebnje je načrtovan dolgoročno. Večje razvojne poselitvene površine in površine za razvoj dejavnosti so načrtovane za potrebe širšega medobčinskega gravitacijskega območja v Trebnjem.
Zmerni razvoj se načrtuje za lokalni središči Veliki Gaber in Dobrnič.
Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe.
Prednostna razvojna območja so:
– v mestu Trebnje: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom, zelene površine), površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš in blokov; površine za razvoj industrije in gospodarstva,
– v naseljih Veliki Gaber in Dobrnič: površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš.
2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
12. člen
Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod–zahod: avtocesta Ljubljana–Zagreb in državna (regionalna) cesta Ljubljana–Novo mesto. Regionalne povezave v prečni smeri potekajo od Trebnjega na SV proti Mirni, Mokronogu in Sevnici, na JV proti Mirni peči, na S proti Čatežu in Litiji, na J pa proti Dobrniču in Žužemberku. Načrtovane so izboljšave regionalnih prometnih povezav.
Železniška proga povezuje Trebnje proti zahodu z Ivančno Gorico in Ljubljano, proti SV z Mirno in Sevnico, proti JV pa z Mirno pečjo in Novim mestom.
Med pomembnejše lokalne ceste sodi prometna povezava po dolini Temenice od Ivančne Gorice do Šentlovrenca do priključka na cesto Trebnje–Čatež. Načrtovana pomembnejša lokalna cesta je od AC priključka Trebnje vzhod proti Mirni do priključka na državno cesto na meji z Občino Mirna.
Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih cestah.
2.2.4 Druga za občino pomembna območja
13. člen
Drugo za občino pomembno razvojno območje je vezano na naravne vire in je območje pridobivalnega prostora mineralnih surovin: Vrhpeč.
Pomembno območje za občino in sosednje občine je deponija odpadkov Globoko, kjer se načrtuje medobčinski Center za ravnanje z odpadki (CERO).
Pomembno območje prepoznavnih naravnih vrednot je dolina Temenice.
Pomembna območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja naselbinske dediščine v naseljih Sela pri Šumberku, Korenitka, Dobrnič, Gorenji vrh pri Dobrniču in na Zaplazu pri Čatežu in ambient Trebanjskega gradu.
2.2.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
14. člen
Za mesto Trebnje, naselji Veliki Gaber in Dobrnič se pripravi urbanistični načrt.
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
(grafični prikaz na karti 0-02)
2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
15. člen
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino.
Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče – novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.
Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture.
Za obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev.
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.
2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture
16. člen
Avtocesta Ljubljana–Zagreb poteka v smeri vzhod–zahod. Pri načrtovanju je upoštevati širitev AC za en prometni pas, to je minimalno 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.
Državne regionalne povezave potekajo v smeri vzhod-zahod v istem koridorju kot AC.
Prečne državne regionalne povezave potekajo v smeri proti SV proti Mirni, na JV proti Mirni peči. Povezavi na sever za Čatež in na jug za Dobrnič in Žužemberk sta prav tako regionalnega značaja, vendar po standardu in prometni pomembnosti nekoliko nižje ravni kot povezavi za Mirno in Mirno peč. Z nadaljnjim razvojem se bosta povezavi izboljševali, tako da se bo izboljšala prometna dostopnost območij ob teh koridorjih.
Skozi občino poteka tudi železnica Ivančna Gorica–Trebnje–Mirna–Sevnica in Trebnje–Novo mesto. Železniško omrežje ostaja v bodoče v istem koridorju. Primernost tirnega prometa za javni potniški promet nakazuje izboljšavo urejenosti postajališč in železniške postaje v Trebnjem. Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je prednostna usmeritev za urejanje železniških postaj in postajališč.
Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naselij se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov cest. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova poselitev planira s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti.
V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za urejanje teh območij.
V Trebnjem, Dobrniču in Velikem Gabru, kjer so dolgoročno strateško planirana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje.
Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so:
– nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve,
– umirjanje prometa,
– omejevanje motornega prometa v središčih naselij,
– urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder,
– ureditev kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez,
– celovit pristop k zagotavljanju trajnostne mobilnosti.
V naseljih z naselbinsko kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.
2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij
17. člen
Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij.
2.3.4 Zasnova energetske oskrbe
18. člen
Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj gospodarstva ter širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. V izgradnji je daljnovod 2x110 kV na odseku RTP Grosuplje–RTP Trebnje.
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
– oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),
– občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne energije in drugih oblik energije,
– na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije (sončna energija, kot so: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije,
– na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije,
– občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij.
2.3.5 Zasnova vodooskrbe
19. člen
Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno in dobro razvejano, ni pa še v celoti sanirano. Prednostno si bo občina prizadevala za menjavo azbestnih cevi in za zmanjševanje izgub vode v sistemu. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba in vodooskrba z deževnico kot virom za sanitarno in tehnološko vodo. Zbiranje in raba padavin je usmeritev za novogradnje, za gospodarske in stanovanjske namene.
Obstoječi vodni viri ne zadostujejo za naraščajoče potrebe in širitev poselitve, prav tako so nekatere naprave obstoječega omrežja dotrajane, kar postavlja omejitve za nadaljnje obdobje. Zavedajoč se teh omejitev občina načrtuje dodatna zavarovanja vodnih virov in izboljšave omrežja in naprav.
Občina načrtuje novo vodovodno omrežje v vinogradniškem območju Lisec. Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel.
Občina bo nadalje varovala območja obstoječih in potencialnih vodnih virov in izboljševala vodovodno omrežje.
Občina bo podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za deževnico in druge oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri novogradnjah in na kmetijah za potrebe sanitarne in tehnološke vode.
2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
20. člen
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
– zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,
– ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in rastlinske čistilne naprave) za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin.
Na področju odvajanja odpadnih vod bo občina nadalje izvajala priključevanje obstoječih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje.
Občina načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Bič (Zagorica, Bič, Pristavica in Dobravica), Blato, Dolenja Nemška vas, Ponikve, Studenec, Čatež.
Načrtovane so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dobrnič, ČN Bič, ČN Ponikve.
Območja manjših naselij in razpršene poselitve se lahko opremljajo tudi z biološkimi ČN.
2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki
21. člen
Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
– spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih ...),
– vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega selektiranja in zbiranja odpadkov,
– spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki,
– odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč,
– vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov.
Občina bo urejala odlagališče odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju medobčinskega Centra za ravnanje z odpadki (CERO).
2.3.8. Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij
22. člen
Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu (oziroma trajnim nasadom), stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost oziroma izjema.
Občina bo vinogradniška območja le delno opremljala oziroma z nekoliko nižjim standardom infrastrukturne opremljenosti kot to velja za naselja. Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski zmožnosti občine.
2.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
(grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06)
2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve
23. člen
Avtohtoni poselitveni vzorec v Občini Trebnje je heterogen in ga sestavljajo: mesto Trebnje, gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih.
V območja z urbanističnim načrtom so zajete površine prostorskega razvoja vodilnih naselij v Občini Trebnje: Trebnje, Veliki Gaber in Dobrnič.
Okvirna območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s pripadajočim prostorom.
Za druga naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe lokalnega prebivalstva. Notranje se razvijajo vaška naselja, ki še nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Ta naselja se dopolnjuje glede na lokalne potrebe.
Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar je vplivala geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve.
Na Dolenjskem je značilna svojevrstna poselitev v vinogradniških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in zaselki. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja.
Okvirna območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji.
2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij
24. člen
Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
(1) Podpirala strnjenost poselitve, tako da bo:
– poselitev usmerjala v nova razvojna območja, ki se bodo postopoma načrtovala skupaj s celovito infrastrukturno ureditvijo,
– poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
– širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
– preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
– preprečevala razpršeno gradnjo, razen v primerih, ko se obstoječa razpršena gradnja zaokroži v zaselek in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev,
– omejevala stalno naselitev v vinogradniških območjih.
(2) Podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,
– varovala obvodni prostor pred neprimernimi in neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi (rekreaciji),
– varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
– ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.
(3) Zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da se omogoči ugodno razmerje bivanja, dela ter turističnega razvoja,
– dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor,
– dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti.
(4) Izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
– opremljala planirana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij,
– zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav,
– spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč na obrobju,
– zagotovila varnost pešcev in kolesarjev v prometu.
(5) Omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
– nadaljevanje razpršene gradnje,
– povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,
– spreminjanja pomožnih objektov in zidanic v sekundarna bivališča,
– spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v vinogradniških in od infrastrukture odmaknjenih območjih.
2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
25. člen
Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko rabo površin.
V Trebnjem se načrtuje razvoj v skladu s funkcijo medobčinskega središča. Načrtovane so širitve stavbnih zemljišč za razvoj centralnih dejavnosti, razvoj turizma ter rekreacijskih in športnih dejavnosti. Načrtovana je širitev območja za gospodarske dejavnosti na vzhodu Trebnjega.
V Velikem Gabru in Dobrniču se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti.
Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v območja za proizvodne dejavnosti. To so območja: Industrijska cona na vzhodu Trebnjega, območje ob priključku na AC Trebnje – vzhod, Gospodarska cona Bič ob priključku na AC in območje za gospodarske dejavnosti v Gorenji vasi pri Čatežu.
Razvoj turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti se načrtuje ob naselju Blato ter na posestvu pri gradu Kozjek – naselje Dolenja Selca.
2.4.4 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve
26. člen
Sanacijo območij razpršene poselitve vinogradniških območij bo občina izvajala predvsem na področju komunalnega opremljanja in na izboljševanju prometnega omrežja.
Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin.
2.4.5 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
27. člen
Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in kvalitetne arhitekture vaških jeder.
Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi in nadaljuje zasnove gručastih naselij v ravninskem delu in zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem delu.
Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše urbanistično in arhitekturno oblikovanje.
Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami in otroškimi igrišči.
2.4.6 Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
28. člen
Občina si bo prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov in za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.
Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in sočasnim umirjanjem prometa.
Z občinskim podrobnejšim prostorskim načrtom se bo izvajala celovita prenova na območju romarske cerkve matere Božje na Zaplazu in urbanistična ureditev predela Čateža. V OPPN bo potrebno razrešiti prometne zagate ob množičnih romanjih in drugih prireditvah na Zaplazu.
Posebno varstvo kulturne dediščine – delna prenova naselij se bo izvajala na območjih naselbinske dediščine v Dobrniču, Gorenji vasi pri Dobrniču, Selah pri Šumberku in Korenitki.
2.4.7 Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07 in 0-08)
29. člen
Občina Trebnje za dolgoročni – strateški prostorski razvoj načrtuje strateške razvojne površine v naseljih Trebnje in Veliki Gaber. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih. Na teh površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih režimov.
2.5 Usmeritve za razvoj v krajini
(grafični prikaz na karti 0-04)
2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
30. člen
Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem ekološke pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij.
Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo.
Turizem: Ob kulturnih spomenikih in kulturni dediščini, naravnih vrednotah se za turistične namene razvijajo tudi vinogradniška območja v občini: Čatež, Češnjevek, Dolenja Dobrava, Dolenja Selca, Dolenja vas pri Čatežu, Dolenji Vrh, Glinek, Grič pri Trebnjem, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenji vrh pri Dobrniču, Iglenik pri Veliki Loki, Jezero, Korenitka, Kriška Reber, Križ, Lipnik, Lisec, Lukovek, Mačkovec, Male Dole pri Stehanji vasi, Martinja vas, Medvedjek, Meglenik, Mala Ševnica, Razbore, Roje pri Čatežu, Rdeči Kal, Rihpovec, Repče, Sajenice, Svetinja, Šmaver, Trebanjski Vrh, Velika Ševnica, Zagorica pri Čatežu.
Rekreacija in šport: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti.
Mineralne surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru kamnoloma Vrhpeč. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
2.5.2 Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja,
območja in objekte za potrebe obrambe
31. člen
Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.
Občina bo varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh območjih načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo.
Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Območje Občine Trebnje je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari, toča, žled, suša, aviarna influenca, razlitje, izpust ali eksplozija nevarnih snovi, potres manjše amplitude, prometne nesreče.
Poplave nastopijo v dolini Temenice in njenih pritokih. Temenica s pritoki je povodje kraškega značaja, kjer se je oblikoval svojevrsten odtočni režim reke Temenice. Celotna dolina vodotoka je naravni sistem suhih zadrževalnikov, zato je treba za ohranjanje poplavne varnosti ohranjati obseg poplavljenih površin. Največji obseg poplav nastopi v dolini Temenice na odseku od naselja Stranje pri Vel. Gabru, del vasi Šentlovrenc, vas Krtina – del, kjer se v Temenico izliva potok iz Globoke doline iz vasi Žabjek, Velika Loka – del vasi ob trgovini, Kamni Potok-del vasi na desnem bregu Temenice, vas Zidani most, Trebnje – del nasproti podjetja Treles, Dolenja Nemška vas – del pri gasilskem domu, Ponikve – pri mlinu Zakrajšek, Dobravica pri Velikem Gabru in del naselja Pristavica pri Velikem Gabru.
Stacionarni viri nevarnih snovi in možne ekološke nesreče so v objektih: Trimo d.d., Akripol d.o.o., Skladišče Butan plin v Račjem selu, bencinski servisi.
Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja:
– za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča: Travnik pri gostišču Hribar v Trebnjem, igrišče pri Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje, okolica Gasilskega doma Trebnje, okolica OŠ Dolenja Nemška vas,
– za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico: Veliki Gaber, Čatež, Šentlovrenc, Trebnje, Grm, Sela pri Šumberku,
– za deponijo ruševin: centralno odlagališče Globoko,
– za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko.
Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.
32. člen
V Občini Trebnje je območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Vrhtrebnje. Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe, ki pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, možno uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje.
2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
33. člen
Dolina Temenice in Čatež z romarskim svetiščem na Zaplazu sodita zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja.
Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine so:
– trško jedro mesta Trebnje,
– vas Gorenji vrh pri Dobrniču,
– vaško jedro Sela pri Šumberku,
– vas Korenitka in
– vaško jedro Dobrnič.
2.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(grafični prikaz na karti 0-05)
34. člen
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora.
Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča.
Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora.
Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine primarne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim.
Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju.
Raba posameznih površin je omejena tudi na območjih prikritih grobišč.
Na območjih drugih zemljišč so območja mineralnih surovin namenjena izkoriščanju in območja mineralnih surovin namenjena sanaciji v kmetijska ali gozdna zemljišča.
Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih.
35. člen
Za obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih pravic.
2.7 Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje
2.7.1 Območje prostorskega razvoja mesta Trebnje
36. člen
Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje podrobneje obravnava območje, ki obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselij Trebnje, Štefan, Rožni vrh in Dolenja Nemška vas, njihova obrobja z zaselki in razpršeno poselitvijo ter načrtovane površine za dolgoročni razvoj in dele rekreacijskih površin, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem.
Prostorski razvoj mesta je načrtovan dolgoročno, zato se nekatera območja določajo za strateški/dolgoročni prostorski razvoj in se prikažejo v strateškem delu OPN.
2.7.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
37. člen
Dolgoročni razvoj mesta Trebnje povezuje Trebnje s sosednjimi naselji Štefan, Rožni vrh, Gorenja Nemška in Dolenja Nemška vas v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev mestotvornih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za različne oblike bivanja.
Dolgoročni razvoj naselja je zasnovan na državnem prometnem omrežju, ki je bil določen v preteklem obdobju (potek avtoceste, priključne ceste regionalnega pomena in obstoječa železnica) na tak način, da je preplet dejavnosti skladen in da so negativni vplivi čim manjši.
Dolgoročni razvoj Trebnjega se usmerja na severno obrobje obstoječega naselja. Severna razvojna območja Trebnjega se namenjajo predvsem bivanju is spremljajočimi dejavnostmi s srednje visoko izrabo površin.
Naselji Rožni vrh in Gorenja Nemška vas se dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom in nižjo izrabo površin. Območje med državno cesto in železnico v naselju Štefan in vzhodni del Trebnjega se namenja oskrbi in storitvam (brez stanovanj).
Gospodarska cona med Vina gorico in Dolenjo Nemško vasjo se širi proti severu. Razvojna območja Dolenje Nemške vasi se načrtujejo južno od šole in ob priključku na AC. Površine se namenjajo za športno rekreacijski park, vzhodni del pa za gospodarstvo in dejavnosti transporta.
Območje gradu Trebnje ter nekatera območja v pasu Temenice se namenjajo gostinstvu, turizmu in rekreaciji.
Središče mesta Trebnje se dopolnjuje s centralnimi funkcijami. Za območje mestnega jedra (Baragov in Goliev trg) se s podrobnejšim načrtovanjem in prenovo določijo podrobnejše usmeritve za urejanje. Razvojno območje železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste se namenja ureditvi »prometne glave« in centralnim dejavnostim s srednje visoko do visoko izrabo površin.
2.7.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
38. člen
Izhodišče za prometno urejanje dolgoročnega razvoja mesta Trebnje predstavlja državno prometno omrežje, ki je bilo določeno v preteklem obdobju (potek avtoceste, priključne povezave regionalnega pomena).
Za nova razvojna območja mesta Trebnje, Studenec in Gorenja Nemška vas se načrtuje nova vzdolžna primarna prometna povezava, ki poteka po severnem obrobju in medsebojno povezuje nova mestna območja s cesto Trebnje–Mirna na vzhodu in Trebnje–Velika Loka na zahodu. S to vzdolžno povezavo se ustvari nova primarna mestna os bodočega mestnega razvoja. Na vzhodu se ta os nadaljuje preko železnice proti vzhodu do AC priključka Trebnje vzhod.
Prečne povezave potekajo med severno povezovalno cesto in obstoječo primarno cesto (Goliev trg, Gubčeva cesta, Stari trg) in povezujejo razvojna območja z obstoječim naseljem in dejavnostmi v središču mesta. Severni rob obstoječe poselitve je relativno strnjen, prehodi proti severu so ozki, zato se s tem prostorskim aktom načrtuje izboljšava in okrepitev prometnih povezav v smeri S–J, da bi se zagotovila povezava v povezano urbano celoto.
Planirajo se novi prečni prehodi preko doline Temenice.
S postopno preureditvijo prometnega omrežja se bo promet v središču mesta lahko vedno bolj omejeval, prav tako se bo obstoječa glavna vpadnica od gradu na Baragov trg lahko preuredila v pešaško povezavo mesta z gradom.
Avtobusna postaja se načrtuje v bližini železniške postaje, tako da se zagotovi čim boljša povezava z železnico. Urejanje »prometne glave« naj vključuje tudi parkirišča za prestopanje, tako da se vzpostavijo pogoji za kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih sredstev.
Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet.
2.7.4 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
39. člen
Mestno jedro Trebnjega se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne dediščine. V tem območju se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto mestnega/trškega jedra.
Razvojno območje železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste naj ima višjo do visoko izrabo površin in mestotvorno oblikovanje.
Severna razvojna območja se raztezajo na valovitem terenu, slemena vzpetin potekajo večinoma v smeri S–J. Zazidava na pobočjih naj izkorišča nagnjenost terena (npr. terasna zazidava), tako da se omogočijo daljši pogledi na okolico.
2.7.5 Koncept zelenega sistema naselja
40. člen
V severnih razvojnih območjih so že z namensko rabo površin določene zelene površine in površine za rekreacijo. Prav tako so z zelenimi pasovi ločena posamezna razvojna območja (Trebnje – Štefan in Rožni vrh), ki se namenjajo rekreaciji. Zelene členitvene površine imajo klimatsko in ekološko funkcijo in jih je treba trajno ohranjati kot zelene presledke med poselitvenimi območji. Tu naj potekajo rekreacijske povezave proti dolini Temenice na jugu in gozdnim površinam na severnem obrobju.
2.8 Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber
2.8.1 Območje prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber
41. člen
Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber podrobneje obravnava naselje Veliki in Mali Gaber z zaselki ter načrtovane površine za dolgoročni razvoj.
Prostorski razvoj Velikega Gabra je načrtovan dolgoročno, zato se nekatera območja določajo za strateški/dolgoročni prostorski razvoj in se prikažejo v strateškem delu OPN.
2.8.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
42. člen
Za razvoj centralnih dejavnosti lokalnega središča se načrtuje s prenovo območja vzhodno od šole, dolgoročno pa se za nadaljnjo širitev (v strateškem delu) določa razvojno območje na zahodnem robu naselja, tako da se navezuje na dosedanje centralne dejavnosti in javne površine. Dolgoročni razvoj območij za bivanje se bo usmerjal na pobočne lege med Malim in Velikim Gabrom ter od Velikega Gabra proti Malemu Medvedjeku.
2.8.3 Koncept prometnega omrežja
43. člen
Načrtovana je nova prometna povezava od Biča preko Malega Gabra v dolino Temenice, ki bo nadomestila obstoječo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Trasa za novo povezavo se planira tako, da istočasno povezuje tudi nova razvojna območja. Na severni strani Malega Gabra nova povezava prečka železnico v podvozu in se priključi na državno cesto pri zaselku Podgabrje.
Nove povezovalne ceste se vzpostavijo med obstoječimi naselji in razvojnimi območji v vzdolžni in prečni smeri.
2.9 Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič
2.9.1 Območje prostorskega razvoja naselja Dobrnič
44. člen
Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič podrobneje obravnava naselja Dobrnič, Podlisec in Gorenjo vas ter načrtovane površine za dolgoročni razvoj.
2.9.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
45. člen
Naselje Dobrnič predstavlja središče Suhe krajine v Občini Trebnje in se zato dolgoročno načrtuje intenzivnejši razvoj. Načrtuje se širitev površin za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, površine za razvoj centralnih dejavnosti, širitev šole z rekreacijskimi in športnimi površinami ter širitev pokopališča s parkovnimi površinami.
2.9.3 Koncept prometnega omrežja
46. člen
Načrtujejo se nove povezovalne ceste na obrobju razvojnih območij na zahodni in južni strani naselja. Nove ceste tangencialno povežejo dosedanjo krakasto razporejene ceste, tako da se težišče prometa lahko razporeja po obodu naselja in ustvari možnost omejevanja prometa v središču vasi.
Načrtovane so površine za parkiranje na zahodnem robu vaškega jedra, tako da se lahko vzpostavi omejevanje prometa v vaškem jedru.
2.10 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje
47. člen
Prostorski izvedbeni pogoji se pripravijo za vsa območja urejanja.
Z OPN se ureja celotni prostor Občine Trebnje razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti.
Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.
2.11 Usmeritve za urejanje prostora z Občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti – OPPN
48. člen
Z OPPN se urejajo tista območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti.
Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu območij urejanja z OPPN, z namenom:
– urejanja infrastrukture,
– pridobitve lastništva za celovito in racionalno ureditev območja,
– uskladitve različnih interesov v prostoru,
– javnosti dela.
3. Izvedbeni del OPN Občine Trebnje
3.1 Splošne določbe
49. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Trebnje sprejme izvedbeni del OPN Občine Trebnje, ki je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.
50. člen
Izvedbeni del OPN določa:
3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE TREBNJE
3.1 Splošne določbe
3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti
in vrste posegov)
3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo
in gradbene parcele
3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko
javno infrastrukturo
3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno
dobro
3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja
narave, varstva kulturne dediščine, varstva
okolja in varstva naravnih dobrin
3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih za
potrebe obrambe
3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja
3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN
3.2.13 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih OPPN
3.3 Usmeritve za OPPN
3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5 Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo
posledic vplivov na okolje
4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.
51. člen
Izvedbeni del OPN vsebuje:
Besedilo odloka
Grafične prikaze v samostojni mapi 50x70:
1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo
na liste, merilo 1:50.000
1.02 Pregledna karta naselij Občine Trebnje z
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP,
merilo 1:50.000
2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture, merilo 1:50.000
3.01 do 3.40 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora
in prostorskih izvedbenih pogojev,
merilo 1:5.000
4.01 do 4.40 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske
javne infrastrukture
5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij
OPPN, merilo 1:50.000
6.01 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
Dobrnič, merilo 1:500
Legenda.
52. člen
(skupni in posebni pogoji)
(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, namembnosti površin in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Posebni pogoji so določeni za posamezna območja ali lokacije v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost dela skupnih pogojev na teh območjih je posebej navedena.
53. člen
V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov ter rudarstvo.
(2) Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo.
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih.
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici.
(5) Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti.
(6) Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali je prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt). Spremljajoči objekt ni namenjen bivanju ne sme presegati 60 % zazidane površine osnovnega objekta.
(7) Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
(8) Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
(9) Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.
(10) Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem gradbena parcela.
(11) Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva max. kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
(12) Ureditve infrastrukture so gradnja gradbeno-inženirskih objektov prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in izvedba priključkov.
(13) Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za urejanje voda.
(14) Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo.
(15) Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi.
54. člen
(meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja z izvedbenim delom OPN obsega celotno območje Občine Trebnje, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabelah 2-1 in 2-2, ki sta sestavni del tega odloka.
(2) Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5000.
55. člen
(členitev prostora)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.
(2) Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska raba površin je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora.
(3) Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST, RPI-naselja), uradni podatki MKO (RABA – gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete površine stavbnih zemljišč (sz-stavbna zemljišča). Površine voda (V) so prikazane na podlagi ZKP 2012 in DOF 5).
(4) Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin.
(5) Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP – poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.
(6) Enote urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so območja odprtega prostora – krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G in V. EUP-OP so razdeljene na severno enoto OP-S in južno enoto OP-J. EUP-OP so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(7) Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru – EUP rek je prostorsko zaokroženo območje, ki je namenjeno rekreaciji v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in za nekatere vrste objektov. EUP-rek so podlaga za upravljanje rekreacijskih ali varovanih območij.
(8) Enota urejanja prostora za vojna grobišča – EUP-gro je prostorsko zaokroženo območje namenjeno varovanju/urejanju potencialnih vojnih grobišč.
(9) Enote urejanja prostora za vinogradniška območja – EUP vin so prostorsko zaokrožena območja primarne rabe in razpršene poselitve, namenjena vinogradništvu in sadjarstvu.
(10) Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov – DPA so prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami.
(11) Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.
3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov)
56. člen
Prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, ki so:
(a) območja in površine za poselitev:
1010 območja stanovanj (S)
1011 površine za stanovanja s spremljajočimi
dejavnostmi (SS)
1012 površine za stanovanja za posebne namene (SB)
1013 površine podeželskega naselja (SK)
1014 površine počitniških hiš (SP)
1015 površine za stanovanja brez spremljajočih
dejavnosti (SSa)
1016 površine za samostojne kmetije (SKk)
1017 površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg)
1020 območja za centralne dejavnosti (C)
1021 površine za centralne dejavnosti (CU)
1023 površine za izobraževanje (CDi)
1024 površine za verske dejavnosti (CDc)
1026 površine za dejavnosti javne uprave in
poslovne dejavnosti (CDu)
1030 območja proizvodnih dejavnosti (I)
1032 gospodarska cona (IG)
1033 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
1040 posebna območja (B)
1041 površine za turizem (BT)
1042 površine za trgovino in storitve (BD)
1043 površine za športne centre (BC)
1046 površine za gozdarske in lovske koče (BTg)
1050 zelene površine (Z)
1051 površine za oddih, rekreacijo in
šport na prostem (ZS)
1052 površine parkov (ZP)
1054 druge urejene zelene površine (ZD)
1055 površine pokopališča (ZK)
1060 območja prometne infrastrukture (P)
1061 površine cest (PC)
1062 površine železnice (PŽ)
1063 površine letališča (PL)
1066 ostale prometne površine (PO)
1070 območja komunikacijske infrastrukture (T)
1080 območja energetske infrastrukture (E)
1081 površine za oskrbo z električno energijo (Ee)
1090 območja okoljske infrastrukture (O)
1091 površine za oskrbo z vodo (Ov)
1092 površine čistilne naprave (Oc)
1094 površine za odlagališče odpadkov (Oo)
1095 površine za komunalne dejavnosti in
gasilstvo (Ok)
1110 območja razpršene poselitve (A)
1111 površine razpršene poselitve za zidanice
in vinske kleti (Av)
1112 površine razpršene poselitve za kmetije
in stanovanja (Ask)
1114 površine razpršene poselitve za počitniške
hiše (Asp)
(b) površine, ki niso namenjene poselitvi:
2000 kmetijska zemljišča
2010 najboljša kmetijska zemljišča (K1)
2020 druga kmetijska zemljišča (K2)
3010 gozdna zemljišča (G)
3011 gozdna zemljišča – varovalni gozd (Gv)
4010 območja površinskih voda (V)
4011 celinske vode (Vc)
5010 območja mineralnih surovin (L)
5011 površine nadzemnega pridobivalnega
prostora (LN)
5013 površine nadzemnega pridobivalnega prostora
za sanacijo v kmetijska zemljišča (LNk)
5014 površine nadzemnega pridobivalnega prostora
za sanacijo v gozdna zemljišča (LNg).
57. člen
1010 Območja stanovanj (S)
Na območjih stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1011) površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
(1011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo),
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
(1011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1012) površine za stanovanja za posebne namene (SB)
(1012a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– posebne oblike bivanja – stanovanja (samski domovi, domovi za stare, varovana stanovanja, stanovanja za osebe s posebnimi zahtevami),
– zdravstvene in osebne storitve,
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja.
(1012b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1013) površine podeželskega naselja (SK)
(1013a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne vplivajo prekomerno na okolje,
– šport in rekreacija.
(1013b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1014) površine počitniških hiš (SP)
(1014a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– sekundarno bivanje v počitniških objektih,
– šport in rekreacija.
(1014b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1015) površine za stanovanja brez spremljajočih dejavnosti (SSa)
(1015a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– sekundarno bivanje,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro ... ni delo s strankami).
(1015b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
(1016) površine za samostojne kmetije (SKk)
(1016a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetije (stanovanja in gospodarski objekti),
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(1016b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1017) površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg)
(1017a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo – samo gospodarski objekti kmetij.
(1017b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave).
58. člen
1020 Območja centralnih dejavnosti (C)
Na območjih centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1021) površine za centralne dejavnosti (CU)
(1021a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti,
– poslovni prostori (pisarne),
– bivanje/stanovanja,
– proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti ...).
(1021b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1023) površine za izobraževanje (CDi)
(1023a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– predšolsko varstvo oziroma vzgoja,
– vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo,
– dejavnosti društev,
– rekreacija,
– socialno varstvo.
(1023b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1024) površine za verske dejavnosti (CDc)
(1024a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti cerkve,
– versko izobraževanje,
– dejavnosti kulture.
(1024b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1026) površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti (CDu)
(1025a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti uprave,
– poslovni prostori (pisarne),
– gostinstvo in storitve,
– dejavnosti društev.
(1025b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
59. člen
1030 Območja proizvodnih dejavnosti (I)
Na območjih proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1032) gospodarska cona (IG)
(1032a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti, prekladanje in skladiščenje,
– trgovina, storitve, gostinstvo,
– gradbeništvo,
– poslovni prostori (pisarne),
– šport in rekreacija,
– v območju bivanje ni dopustno.
(1032b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1033) površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
(1033a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti kmetijstva – farme,
– v območju bivanje ni dopustno razen upravljalca posestva oziroma farme.
(1033b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
60. člen
1040 Posebna območja (B)
V posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1041) površine za turizem (BT)
(1041a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gostinstvo,
– trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– rekreacija, kulturne dejavnosti in prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni, pritlični etaži ali najvišji (strešni) etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– zdravstvene dejavnosti,
– stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.
(1041b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1042) površine za trgovino in storitve (BD)
(1042a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– trgovina in storitve (nakupovalna središča), gostinstvo,
– poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne),
– dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve,
– v območju niso dopustna stanovanja/bivanje.
(1042b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1043) območja športnih centrov (BC)
(1043a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija (objekti in površine),
– gostinstvo (brez nastanitvenih kapacitet), kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja,
– trgovina in storitve samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.
(1043b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– novogradnje objektov,
– ureditve rekreacijskih in športnih površin,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
61. člen
(1046) površine za gozdarske in lovske koče (BTg)
(1046a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarska in lovska dejavnost, gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,
– rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti,
– stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.
(1046b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
62. člen
1050 Zelene površine (Z)
Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1051) površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS)
(1051a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov visokogradnje) in zelene površine, kot so:
– igrišča, igralni parki,
– kopališča, plaže,
– golf,
– kamp,
– dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti.
(1051b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme kot so klopi in lope/nadstrešnice za počitek,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije ...,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve objektov visokogradnje niso dopustne (razen objektov, določenih v tabelah 3 in 4).
(1052) površine parkov (ZP)
(1052a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– sprostitev in oddih na parkovnih površinah.
(1052b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1054) druge urejene zelene površine (ZD)
(1054a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– rekreacija in oddih na zelenih površinah.
(1054b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve športnih in rekreacijskih igrišč,
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč,
– postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1055) površine pokopališča (ZK)
(1055a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– pokopavanje,
– verske dejavnosti,
– trgovina kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno namembnostjo območja),
– parkovne površine.
(1055b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
63. člen
1060 Območja prometne infrastrukture (P)
Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1061) površine cest (PC)
(1061a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti cestnega prometa.
(1061b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1062) površine železnice (PŽ)
(1062a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti železniškega prometa.
(1062b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1063) površine letališča (PL)
(1063a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti letališkega prometa.
(1063b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1066) ostale prometne površine (PO)
(1066a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– prometne površine in parkirišča.
(1066b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
64. člen
1070 Območja komunikacijske infrastrukture (T)
Na območjih komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1070a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti telekomunikacij.
(1070b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte: vzdrževanje, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, odstranitev objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
65. člen
1080 Območja energetske infrastrukture (E)
V območjih energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1081) oskrba z električno energijo (Ee)
(1081a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodnja električne energije (hidro-, solarne – elektrarne, bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter druge oblike),
– prenos električne energije (razdelilne transformatorske postaje).
(1081b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– novogradnje objektov,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
66. člen
1090 Območja okoljske infrastrukture (O)
Na območjih okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1091) površine za oskrbo z vodo (Ov)
(1091a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji ...).
(1091b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1092) površine čistilne naprave (Oc)
(1092a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti čiščenja odplak (kot so čistilna naprava, črpališče, druga infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak ...),
– spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja,
– storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo,
– stanovanja niso dopustna.
(1092b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1094) površine za odlagališča odpadkov (Oo)
(1094a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– zbiranje, sortiranje odpadkov, odlaganje in predelava odpadkov,
– kompostiranje odpadkov,
– poslovni prostori komunalnih dejavnosti.
(1094b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1095) površine za komunalne dejavnosti (Ok)
(1095a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– zbiranje, sortiranje odpadkov,
– komunalne dejavnosti,
– gasilska dejavnost.
(1095b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
67. člen
1110 Območja razpršene poselitve (A)
Na območjih razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
1111 površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av)
(1111a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo – samo gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne nasade.
(1111b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve/novogradnje gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, vinske kleti),
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask)
(1112a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
– stanovanja/bivanje,
– gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov.
(1112b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
1114 površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp)
Za Asp glede namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov veljajo določbe za namensko rabo SP, razen za nezahtevne in enostavne objekte, ki so dopustni v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka.
68. člen
(2010 in 2020) Kmetijska zemljišča (K1) in (K2):
(2010a in 2020a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo.
(2010b in 2020b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije),
– ureditve infrastrukture, od tega le:
– rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti klasifikacije CC – SI šifra 22),
– vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka.
69. člen
(3010) Gozdna zemljišča (G)
(3010a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
(3010b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve gozdnih zemljišč,
– ureditve za rekreacijo,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
70. člen
(3011) Gozdna zemljišča – varovalni gozd (Gv)
(3010a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo.
(3010b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve gozdnih zemljišč,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
71. člen
4010 Območja površinskih voda (V)
(4011) Celinske vode (VC):
(4011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti.
(4011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka.
72. člen
5010 Območja mineralnih surovin (L)
V območjih mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(5011) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
(5011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo.
(5011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– raziskovanje, izkoriščanje, sanacija,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(5013) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk):
(5013a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo.
(5013b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– sanacija v kmetijska zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin.
(5014) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg):
(5014a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo.
(5014b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– sanacija v gozdna zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin.
73. člen
EUP rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru:
(a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin,
– na stavbnih zemljiščih v EUP rek vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet, spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne.
(b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– na površinah primarne rabe prostora:
– gradnja sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture,
– gradnja športnih in rekreacijskih naprav in druge infrastrukture za potrebe rekreacije,
– krčitev gozda za potrebe rekreacije,
– na stavbnih zemljiščih v EUP rek vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd.) niso dopustne.
74. člen
EUP gro – enote urejanja prostora grobišča:
EUP gro določa površine odprtega prostora za varstvo grobišč. Vrste namembnosti in vrste posegov so dopustne v skladu s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
75. člen
EUP vin – enote urejanja prostora vinogradniška območja:
(a) dopustne so naslednje namembnosti:
– na primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora,
– na stavbnih zemljiščih vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– na površinah primarne rabe prostora: krčitev gozda za potrebe vinogradništva,
– na stavbnih zemljiščih v EUP vin vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v vinogradniškem območju, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
76. člen
EUP kd – enote urejanja prostora za varstvo kulturne dediščine:
EUP kd določa površine odprtega prostora za celovito prenovo naselja in način urejanja z OPPN. Vrste namembnosti in vrste posegov so dopustne v skladu s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
77. člen
Dopustne vrste objektov glede na namen
Na površinah posameznih podrobnejših namenskih rab prostora so dopustne gradnje tistih vrst objektov glede na namen, ki so skladne z dopustnimi namembnostmi, izrabo, oblikovanjem in drugimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po tem odloku.
78. člen
Na zemljiščih z grafičnim prikazom stavbe izven območij stavbnih zemljišč (prikaz stavbe po REST–GURS v grafičnem prikazu namenske rabe in GJI v merilu 1:5000) gradnja ni dopustna, razen infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4.
3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora
79. člen
(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.
(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele …) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
– dozidave, nadzidave niso dopustne,
– podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa,
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.
(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
– dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,
– dopustna je podkletitev objekta,
– izjemoma so v območju kulturne dediščine (naselbinska, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda,
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami.
3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
80. člen
Pogoji glede izrabe so določeni v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah.
3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
81. člen
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so:
– PIP za urbanistično oblikovanje,
– PIP za arhitekturno oblikovanje,
– PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah,
– PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor.
3.2.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje
82. člen
Faktor zazidanosti (FZ)
Pri izračunu faktorja zazidanosti se za zazidano površino objekta uporabljajo naslednji parametri:
(1) Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja.
(2) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
– površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli),
– previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe,
– površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPN ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti.
83. člen
Faktor izrabe (FI)
Pri izračunu faktorja izrabe se za bruto etažno površino objekta uporabljajo naslednji parametri:
(1) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo:
– bruto površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (op.: v primeru nagnjene fasade), sem sodijo tudi tlorisne površine, ki niso zaprte z vseh strani do polne višine, so pa pokrite – računa se površine do navpične projekcije zunanjega roba krova/strehe,
– površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(2) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo: vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi lahko odstranljivi objekti.
(3) Izraba prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali podrobnih PIP.
84. člen
Odmiki osnovnih in spremljajočih objektov
(1) Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so min. 4 m. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade). Manjši odmiki od 4 m so dopustni:
– v primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki stoji na meji zemljiške parcele ali regulacijske linije,
– v območjih ohranjanja kulturne dediščine in značilne postavitve objektov ob parcelno mejo,
– če se objekt približa parcelni meji pod kotom (op.: stranica stavbe ni vzporedna s parcelno mejo) lahko znaša min. odmik 2,5 m, vendar največ na dolžini 4 m fasade objekta.
(2) Objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije min. 6 m.
(3) Za balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije.
(4) Dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti.
(5) Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta – ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.
(6) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(7) Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
(8) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(9) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-javne potrebe je dopustna z odmikom 60 cm do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljalca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti).
Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo.
(10) Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljalec javne površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.
(11) Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od nove meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu.
85. člen
Za vse posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta je potrebno pridobiti soglasje DARS d.d. oziroma upravljavca AC.
Posegi v varovalni pas AC ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
3.2.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov
86. člen
Lega nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Gradnje nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa, greznica, utrjena dovozna pot) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, mala čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4 m2, utrjena dvorišča) so dopustne na zemljiških ali gradbenih parcelah osnovnih objektov (na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo).
(2) Začasni objekti za turistično ponudbo (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(3) Nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov (kot npr. bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine.
87. člen
Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Odmiki (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe
Odmiki nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30 m2, steklenjak do 30 m2, uta do 15 m2, bazen do 30 m2, enoetažna pritlična lopa do 15 m2, nepretočna greznica do 50 m3, pretočna greznica do 20 m3) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek do 30 m2, rezervoar do 5 m3, mala čistilna naprava do 50 PE, zajetje, vrtina ali vodnjak do globine 30 m, zbiralnik za kapnico do 30 m3, pritlični objekt do 4 m2) morajo biti:
– 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik od 2 m je dopusten le s pisnim soglasjem soseda,
– 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
Nezahteven objekt za lastne potrebe – utrjena dovozna pot in enostaven objekt – utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(2) Odmiki ograj
Ograja do višine 2,2 m (nezahtevni objekt) je lahko postavljena do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Ograja ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti).
(3) Odmiki škarp in podpornih zidov
Gradnja podpornih zidov do višine 1,5 m za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
Gradnja škarp in podpornih zidov do višine 1,5 m je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljalca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti).
(4) Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov
Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do 30 m2, mala komunalna čistilna naprava, cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki) morajo biti:
– 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik od 2 m je dopusten le s pisnim soglasjem soseda,
– 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine, manjši odmik od 2 m je dopusten za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se postavljajo na javni površini.
(5) Odmiki pomožnih obrambnih objektov
Odmiki pomožnih obrambnih objektov morajo biti:
– 2 m od meje zemljiške parcele oziroma ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda,
– 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
Odmiki pomožnih obrambnih objektov, ki imajo površino večjo od 30 m2, morajo biti odmaknjeni od gradbene oziroma zemljiške parcele min. 4 m.
(6) Odmiki pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov
Odmiki pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov (kozolec do 150 m2, kmečka lopa do 30 m2, rastlinjak, koritasti silos do 150 m2, stolpasti silos do 30 m2, skedenj do 150 m2, senik do 150 m2, gnojišče do 200 m2, zbiralnik gnojevke do 150 m3, vodni zbiralnik do 1000 m3, betonsko korito za zbiranje vode za namakanje do 20 m3, čebelnjak do 20 m2, ribnik kot vodno zajetje do 30 m2 oziroma naravna kotanja do 100 m2, krmišče do 30 m2, molzišče do 30 m2, hlevski izpust do 180 m2, kašča do 20 m2, kozolec dolžine do 30 m, senik do 30 m2) morajo biti:
– 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(7) Odmiki nezahtevnih začasnih objektov
Odmiki nezahtevnih začasnih objektov (kiosk do 20 m2) morajo biti:
– 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– lahko so postavljeni ob regulacijsko linijo oziroma ob mejo javne prometne površine.
(8) Odmiki enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor) do 500 m2, oder z nadstreškom do 30 m2, pokriti prireditveni prostor do 500 m2, cirkus, začasna tribuna do 1000 m2, skladiščni objekt do 15 m2) morajo biti:
– 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine oziroma ob meji s pisnim soglasjem upravljalca javne površine.
(9) Odmiki vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišče, športno strelišče do 3 ha, vzletišče) morajo biti:
– 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza) so lahko urejeni ob meji zemljiške parcele, regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(10) Odmiki začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje morajo biti:
– 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(11) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine (točke 1 do 10 tega člena), je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljalec javne površine glede na predvidene ureditve in dejanske razmere na terenu.
88. člen
Namestitev naprav kot investicijska vzdrževalna dela
Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti:
– na ali v zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe,
– na gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe.
Klima naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici.
3.2.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje
89. člen
Višina objektov
(1) Višina in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah.
(2) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
90. člen
Klet
(1) Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov.
(2) Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli.
(3) Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik od zgoraj navedenega odmika (4 m) je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.
(4) Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe.
(5) Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih:
– če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina osvetljenih prostorov oziroma najmanj površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže,
– v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.
(6) Pri rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta.
91. člen
Mansarda in podstrešni prostori
Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov.
Površine mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe.
92. člen
Kolenčni zid
(1) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče).
(2) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah.
(3) Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).
(4) Mera oziroma višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v grafičnih prikazih, ki so sestavni del obrazložitve odloka.
93. člen
Streha
Oblika in naklon strehe sta določena v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah.
94. člen
Odpiranje strešin
Odpiranje strešin je določeno v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.
95. člen
Kritina
(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali opečne barve.
(2) Strehe v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne dediščine morajo biti krite s kritino, značilno in prevladujočo za to območje. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki oziroma kritino, ki ima teksturo drobnih strešnikov.
(3) Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna. Pločevinasta kritina v polmat sijaju je dopustna.
(4) Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov.
96. člen
Odstranitev objekta
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
97. člen
Podporni zidovi višine nad 1,5 m
(1) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah.
(2) Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-javne potrebe in ob javni površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 1,5 m nad koto urejene javne površine. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
(3) Pri gradnji podpornih zidov višjih od 1,5 m, ob medsosedski meji, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je parcelna meja na višini 1,5 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
3.2.4.4 Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
98. člen
Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe
Nezahtevni objekti za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30 m2, steklenjak do 30 m2, uta do 15 m2, bazen do 30 m2, enoetažna pritlična lopa do 15 m2) in enostavni objekti za lastne potrebe (nadstrešek do 30 m2, pritlični objekt do 4 m2) morajo biti izvedeni tako, so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.
99. člen
Ograje do višine 2,2 m (nezahtevni objekt)
(1) Višina ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m; višje ograje so ob javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Višina medsosedske ograje je dopustna do višine 2,2 m.
(2) Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah »vj« – vaško jedro in »v« – vas naj se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel.
(3) Protihrupne ograje v vaških naseljih in zunaj naselij naj bodo pretežno lesene ali ozelenjene. Protihrupne ograje v Trebnjem morajo biti arhitekturno oblikovane kot del urbanega prostora.
100. člen
Škarpe in podporni zidovi do 1,5 m
(1) Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne zagotavljajo varnosti.
(2) Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave vrta okrog objekta ni sprejemljiva. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa.
(3) Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
101. člen
Objekti za oglaševanje
(1) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih, v katerih se izvaja oglaševana dejavnost in/ali na njihovih funkcionalnih zemljiščih, oglaševanje je dopustno na objektih za oglaševanje (oglasni pano) na fasadah objektov ali prostostoječe na funkcionalnih zemljiščih. Postavitev nad slemenom objektov ni dopustna.
(2) Oglaševanje drugih vsebin je dopustno samo na oglasnih panojih ali drugih sorodnih objektih za oglaševanje na površinah javnega dobra, s katerimi upravlja pooblaščeni upravljalec za oglaševanje.
(3) Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni najmanj 2,3 m nad pločnikom.
3.2.4.5 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah
102. člen
(1) Z ureditvenimi enotami so določeni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.
(2) PIP določa merila in pogoje za naslednje ureditvene enote:
v vas (strnjena zazidava prostostoječih
objektov srednjega merila)
vj vaško jedro (strnjena zazidava objektov
srednjega merila)
vv vaška zazidava v vinogradniških območjih
vz zidanice
e enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih
objektov manjšega merila)
m mešana zazidava (zazidava s heterogenim
oblikovanjem v merilu v, e in d)
w počitniške hiše
x svojstveno oblikovanje
b bloki (zazidava prostostoječih objektov
ali objektov v nizu srednjega merila)
b+v bloki in vas (mešana zazidava objektov
srednjega merila)
d dvoranski objekti (prostostoječi ploščati
objekti srednjega do velikega merila)
p prometne površine (brez objektov)
n infrastrukturni objekti in naprave
zi igrišča, igralne površine, zelenice
zk pokopališča
zp parkovne površine.
103. člen
UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj)
(1) V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
(2) Merila in pogoji so določeni v posebnih prostorskih ureditvenih pogojih za EUP DBČ-007-CU (vj) in DBČ-008-CU (vj).
104. člen
UREDITVENA ENOTA VAS (v)
(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2) Merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Trebnje – TRE z ureditveno enoto (v).
– faktor izrabe(FI) do 0,75
– v posamezni stavbi so dopustna največ štiri stanovanja
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki: poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
– 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade)
– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo: objekti so lahko postavljeni ob parcelno mejo ulice kadar se s tem ohranja značilna gradbena linija in na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste oziroma javne površine
– manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda
– odmiki med objekti: medsebojni odmiki med stanovanjskimi objekti na isti gradbeni parceli so najmanj 5 m (op. v to se ne štejejo pomožni obj.), stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje se lahko stikata
– tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4
– višina:
– do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 80 cm
– ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm
– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom
– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– streha:
– naklon 30˚ do 45˚, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini)
– širina napušča min. 60 cm
– sleme v smeri daljše stranice objekta.
– Odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnovna streha (toleranca 10˚) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna.
– velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za novo kmetijo je 2000 m2, najmanjša gradbena parcela za stanovanjsko stavbo je 450 m2.
(3) Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5
– odmiki:
– 4 m od meje gradbene parcele
– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo, gospodarska poslopja so lahko postavljena ob sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda
– manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda
– odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,5
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– streha:
– naklon 30˚ do 45˚, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini)
– širina napušča min. 60 cm
– sleme v smeri daljše stranice objekta.
– Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetijskih za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10˚ od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine gospodarskega poslopja.
(4) Merila in pogoji za gospodarske objekte:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki:
– 4 m od meje gradbene parcele
– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo, gospodarska poslopja so lahko postavljena ob sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda
– manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda
– odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,5
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– streha: naklon 30˚ do 45˚, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini).
– Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetijskih za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10˚ od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine gospodarskega poslopja.
(5) Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3
– faktor izrabe (FI) do 0,5
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki:
– 4 m od meje gradbene parcele
– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo, objekti so lahko postavljeni ob sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5
– višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– streha:
– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini)
– širina napušča min. 60 cm
– sleme v smeri daljše stranice objekta.
– Odpiranje strešin je dopustno v vseh oblikah.
(6) Spremljajoči objekti
– za oblikovanje spremljajočih objektov se smiselno uporabljajo določbe za osnovne objekte
– glede oblikovanja strehe: dopustni so drugačni nakloni od naklonov za osnovne objekte.
105. člen
UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e)
(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Trebnje – TRE z ureditveno enoto (e).
– faktor izrabe (FI) do 0,75
– faktor zelenih površin (FP) mora biti 0,3 ali večji
– v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki:
– min. 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade)
– dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti
– objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta
– spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom
– medsebojni odmiki med (osnovnimi) objekti na isti gradbeni parceli so najmanj 8 m
– odmik 2 m je dopusten za balkone, ganke, napušče
– odmik nezahtevnih in enostavnih objektov je določen v pogojih za urbanistično oblikovanje
– višina:
– do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm
– ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom
– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom
– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela lahko znaša 450 m2.
(2) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3
– faktor izrabe (FI) do 0,5
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele
– višina stavbe: do K+P+M oziroma do max. 9 m do kapi, pritličje do 100 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana).
106. člen
MEŠANA ZAZIDAVA (m)
(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3
– faktor izrabe (FI) do 0,75
– v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki:
– min. 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade)
– dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti
– objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta
– spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom
– medsebojni odmiki med (osnovnimi) objekti na isti gradbeni parceli so najmanj 8 m
– odmik 2 m je dopusten za balkone, ganke, napušče
– odmik nezahtevnih in enostavnih objektov je določen v pogojih za urbanistično oblikovanje
– višina:
– do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm
– ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom
– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom
– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost objekta nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela lahko znaša 450 m2.
(2) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3
– faktor izrabe (FI) do 0,5
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele
– višina stavbe: do K+P+M oziroma do max. 9 m do kapi, pritličje do 100 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana).
107. člen
UREDITVENA ENOTA VAŠKA ZAZIDAVA V VINOGRADNIŠKIH OBMOČJIH (vv)
(1) V ureditveni enoti vaška zazidava v vinogradniških območjih (vv) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2) Merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
– v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji
– zazidana površina stavbe je lahko največ 150 m2
– odmiki: 2,5 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda
– višina:
– do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm
– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+ M, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– streha: naklon 30˚ do 45˚, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta.
(3) Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki:
– 2,5 m od meje gradbene parcele
– manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
– streha: naklon 30˚ do 45˚, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m.
108. člen
UREDITVENA ENOTA ZIDANICE (vz)
Merila in pogoji za oblikovanje so:
zidanice:
– gradnja zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m2, na kmetijskih zemljiščih K2 pa v velikosti nad 1000 m2. Omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov
– v zidanicah je dopustno samo občasno bivanje
– odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije
– tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m2, kletna etaža je lahko večja od pritlične etaže, če je kletni del vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1:1,25
– višina:
– do K+P+M višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 80 cm
– ali do K+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom
– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren
– streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta
– dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije in oblike nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov ...)
vinske kleti:
– gradnja vinske kleti je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada velikosti nad 5000 m2. Omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov
– v vinski kleti ni dopustno bivanje
– odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije
– tloris: zazidana površina vinske kleti je lahko do 120 m2
– višina: do K+M
– vkopana kletna etaža, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm
– nadstrešnice pri vinski kleti niso dopustne.
Vinska klet mora biti samostojen objekt, kombinacija objekta vinske kleti z zidanico ni dopustna.
109. člen
UREDITVENA ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (w)
Merila in pogoji za oblikovanje so:
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40 % zemljišča mora biti ozelenjenega
– na posamični parceli je dopusten po en objekt
– dopustna je postavitev enega samostojnega enostavnega ali nezahtevnega objekta na gradbeni parceli
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, velikost največ 60 m2 zazidane površine
– višina: največ K+P+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm
– streha: 30°–45°, enak naklon strešin.
110. člen
UREDITVENA ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)
(1) Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno.
(2) Odmiki: min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo.
(3) Posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.
(4) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja.
111. člen
UREDITVENA ENOTA BLOKI (b)
V ureditveni enoti bloki (b) za oblikovanje blokov velja:
– faktor zazidanosti (FZ) 0,3
– faktor izrabe (FI) 1,8
– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom
– višina: največ K+P+4+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.
112. člen
UREDITVENA ENOTA BLOKI IN VAS (b+v)
V ureditveni enoti bloki (b) in vas (v) za oblikovanje veljajo določbe za vas (v) in za bloki (b) z dopustno etažnostjo do K+P+2+M.
113. člen
UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d)
Merila in pogoji za dvoranske objekte (d):
– odmiki:
– min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik do 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom
– objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta
– višina: max. vertikalni gabarit znaša: K+P+1, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma kapa največ 10 m nad urejenim terenom
– na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase
– poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam
– parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli.
114. člen
UREDITVENA ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (n)
Ureditvena enota »n – infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN ...), ki imajo svojstven izgled.
– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik do 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom.
115. člen
UREDITVENA ENOTA PROMETNE POVRŠINE (p)
Ureditvena enota »p – prometne površine« ureja prometne površine izven cest, večinoma parkirišča, kjer ni dopustno postavljanje objektov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– dopustne so samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve
– postavitve eko otokov in javnih sanitarij.
116. člen
UREDITVENA ENOTA IGRIŠČA (zi)
Merila in pogoji za igrišča:
– dopustne so ureditve igrišč ter zelenih površin
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe igrišč in rekreacije
– ureditve rekreacijskih in športnih igrišč
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave)
– vodnogospodarske ureditve
– gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.
117. člen
UREDITVENA ENOTA POKOPALIŠČA (zk)
Merila in pogoji za pokopališča:
– dopustne so ureditve grobov ter zelenih površin
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe pokopališča
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave)
– vodnogospodarske ureditve
– dopustna je gradnja objektov za pokopališko dejavnost in spremljajoče dejavnosti pokopališča
– oblikovanje objektov in ureditev naj se zgleduje po kakovostnih prvinah lokacije.
118. člen
UREDITVENA ENOTA PARKOVNE POVRŠINE (zp)
Merila in pogoji za parkovne površine:
– dopustne so parkovne ureditve, ureditve otroških igrišč, postavitve urbane opreme
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe parka, sprostitve, pasivne rekreacije in kulture
– odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja ali v primeru javnih ureditev, v primeru odstranitve dreves je potrebna njihova nadomestitev
– vodnogospodarske ureditve
– gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.
3.2.4.6 PIP za oblikovanje drugih posegov
119. člen
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so naravna znamenitost ali sestavni del kulturne dediščine. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti ali sorodni lokaciji v bližini v soglasju s pristojno varstveno službo.
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
120. člen
Ureditve kampov in šotorišč so dopustne na površinah primarne rabe prostora, objekti kampa (recepcija, sanitarije ...) pa morajo biti urejeni na stavbnih zemljiščih. Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe kampov.
121. člen
Urejanje zemljišč
(1) Po zaključenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje potrebno praviloma uporabljati samonikle vrste.
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(3) Na območjih, kjer druga zavarovanja brežin niso zadostna so dopustne gradnje podpornih zidov.
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne.
(5) Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.
122. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.
123. člen
(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo
– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele
124. člen
(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Velikost gradbene parcele mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču. Na območjih, kjer je določena regulacijska linija, gradbena parcela lahko sega do regulacijske linije. Gradbena parcela lahko sega preko regulacijske linije v primeru gradnje gospodarske javne infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ali v primeru gradnje delov objekta preko regulacijske linije (npr. balkon ali podhod). Na gradbeni parceli je lahko postavljen en ali več osnovnih objektov, spremljajoči objekti, enostavni in nezahtevni objekti.
(2) Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.
(3) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča.
3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
3.2.6.1 PIP za prometno urejanje
125. člen
Varovana površina za ceste in prometne povezave, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev novih prometnih povezav, na njej niso dopustni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev prometne povezave.
126. člen
(1) Ulični prostor oziroma javna prometna površina je določena z regulacijskimi linijami. Širina javne prometne površine se lahko razširi v primeru rekonstrukcije ceste in s tem povezane ureditve uličnega prostora. Poleg regulacijske linije je treba pri posegih upoštevati min. pogoje za ureditev prometnih površin, ki so:
– v naseljih v območjih obstoječe strnjene zazidave je min. širina ulice 6 m, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se lahko ohranja značilna gradbena linija obstoječe zazidave, min. širina ulice se upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine (op: če je obstoječa širina ulice manjša od navedene širine 6 m, se upošteva navedena širina za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani ulice upošteva polovica razlike v širini ulice), odmike presoja upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor;
– v naseljih na območjih novogradenj je min. širina ulice 10 m (to je 5 m na vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano RL, ki jo pri dovoljevanju posegov v prostor presoja upravljalec javnih površin;
– v območjih razpršene poselitve je min. širina ulice 6 m, odmike presoja upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor.
(2) Odmike presoja upravljalec javne površine.
(3) Ob javnih površinah (po zemljiškem katastru ali stanju v prostoru), kjer RL ni določena (grafično prikazana) se prav tako upoštevajo določbe za RL. V primeru odstopanja ZKP in dejanskega stanja v prostoru se meja med javno in zasebno površino določi na podlagi geodetske izmere, načrtovanih ureditev in pogojev upravljalca ceste.
127. člen
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša, razen če to ni izvedljivo zaradi prometno tehničnih zahtev za izvedbo javne ceste oziroma javne površine.
128. člen
Priključki na ceste
(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.
(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oziroma lokalne ceste.
(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.
129. člen
Parkirišča
(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču. Zlasti to velja za novogradnje stanovanj, gospodarskih dejavnosti, trgovine, gostinstva. Odstopanja so možna za obstoječe dejavnosti centralnega značaja v strnjenih delih naselij v okviru določbe tega člena. Odstopanja niso dopustna za gospodarske dejavnosti in stanovanja.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču.
Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja upravljalca. Zagotavljanje parkirišč na javnih površinah ali na drugih (bližnjih) zemljiščih so možne za obstoječe in nove dejavnosti v gosteje zazidanih delih naselij, kjer ni možnosti za zagotovitev novih površin za parkiranje, dejavnost pa ima mestotvoren oziroma centralen značaj.
Občinska uprava oziroma upravljalec soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(3) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede na dejavnosti oziroma namembnosti objekta veljajo naslednja merila:
+-----------------------------+---------------------------------+
|– stanovanjske stavbe |1,5 PM/stanovanje do 50 m2 neto |
| |površine |
| |2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto |
| |površine |
| |3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto |
| |površine |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– počitniška stanovanja |2 PM/stanovanje oziroma |
| |počitniški objekt |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– poslovni prostori, uprava |1 PM/30 m2 neto površine |
|(pisarne) | |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– poslovni prostori, uprava |1 PM/20 m2 neto površine |
|delo s strankami | |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– trgovina |1 PM/30 m2 koristne/prodajne |
| |površine oziroma min. 2PM na |
| |posamezen lokal/trgovino v |
| |primeru posamične lokacije |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– gostinstvo |najmanj 5 PM na posamezen lokal |
| |oziroma |
| |1 PM/4 sedeže in |
| |1PM na eno nastanitveno enoto |
| |oziroma na 4 ležišča v gostinskem|
| |– nastanitvenem objektu z |
| |zmogljivostjo do 20 nastanitvenih|
| |enot oziroma 0,8 PM na eno |
| |nastanitveno enoto v gostinskem –|
| |nastanitvenem objektu z |
| |zmogljivostjo nad 20 |
| |nastanitvenih enot |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– kino, kulturni dom, |1 PM/10 sedežev |
|gledališče | |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– cerkev |1 PM/15 sedežev |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– športno rekreacijska |1 PM/250 m2 igralne površine in 1|
|igrišča |PM/10 obiskovalcev |
+-----------------------------+---------------------------------+
|– obrt, storitve, |1 PM/70 m2 neto površine ali 1 |
|proizvodnja |PM/3 zaposlene |
+-----------------------------+---------------------------------+
(4) Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.
(5) Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oziroma gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču.
(6) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije.
(7) Parkirišča za osebna vozila na površinah z namensko rabo S, C, B in Z, ki po površini presegajo 24 PM ali 500 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1 drevo na 6 PM in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča.
3.2.6.2 PIP za železniško infrastrukturo
130. člen
Varovalni pas železnice
(1) Za vsak poseg v 100 m varovalni pas železniške proge je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljalca železniške proge.
(2) V varovalnem progovnem pasu niso dopustni posegi, ki bi lahko ogrozili stabilnost terena železniške proge.
(3) V varovalnem pasu niso dopustne naprave oziroma objekti, ki bi lahko z barvo, obliko, svetlobo ali čem drugim ovirali vidnost železniških signalnih naprav in signalov ali bi glede na pomen signalov lahko spravljali v zmoto železniške delavce.
3.2.6.3 Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
131. člen
(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja manjših bioloških in rastlinskih čistilnih naprav.
(3) Meteorne vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v meteorno kanalizacijo, ponikovalnice in/ali v zadrževalne bazene na gradbeni parceli objekta. Čiste padavinske vode se lahko uporabi za sanitarne, tehnološke potrebe in za vzdrževanje površin gradbene parcele. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice je dopustno urejati na območjih, ki niso plazovita ali erozijsko ogrožena. Pogoje priključevanja na meteorno kanalizacijo ali način in območja, na katerih se izvajajo ukrepi zadrževanja meteorne vode, določi pristojni upravljalec komunalnih storitev.
(4) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.
(5) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(6) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtono vegetacijo.
(7) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne oziroma morajo biti izvedeni na način, ki zagotavlja skladno z varstvenimi cilji.
(8) Trase in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture.
132. člen
Odstranjevanje odpadkov
(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.
(2) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili).
133. člen
Energetska oskrba
(1) Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(2) Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
(3) Trase in objekti obstoječe ter planirane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture.
(4) SN in NN omrežje: Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v PVC ceveh Ø160 mm. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami so predvideni v obbetoniranih PVC ceveh Ø160 mm.
(5) SN in NN omrežje: V urbanih naseljih se 20 kV in O,4 kV omrežja gradi izključno v kabelski izvedbi (v cestnem svetu), predvidoma v obbetonirani kabelski kanalizaciji s cevmi Ø160 mm ter dvojčkom 2x Ø50 mm za potrebe informatike in z jaški standardnih dimenzij.
(6) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij,kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu.
134. člen
Telekomunikacijsko omrežje in naprave
(1) Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevne ali enostavne objekte je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega odloka in pogojev uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro
135. člen
(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih.
(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.
(3) Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov.
(4) Občinski interes za grajeno javno dobro so površine za načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, za javne površine, ki so v grafičnih prikazih določene z regulacijsko linijo in površine v rezervatih planirane prometne infrastrukture (rezervati cest in parkirišč). Občinski interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano javno družbeno infrastrukturo, ki je določena z OPN.
3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine,
varstva okolja in varstva naravnih dobrin
3.2.8.1 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
136. člen
Ohranjanje narave
Na podlagi mnenja ZVN OE Novo mesto št. 6-III-318/13-o-09/AŠP z dne 31. 1. 2013 velja:
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Na območjih ohranjanja narave (naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območja Natura 2000) je za vse posege potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
(2) Na za zavarovanje predlaganem območju Temenica – ponori pri Dolenjih Ponikvah, predlog za naravni spomenik, veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave.
(3) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;
– na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru;
– na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000): Vejar, Vrhtrebnje – Sv. Ana, Šumberk, Čatež, Koprivnica, se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(5) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja;
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu:
– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva;
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih;
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(6) Zaradi varstva netopirjev se je potrebno pred prenovo ali drugimi deli v ostrešjih in zvonikih cerkva in drugih objektih z evidentiranimi kolonijami netopirjev posvetovati z OE ZRSVN. Evidentirana zatočišča kolonij netopirjev zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) so v cerkvah: Matere Božje v Dobravi, Povišanje Sv. Križa v Stehanji vasi, Sv. Ane v Korenitki, Sv. Ane v Šmavru, Sv. Katarine in Sv. Janeza Krstnika v Selah pri Šumberku, Sv. Marije Vnebovzete v Trebnjem, Sv. Marjete v Grmu, Sv. Duha v Šahovcu, Sv. Florijana v Račjem selu, Sv. Jakoba v Vrhtrebnjem, Sv. Jerneja v Gombišču, Sv. Lovrenca v Šentlovrencu, Sv. Martina na Biču, Sv. Mavricija v Šmavru, Sv. Mihaela v Malem Gabru, Sv. Petra v Koritih in Sv. Urha v Velikem Gabru.
3.2.8.2 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine
137. člen
Varstvo kulturne dediščine
(1) Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine je opredeljeno v smernicah ministrstva za kulturo (št. 3501-50/2009/12 z dne 2. 11. 2009. Območja varstva kulturne dediščine so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu OPN.
(2) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PIP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine tega člena.
(3) Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno območje dediščine ter za posege v registrirano nepremično dediščino in njeno vplivno območje je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi (dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov in rekonstrukcija objekta), ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stavb je dopustna v primerih, če se pri tem ohranijo štukature in druge kakovostne sestavine oblikovanja fasad in s tem ne ogroža ohranitev varovanih elementov.
(5) V primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru raziskav in odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine je potrebno pridobiti kulturno-varstveno soglasje ministra.
(6) Pri vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
(7) Pri urejanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v najdišča na stavbnih zemljiščih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma s projektnimi pogoji za graditev.
(8) Na območjih OPPN, za katere je potrebno pripraviti PVO (v skladu z okoljskimi predpisi), je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave.
(9) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
9.1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.4 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta in
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
9.5 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
9.6 V območjih druge dediščine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost dediščine in gradivo,
– osnovna namembnost oziroma primarna raba (način delovanja),
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
9.7 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
3.2.8.3 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin
138. člen
Varstvo tal
Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.
Rodovitno prst z območja gradnje je potrebno deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
Pri krčitvah gozda, umeščanju objektov in naprav je potrebno izvesti protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod.
139. člen
Varstvo podtalnice
(1) V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je ravnati v skladu s predpisom o zavarovanju vodnega vira. Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje organa, pristojnega za vode.
(2) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(3) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija ali male čistilne naprave.
(4) Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna tudi gradnja malih čistilnih naprav.
140. člen
Odlaganje gradbenih odpadkov
Odlaganje gradbenih odpadkov je dopustno na površinah oziroma lokacijah, ki jih v ta namen določi Občina Trebnje oziroma pooblaščeni upravljalec komunalnih storitev.
3.2.8.4 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda
141. člen
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
142. člen
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je potrebno upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo za Temenico 15 m, za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in drenažne jarke pa 5 m od zgornjega roba brežine.. Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke, ki potekajo v zaprtem pretočnem profilu (ceveh, škatlasti armirano betonski profil). Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo na podlagi zakona.
(2) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Skladno z zakonom, ki ureja področje voda, je treba pridobiti vodno soglasje ali vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom:
– na vodnem ali priobalnem zemljišču,
– ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
– ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode),
– na varstvenih in ogroženih območjih,
– zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
– hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(3) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra,
– za ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– za ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– za poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.
(5) Gradnjo objektov in izvajanje dejavnosti, ki ni vezana na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
143. člen
Varstvo pred požarom
Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
144. člen
Poplavna območja
(1) Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1 prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08, Uradni list RS, št. 77/11 Odl.US: U-I-81/09-15, U-I-174/09-14).
(3) V EUP, ki so ogroženi s poplavami je na ogroženih območjih dopustno le vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov. S posegi na obstoječih objektih se ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti. Dopustna je tudi nadomestitev obstoječih objektov v enakih ali manjših gabaritih, na isti ali za urejanje voda ugodnejši lokaciji. Gradnja novih objektov ni dopustna do preveritve možnosti poseganja v prostor (študija ali druga oblika preveritve v skladu s predpisi). Na teh površinah ni dopustno nasipavanje zemljišč in drugi posegi, ki bi zmanjšali pretočne razmere. EUP, ki so ogroženi s poplavami so: BRE-003 PC [p], BRE-008 PC [p], DNV-006 Ok [x], DNV-019 SK [m], DPO-006 PŽ [p], DPR-002 PŽ [p], DPR-003 PC [p], DPR-004 SK [m], DPT-001 Oc [n], DPT-002 PŽ [p], DPT-003 PŽ [p], DPT-004 PC [p], DPT-005 PC [p], DPT-006 PC [p], DPT-007 PC [p], DPT-008 PC [p], DPT-009 PC [p], DPT-010 SK [v], DVČ-004 PC [p], DVČ-012 SK [v], DVČ-016 ZS [zi], GPO-004 PŽ [p], GPO-005 PC [p], GPO-006 PC [p], GPO-008 PC [p], GPO-019 SK [m], GPO-020 SK [v], GPO-021 SK [m], GPR-001 Oc [n], GPR-002 PŽ [p], GRM-004 PC [p], GRM-005 PO [p], GRM-012 SK [v], GRM-014 ZK [zk], KPO-001 PŽ [p], KPO-002 PŽ [p], KPO-003 PC [p], KPO-004 PC [p], KPO-005 PC [p], KPO-006 SK [v], KPO-008 SK [v], KPO-010 SK [v], KPO-014 SK [v], KPO-015 SK [v], KRT-002 PŽ [p], KRT-003 PŽ [p], KRT-010 SK [v], KUK-001 PŽ [p], MAV-002 PŽ [p], MAV-019 SK [v], MED-003 PŽ [p], MED-020 SK [v], MLO-001 PŽ [p], MRL-005 SK [v], MRL-010 SK [v], PC-06-DPA, PC-07-DPA, POT-001 PC [p], POT-002 SK [v], POT-003 SK [v], POT-004 SK [v], ROV-002 PŽ [p], SVG-003 PŽ [p], SVG-004 PC [p], SVG-008 SK [v], ŠEN-002 CDi [v], ŠEN-003 CU [v], ŠEN-004 IG [OPPN], ŠEN-006 PŽ [p], ŠEN-008 PC [p], ŠEN-009 PC [p], ŠEN-010 PC [p], ŠEN-015 PO [p], ŠEN-016 PO [p], ŠEN-017 SK [m], ŠEN-018 SK [m], ŠEN-020 SK [m], ŠEN-024 SK [v], ŠEN-030 ZK [zk], ŠTT-005 PŽ [p], ŠTT-006 PC [p], ŠTT-014 SK [m], ŠTT-016 SK [v], ŠTT-017 SK [v], TRE-015 BT [x], TRE-030 CU [v], TRE-051 IG [d], TRE-052 IG [d], TRE-064 Ok [x], TRE-066 PŽ [p], TRE-067 PŽ [p], TRE-070 PŽ [p], TRE-071 PŽ [p], TRE-072 PŽ [p], TRE-073 PC [p], TRE-075 PC [p], TRE-081 PC [p], TRE-084 PC [p], TRE-146 PC [p], TRE-150 PC [p], TRE-183 SK [v], TRE-184 SK [v], TRE-186 SK [v], TRE-188 SK [v], TRE-251 SS [e], TRE-252 SS [b], TRE-279 ZS [zi], TRE-280 ZS [zi], TRE-281 ZS [zi], TRN-004 SK [v], TRN-005 SK [m], TRN-006 SK [m],, VLO-009 PŽ [p], VLO-010 PŽ [p], VLO-015 PC [p], VLO-017 PC [p], VLO-018 PC [p], VLO-020 SK [m], VLO-024 SK [m], VLO-029 SK [v], VLO-031 SK [v], VLO-032 SK [m], VLO-033 SK [m], VLO-034 SK [m], VLO-035 SK [v], VLO-039 SK [m], ZMO-001 CU [v], ZMO-002 Ee [n], ZMO-003 PŽ [p], ZMO-004 SK [v], ZMO-005 SK [v], v EUP: OP-J 03, OP-S 01, TRE-rek 02, TRE-rek 07, TRE-rek 10 na površinah z namensko rabo PC na poplavnih območjih – redka in nevarna območja.
(4) Za vsak poseg na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
145. člen
Plazljiva območja
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oziroma pred plazovi.
(2) Na plazljivem območju ni dopustno:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na labilnih tleh.
146. člen
Plazovita območja
Na plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
147. člen
Erozijska območja
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati erozivnost kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred erozijo.
(2) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
148. člen
Potresna varnost
Objekte je potrebno projektirati potresno varno, ob upoštevanju podatkov iz karte potresne nevarnosti Slovenije Agencije RS za okolje – projektnih pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla.
3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih za potrebe obrambe
149. člen
Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe morajo omogočati uporabo za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoča takojšnja vzpostavitev uporabe območja za obrambne potrebe.
Za posege v prostor na območju možne izključne rabe (glej prikaz stanja prostora_list 3d-30) je potrebno predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja
150. člen
Varstvo vodnih virov in podtalja
(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ob upoštevanju usmeritev iz pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je potrebno upoštevati uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tal (Uradni list RS, št. 84/05).
(3) Pri umeščanju objektov v prostor in dovoljevanju je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljalca gospodarske javne infrastrukture za odvoz odpadkov.
(4) Objekte, ki povzročajo odpadne vode je obvezno priključiti na sistem javne kanalizacije odpadnih voda. Če javna kanalizacija še ni izgrajena so obvezne male ČN oziroma greznice z zagotovljenim odvozom odpadnih voda na ČN. Obvezno je soglasje upravljalca gospodarske javne infrastrukture za komunalne odpadne vode.
(5) Občina si bo v skrbi za podtalje in vodne vire prizadevala sanirati vsa divja odlagališča odpadkov.
151. člen
Osvetlitev in osončenje
(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno prezračevanje in osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom.
(2) Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– na dan 21. 12.: najmanj 1 uro
– na dan 21. 3. in na dan 21. 9.: najmanj 3 ure, razen v 20 % stanovanj v večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih.
152. člen
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Pri osvetljevanju objektov ali površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)).
(2) Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bosta jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja. Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0 %, obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10) najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih površinah mora občina kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za vgraditev varčnih sijalk v svetilke.
(3) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), kar je potrebno preveriti z meritvami.
153. člen
Varstvo zraka pred onesnaženjem
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je to mogoče.
(3) Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci se obvezno umešča v območja IG.
(4) Občina Trebnje si bo prizadevala za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in bo spodbujala uporabo obnovljivih virov energije.
154. člen
Varstvo pred hrupom
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) I. stopnja varstva pred hrupom se določa za mirna območja na prostem, ki obsegajo zavarovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave, razen za zavarovana območja v območju naselij, za območja cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, za območja gozdov za izvajanje gozdarske dejavnosti, za območja za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) II. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred hrupom):
– na območju stanovanj: za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS), za stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa), površine za stanovanja za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP),
– na posebnem območju: površine za turizem (BT).
(4) III. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred hrupom):
– na območju stanovanj: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK), površine za samostojne kmetije (SKk), površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg) in za površine razpršene poselitve (A),
– na območju centralnih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU), površine za izobraževanje (CDi), površine za verske dejavnosti (CDc), površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti,
– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS), površine parkov (ZP), druge urejene zelene površine (ZD), površine pokopališča (ZK),
– na površinah razpršene poselitve: površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av), površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask), površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp),
– na območju voda: VC, razen površin na mirnem območju na prostem.
(5) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom):
– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),
– na posebnem območju: površine za trgovino in storitve (BD), območja športnih centrov (BC), površine za gozdarske in lovske koče (BTg),
– na območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice (PŽ), površine letališča (PL), ostale prometne površine (PO),
– na območju komunikacijske infrastrukture: območja komunikacijske infrastrukture (T),
– na območju energetske infrastrukture: oskrba z električno energijo (Ee),
– na območju okoljske infrastrukture: površine za oskrbo z vodo (Ov), površine čistilne naprave (Oc), površine za odlagališča odpadkov (Oo), površine za komunalne dejavnosti in gasilstvo (Ok),
– na območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg),
– na območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G), razen na mirnem območju na prostem.
(6) Ne glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV. ter na meji med II. in IV. pas, ki obkroža IV. območje v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(7) Meja med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med območji namenske rabe prostora (EUP-ji), na katerih je določena III. stopnja in območji za katera je določena IV. stopnja varstva pred hrupom.
155. člen
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1)).
(2) Z uredbo (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju – Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) so določene stopnje varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer:
I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je: območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko - poslovno - stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje so zlasti: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja,
II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(3) Viri EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS je potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne napetosti in so:
– za daljnovod 400 KV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 220 KV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 110 KV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.
3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN
156. člen
EUP E1 – DPA
V koridorju daljnovoda, razen na območjih stojnih mest stebrov, je raba omejena. V koridorju daljnovoda je dovoljeno izvajati gradbena in druga dela v zvezi z objekti gospodarske javne infrastrukture in pomožnimi infrastrukturnimi objekti (gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitve objektov ali njihovih delov, vzdrževanje objektov), kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti, prostorsko ureditvene operacije (komasacije) ter ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustni sta gradnja parkirišč in postavitev montažnih ograj in urbane opreme v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki urejajo obvezne odmike grajenih in naravnih objektov od daljnovoda. Posegi v koridorju daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, obratovanja in vzdrževanja daljnovoda. V koridorju daljnovoda je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.
3.2.13 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
157. člen
(1) Na območjih za katera je predvidena izdelava OPPN so do sprejetja OPPN dopustne le naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe prostora,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe OPPN, da se s tem ne povečuje vrednost objektov in da so skladni s predvidenimi ureditvami.
158. člen
OPPN se lahko sprejme za del območja urejanja z OPPN v primerih, ko sprejem celotnega OPPN ni možen zaradi neurejenih lastniških ali drugih razmer, ki onemogočajo sprejem celotnega OPPN v razumnem roku. V takem primeru je predhodno potrebno preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega območja ter določiti prometno ureditev za celotno območje OPPN, s katero se zagotovi povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev javnih površin v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi udeleženci/investitorji.
3.3 Usmeritve za OPPN
159. člen
Za OPPN veljajo dodatne – posebne usmeritve za urejanje in so navedene v nadaljevanju za posamezne EUP.
Usmeritve za oblikovanje v posameznih OPPN so določene v tabeli 2-1.
160. člen
Na podlagi mnenja DARS št. 351/D-64/09-PDP/VD-1020 z dne 18. 2. 2013 veljajo na območjih predvidenih OPPN preobremenjenih s hrupom naslednje usmeritve:
»Na območjih predvidenih OPPN, ki so že v obstoječem stanju preobremenjena s hrupom ali se preobremenjenost pričakuje v planskem obdobju 20 let je potrebno za pripravo OPPN izdelati obvezno strokovno podlago z Oceno obremenitev s hrupom z upoštevanjem predvidenih sprememb prometa v 20 letnem planskem obdobju s predlogom protihrupnih ukrepov. Ocena mora upoštevati vse podrobnosti v zvezi s posegi, ki so tej fazi opredeljene. Na podlagi rezultatov Ocene obremenitev s hrupom morajo biti v OPPN jasno določeni potrebni protihrupni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da predpisane mejne vrednosti v 20-letnem planskem obdobju ne bodo presežene ter jasno določen investitor protihrupnih ukrepov. Za vse ukrepe mora biti utemeljena tudi njihova izvedljivost. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja je obveznost lokalne skupnosti, za katero se pripravlja OPPN, oziroma obveznosti investitorjev novih posegov. Kolikor se izkaže, da ukrepov ustrezne zaščite pred hrupom znotraj območij novih programov ni mogoče zagotoviti, na teh površinah ni mogoče načrtovati posegov občutljivih za hrup.«
161. člen
EUP BIČ-003 IG in BIČ-017 ZS se urejata s skupnim OPPN. BIČ-017 ZS je zeleni pas gospodarske cone in je sestavni del urejanja BIČ-003 IG. Zeleni pas se lahko izvede tudi v drugačni obliki in obsegu, kot je prikazan v grafičnem prikazu PNRP, vendar morajo biti zagotovljeni min. odmiki gospodarskih dejavnosti od sosednjega EUP oziroma morajo biti zagotovljeni takšni ukrepi, ki bodo omejevali širitev hrupa in drugih prekomernih vplivov v smeri stanovanjskih območij.
162. člen
Za območje Čateža in Zaplaza, ki je naselbinska dediščina, je določen OPPN prenove in vključuje:
– EUP za poselitev: ČAT-001 Av [OPPN], ČAT-002 CDc [OPPN], ČAT-003 CDc [OPPN], ČAT-004 CU [OPPN], ČAT-009 PC [OPPN], ČAT-010 PC [OPPN], ČAT-012 PC [OPPN], ČAT-013 PO [OPPN], ČAT-016 SK [OPPN], ČAT-022 SK [OPPN], ČAT-023 SK [OPPN], ČAT-026 SS [OPPN], ČAT-027 ZK [OPPN], ČAT-028 ZP [OPPN] in
– EUP odprtega prostora varstva kulturne dediščine ČAT-KD 1 [OPPN] s površinami K2, G, ČAT-KD 2 [OPPN] s površinami PC, K2, G in ČAT-006 LNg [OPPN], ČAT-005 LNg [OPPN].
V EUP ČAT-026 SS [OPPN] je ob cesti na Zaplaz potrebno zagotoviti 10 m odmik novogradenj objektov. Pas 10 m je dopustno urediti kot zeleni pas ob cesti brez objektov.
163. člen
ČAT-015 SK [v]
Preko območja ČAT potekata dve prometni povezavi, ki se varujeta za razširitev ceste za dolgoročni prostorski razvoj. V varovanem pasu veljajo Usmeritve za urejanje prostora z OPPN, ki so določene v tem odloku. Zahodni prometni koridor je parcela št. 1927, k.o. 1403, varuje se koridor v širini 10 m na vsako stran od osi obstoječe prometnice. Vzhodni prometni koridor poteka po parcelah št. 547/6, 548/3, 1934/9, k.o. 1403. Varuje se koridor v širini 20 m, 5 m na vzhodno stran in 15 m na zahodno stran. V varovanem pasu veljajo Usmeritve za urejanje prostora z OPPN, ki so določene v tem odloku.
164. člen
TRE-043 IG (OPPN) in TRE-175-SK
(1) Pri pripravi OPPN za območje TRE-043 IG je potrebno območju TRE-175 SK, zagotoviti primerne pogoje za nadaljnje bivanje ali pa lastnike/nepremičnine preseliti na drugo lokacijo. V primeru preselitve se območje TRE-175 SK nameni za IG in se ureja v celoti z OPPN za TRE-043 IG.
(2) Priporoča se seznanitev investitorja z možnostjo obstoja oziroma odkritja naravne vrednote pri obsežnih zemeljskih delih. Če do odkritja pride je potrebno postopati v skladu z zakoni in ZRSVN omogočiti spremljanje stanja na območju med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. V primeru odkritja naravne vrednote (pr. kraške piramide) Zavod dokumentira in opravi vrednotenje območja, oceno ogroženosti in morebitni predlog varstva.
165. člen
TRE-053 IG (OPPN)
Na zahodnem delu območja TRE-053-IG so arheološko pozitivna območja po ETP.
Pri izdelavi OPPN je potrebno izdelati podrobnejše arheološke raziskave v skladu s predpisi za področje varstva kulturne dediščine. V primeru kakovostnih najdb se lahko del planiranih površin izloči iz območja za graditev/urejanje.
166. člen
TRE-054 IG (OPPN)
Na južnem delu območja TRE-054 IG so arheološko pozitivna območja po ETP.
Pri izdelavi OPPN je potrebno izdelati podrobnejše arheološke raziskave v skladu s predpisi za področje varstva kulturne dediščine. V primeru kakovostnih najdb se lahko del planiranih površin izloči iz območja za graditev/urejanje.
167. člen
TRE-055 IG (OPPN), TRE-056-IG (OPPN) in TRE-198 SK do TRE-202 SK
V območjih TRE-055 IG in TRE-056 IG so zaradi bližine SK območij (TRE-198 SK do TRE-202 SK) dopustne gospodarske dejavnosti brez večjih vplivov na okolje in z manjšimi zunanjimi deponijami.
Pri pripravi OPPN za območje TRE-055 IG in TRE-056-IG, ki obkrožata območja TRE-198 SK do TRE-202 SK, je potrebno zagotoviti le-tem primerne pogoje za nadaljnje bivanje ali pa lastnike/nepremičnine preseliti na drugo lokacijo. V primeru preselitve nepremičnine SK na drugo lokacijo, se območja TRE-198 SK do TRE-202 SK lahko nameni za IG in se urejajo v celoti z OPPN za TRE-055 IG in TRE-056-IG.
168. člen
TRE-058 IG (OPPN) in TRE-059 IG (OPPN)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve:
Na JZ delu EUP naj se predvidi manj hrupne dejavnosti, objekte pa naj se razporedi tako, da se v čim večji meri zmanjša širjenje hrupa v okolje, v smeri proti stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin (odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.).
169. člen
TRE-061 IG (OPPN) in TRE-290 ZS
Poleg skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve:
V območju TRE-061 IG je dopustno tudi bivanje za lastnika ali upravljalca objektov gospodarskih dejavnosti.
V območju TRE-290 ZS so dopustne zasaditve vegetacije in ureditev igrišča. Ureditve za potrebe TRE-061 IG (deponije, skladiščenje, parkiranje in podobno) ni dopustno.
170. člen
TRE-012 BD (OPPN)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V območju TRE-012 BD veljajo omejitve vertikalnih gabaritov zaradi varovanja pogledov na grad, sleme novih objektov ne sme preseči višine obstoječega objekta Pod gradom št. 9.
171. člen
TRE-013 BD (OPPN)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V območju TRE-13 BD veljajo omejitve vertikalnih gabaritov zaradi varovanja pogledov na grad, v trikotniku od SZ točke območja urejanja TRE-13 BD do JZ vogala gradu TRE-17 BT niso dopustne novogradnje objektov visokogradnje in postavitve panojev, oglasnih tabel ali podobnih objektov, ki bi zastirali pogled na grad.
172. člen
TRE-221 SS (OPPN) in TRE-257 SS (OPPN)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve:
V območjih je potrebno zagotoviti 10 m pas javnih zelenih površin za peš in druge rekreacijske povezave v smeri pribl. S–J iz strnjenega naselja Trebnja do gozdov na severnem obrobju poselitvenih območij.
3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
173. člen
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo za spodaj navedene enote urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji in za nekatere posege in območja še dodatne usmeritve nosilcev urejanja prostora.
174. člen
Dobrnič: DBČ-005 CU (x) – niz stavb 11+12 in DBČ-008 CU (vj) – niz stavb 4+8+10+15+16
Za območji DBČ-005 CU (x) – niz stavb 11+12 in DBČ-008 CU (vj) – niz stavb 4+8+10+15+16 veljajo posebni PIP, določeni v nadaljevanju za posamezne objekte; skupne določbe – PIP za namensko rabo na tem območju ne veljajo.
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– trgovina dnevne oskrbe in trgovina povezana s turizmom, storitvene dejavnosti, gostinstvo,
– kulturne dejavnosti, poslovni prostori, zdravstvene storitve, varstvo otrok in starejših občanov,
– bivanje/stanovanja,
– niso pa dopustne gospodarske dejavnosti, kmetijski gospodarski objekti, trgovina za občasne nakupe (kot npr. trgovina z vozili, gospodinjskimi aparati ipd. vrste trgovine).
Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov kot nadomestitve obstoječih objektov, razen za objekta št. 11, kjer so za vhodno fasado (ob trgu) dopustna samo vzdrževalna dela in rekonstrukcija,
– dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave).
Pogoji glede oblikovanja
– obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
– odmiki: stavbe so lahko postavljene na parcelno mejo, gradbena linija ni sklenjena – med objekti morajo biti v vzdolžni smeri zagotovljeni presledki, razen stavbi št. 11 in 12 se medsebojno stikata, kar velja tudi v primeru nadomestitve objekta,
– preko gradbene linije lahko segajo nadstreški in napušči,
– tloris podolgovat z razmerjem stranic min. 2:3, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu, max. velikost zazidane površine posamičnega objekta ne sme presegati 200 m2,
– višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto peš površine trga, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm,
– streha:
– naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta oblikovanje na trg orientirane fasade:
– vhod na sredini fasade (toleranca: odmik od osi enak obstoječemu), odstranitev vhoda (vhodnih vrat, portala) iz trga ni dopustna, za objekte št. 4, 8, 10, 11, 12 je dopusten poudarek z izzidano fasado in s frčado nad vhodom (zgled h. št. 11),
– okna pokončen pravokotnik,
– vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
– na strešini proti trgu niso dopustne: frčade (razen nad vhodom) in druge oblike odpiranja strešin, sončni zbiralniki
– dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje dozidanega objekta in fasad ob trgu mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje,
– nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne presega slemena osnovne strehe,
– kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
– barva fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, tri barve v primeru poudarkov obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo,
– pred objektoma 11 in 12 je dopustna ureditev predvrta, ki imata kovinsko ograjo.
175. člen
Dobrnič: DBČ-007 CU (vj) – stavbi 13 in 17
Za območje DBČ-007 CU (vj) – niz dveh stavb 13 in 17 veljajo posebni PIP, določeni v nadaljevanju za posamezne objekte; skupne določbe – PIP za namensko rabo na tem območju ne veljajo.
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– trgovina dnevne oskrbe in trgovina povezana s turizmom, storitvene dejavnosti, gostinstvo,
– kulturne dejavnosti, poslovni prostori, zdravstvene storitve, varstvo otrok in starejših občanov,
– bivanje/stanovanja,
– niso pa dopustne gospodarske dejavnosti, kmetijski gospodarski objekti, trgovina za občasne nakupe (kot npr. trgovina z vozili, gospodinjskimi aparati ipd. vrste trgovine).
Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov kot nadomestitve obstoječih objektov, razen za objekt št. 13, kjer so za vhodno fasado (ob trgu) dopustna samo vzdrževalna dela in rekonstrukcija,
– dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave).
Pogoji glede oblikovanja
– obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po liniji fasade obstoječega objekta št. 13 in po grafično določeni liniji (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
– odmiki: stavbe so lahko postavljene na parcelno mejo, gradbena linija ni sklenjena – med objekti morajo biti v vzdolžni smeri zagotovljeni presledki,
– preko gradbene linije lahko segajo nadstreški in napušči,
– tloris podolgovat z razmerjem stranic min. 2:3, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu, max. velikost zazidane površine posamičnega objekta ne sme presegati 200 m2,
– višina objekta št. 13: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto peš površine trga, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
– višina objekta št. 17: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto peš površine trga, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm,
– streha:
– naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta,
– oblikovanje na trg orientirane fasade:
– odstranitev vhoda (vhodnih vrat, portala) iz trga za h. št. 13 ni dopustna,
– okna pokončen pravokotnik,
– vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
– na strešini proti trgu niso dopustne: frčade (razen nad vhodom) in druge oblike odpiranja strešin, sončni zbiralniki,
– arhitekturni elementi: balkoni niso dopustni, streha in frčade naj bodo brez čopov (razen objekt št. 13), previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
– dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje dozidanega objekta in fasad ob trgu mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje,
– nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne presega slemena osnovne strehe,
– kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
– barva fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve barvi v primeru poudarkov obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
176. člen
Dobrnič DBČ-018 SK (d)
Za območje DBČ-018 SK (d) veljajo posebni PIP, določeni v nadaljevanju za posamezne objekte; skupne določbe – PIP za namensko rabo na tem območju ne veljajo.
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija.
Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, v primeru preselitve obstoječe dejavnosti na drugo lokacijo ali opustitve obstoječe dejavnosti trgovine za občasne nakupe, so na tem območju dopustna samo stanovanja, terciarne in kvartarne dejavnosti, šport in rekreacija, od trgovskih dejavnosti so dopustne samo trgovina dnevne oskrbe in trgovina, povezana s turizmom,
– novogradnje objektov,
– dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave).
Pogoji glede oblikovanja
(1) Merila in pogoji za novogradnje objektov obstoječe trgovske dejavnosti:
– novogradnje objektov so dopustne ob zahodnem robu obstoječe parcele,
– orientacija vzporedno z zahodno parcelno mejo,
– odmiki:
– min. 4 m od meje gradbene parcele (GM določena v graf. prikazu),
– odmiki med objekti: objekti na isti gradbeni parceli se lahko medsebojno stikajo,
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 2:3,
– višina objekta: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom,
– streha:
– naklon 30° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta.
(2) Merila in pogoji za obstoječe objekte trgovske dejavnosti:
za obstoječe objekte trgovske dejavnosti se uporabljajo določbe za oblikovanje v tipu ureditvene enote (d) – dvoranski objekti.
(3) Merila in pogoji za objekte drugih namembnosti: za obstoječe objekte drugih dejavnosti in v primeru preselitve obstoječe trgovske dejavnosti na drugo lokacijo ali opustitve obstoječe dejavnosti trgovine za občasne nakupe, se za oblikovanje objektov uporabljajo določbe za oblikovanje v tipu ureditvene enote vas (v).
177. člen
Dobrnič: DBČ-019 SK (v), DBČ-020 SK (v), DBČ-021 SK (v), DBČ-022 SK (v), DBČ-023 SK (v)
Za območje DBČ-019 SK (v), DBČ-020 SK (v), DBČ-021 SK (v), DBČ-022 SK (v), DBČ-023 SK (v) veljajo posebni PIP, določeni v nadaljevanju za posamezne objekte; skupne določbe – PIP za namensko rabo in PIP za oblikovanje na tem območju ne veljajo.
Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,
– šport in rekreacija.
Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,
– gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave).
Pogoji glede oblikovanja
(1) Merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, razen v območju naselbinske dediščine,
– v posamezni stavbi so dopustna največ štiri stanovanja,
– odmiki: poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
– min. 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade),
– manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– lega objekta na parcelni meji ali regulacijski liniji je dopustna v območju naselbinske dediščine, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste, v območju naselbinske dediščine je dopustna postavitev tudi dveh fasad objekta (vzdolžna in čelna fasada) na parcelno mejo,
– lega objekta na parcelni meji je dopustna tudi v primeru nadomestitve objekta, če je bil obstoječi objekt že postavljen na parcelno mejo, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste,
– odmiki med objekti na isti parceli:
– medsebojni odmiki med stanovanjskimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti min. 8 m (op. v to se ne štejejo enostavni in nezahtevni obj.),
– stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije (enega gospodarstva) se lahko medsebojno stikata, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz, manipulacija in požarna varnost,
– tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4,
– višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju oziroma nagnjenem terenu, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140 cm,
– streha:
– naklon 30° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta,
– arhitekturni elementi: v območju naselbinske dediščine balkoni niso dopustni, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
– dozidave v območju naselbinske dediščine so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje dozidanega objekta in fasad ob javni površini mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje,
– nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne presega slemena osnovne strehe,
– kritina: odtenki rdeče barve v območju naselbinske dediščine, v drugih območjih pa odtenki sive barve, strešniki z drobno teksturo,
– barva fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve barvi v primeru poudarkov obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo,
– velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za kmetijo je lahko 1200 m2, najmanjša gradbena parcela za stanovanjsko stavbo je lahko 450 m2.
(2) Merila in pogoji za gospodarska poslopja:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, razen v območju naselbinske dediščine,
– odmiki:
– min. 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade),
– manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– lega objekta na parcelni meji ali regulacijski liniji je dopustna v območju naselbinske dediščine, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste, v območju naselbinske dediščine je dopustna postavitev tudi dveh fasad objekta (vzdolžna in čelna fasada) na parcelno mejo,
– lega objekta na parcelni meji je dopustna tudi v primeru nadomestitve objekta, če je bil obstoječi objekt že postavljen na parcelno mejo, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste,
– odmiki med objekti na isti parceli:
– stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije (enega gospodarstva) se lahko medsebojno stikata, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz, manipulacija in požarna varnost,
– gospodarska poslopja ene kmetije oziroma enega gospodarstva se lahko medsebojno stikajo, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz, manipulacija in požarna varnost,
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 2:3,
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži,
– streha:
– naklon 30° do 45°, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta,
– kritina: odtenki rdeče barve v območju naselbinske dediščine, v drugih območjih pa odtenki sive barve, strešniki z drobno teksturo,
– velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za kmetijo je lahko 1200 m2.
(3) Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, razen v območju naselbinske dediščine,
– odmiki:
– min. 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade),
– lega objekta na parcelni meji ali regulacijski liniji je dopustna v območju naselbinske dediščine, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste, v območju naselbinske dediščine je dopustna postavitev tudi dveh fasad objekta (vzdolžna in čelna fasada) na parcelno mejo,
– lega objekta na parcelni meji je dopustna tudi v primeru nadomestitve objekta, če je bil obstoječi objekt že postavljen na parcelno mejo, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste,
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 2:3,
– višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže,
– streha: naklon 30° do 45°, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
– arhitekturni elementi: v območju naselbinske dediščine balkoni niso dopustni, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
– dozidave v območju naselbinske dediščine so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje dozidanega objekta in fasad ob javni površini mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje,
– nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne presega slemena osnovne strehe,
– kritina: odtenki rdeče barve v območju naselbinske dediščine, v drugih območjih pa odtenki sive barve, strešniki z drobno teksturo.
178. člen
Dobrnič: DBČ-002 Cdi (x), DBČ-004 CU (OPPN), DBČ-009 CU (v), DBČ-010 IG (d), DBČ-012 Ok (OPPN), DBČ-016 PO (OPPN), DBČ-017 SS (v), DBČ-024 SK (v), DBČ-026 SK (v), DBČ-027 SK (v), DBČ-028 SK (OPPN), DBČ-029 SK (v), DBČ-036 SS (OPPN)
Navedena območja ležijo v vplivnem območju varstva kulturne dediščine (predlog), s katerim se varujejo kakovostni pogledi na cerkev. V smeri dostopov v naselje naj se v čim večji meri ohranjajo pogledi na cerkev tako, da se novogradnje umaknejo iz smeri kakovostnih pogledov na cerkev oziroma da se vertikalni gabariti prilagodijo (znižajo).
179. člen
Dolenji Podboršt pri Trebnjem: DPT-004 PC (p), DPT-005 PC (p), DPT-006 PC (p)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V območju ureditvenih enot DPT-004 PC (p), DPT-005 PC (p), DPT-006 PC (p) niso dopustne ureditve parkirišč.
180. člen
Dolenja vas pri Čatežu: DVČ-016 ZS (zi)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
– na poplavnih površinah je dopustna le gradnja igrišča, igralnih parkov, kopališča, plaže brez spremljajočih objektov (objektov za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije ... in sorodnih nezahtevnih in enostavnih objektov).
181. člen
Gorenja Nemška vas: GNV-001 BC (d)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve:
V območju je dopustno tudi bivanje za lastnika ali upravljalca športnih objektov.
Za samostojen stanovanjski objekt veljajo določbe za ureditveno enoto »v« – vas.
182. člen
Gorenji Vrh pri Dobrniču – vas: GVD-004 SK (v), GVD-005 SK (v), GVD-006 SK (v), GVD-007 SK (v)
Osrednja zelena javna površina (parcela 2650, k.o. 1432 Korita) s posamičnimi visokimi drevesi se nadalje ureja kot javni trg in park.
183. člen
Korenitka – vas: KOR-006 SK (v)
V območju KOR – 006 SK (v) morajo biti novogradnje objektov locirane v neposredni bližini obstoječih objektov, zagotoviti je potrebno max. možne odmike od cerkve in pri tem ohranjati kakovostne poglede na cerkev.
184. člen
Krtina: KRT-007 SK (v)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
Parcela št.: 717/1, k.o. 1405 Mali Videm se določa za varstveni pas vodotoka. Na tej parceli niso dopustne novogradnje objektov in ne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje zemljišč.
185. člen
Sela pri Šumberku – Vaško jedro: SŠU-009 SK (v) in SŠU-010 SK (v)
V območju SŠU-009 SK (v) na parcelah 612/2 in 631, k.o. 1433 Sela pri Šumberku niso dopustne novogradnje objektov ob severnem robu navedenih parcel (to je ob cesti parc. št. 1733/1).
V območjih SŠU-009 SK (v) in SŠU-010 SK (v) vertikalni gabarit novih objektov (ali evtl. nadzidav) ne smejo presegati vertikalnega gabarita (višine slemena) obstoječih objektov, ki stojijo neposredno ob cerkvi.
186. člen
Stehanja vas: STV-005 PO (p)
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatni PIP:
Po preselitvi dejavnosti (parkirišče tovornih vozil) na drugo lokacijo se območje nameni za SK ali sanira v primarno rabo. Širitev dejavnosti prevozništva in parkiranja na tem območju ni dopustna.
187. člen
Trnje: TRN-013 ZD (zi) in TRN-001 IG (d)
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatni PIP:
Obstoječa drevesa v območju TRN-013 ZD ni dopustno odstraniti razen v primeru sanitarne sečnje – v tem primeru je potrebno odstranjena drevesa nadomestiti.
V območju TRN-013 ZD niso dopustne ureditve za potrebe TRN-001 IG (deponije, skladiščenje, parkiranje in podobno).
188. člen
Trebnje: TRE-010 BD (x)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V območju so dopustni vertikalni gabariti objektov do max ene etaže (P) in streha brez kolenčnega zidu.
189. člen
Trebnje: TRE-011 BD (v)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V območju TRE-011 BD veljajo omejitve vertikalnih gabaritov zaradi varovanja pogledov na grad, v primeru posegov na objektu Pod gradom št. 9 je dopusten max vertikalni gabarit, ki je enak ali nižji od višine slemena obstoječega objekta Pod gradom št. 9.
190. člen
Trebnje: TRE-19 BT (x) in TRE-20 BT (x)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V EUP TRE-19 BT in TRE-20 BT se dopustijo samo dejavnosti, povezane z urejanjem gradu. V območju so dopustni vertikalni gabariti objektov do max. ene etaže (P) in streha brez kolenčnega zidu. Parceli 337 in 338, obe k.o. 1422 Trebnje morata ostati nezazidani in urejeni kot zelene površine.
191. člen
Trebnje: TRE 291 ZS (zi)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
Na parcelah št.: 942/1, 942/3, 942/4, 941/5, vse k.o. 1421 – Medvedje selo ter nepozidanem delu parcele št.: 167/1, k.o. 1422 – Trebnje niso dopustne novogradnje objektov in ne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje zemljišč. Na površinah je dopustna ureditev zadrževalnih bazenov za visoke vode.
192. člen
Trebnje: TRE-014 ZS (zi)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V EUP niso dopustne novogradnje objektov in ne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje zemljišč. Na površinah je dopustna ureditev zadrževalnih bazenov za visoke vode.
193. člen
Na območju primestnih gozdov Trebnjega v EUP TRE-rek 11, EUP TRE-rek 12, EUP TRE- rek 13, EUP TRE-rek 14 so prepovedane krčitve gozdov. Primestni gozdovi se ohranjajo v enakem obsegu.
194. člen
Šentlovrenc: ŠEN-017 SK (m) in ŠEN-018 SK (m)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
– od železnice proti severu se določa varstveni pas v širini do 20 m, v tem pasu niso dopustne novogradnje objektov in ne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje zemljišč.
195. člen
Veliki Gaber: VGA -037 SK (v)
Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:
V EUP je zemljiška parcela enaka gradbeni parceli, faktorji zazidanosti in faktor izrabe iz skupnih PIP se pri načrtovanju ne upoštevajo.
3.5 Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje
196. člen
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatni omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz celovite presoje vplivov na okolje OPN Trebnje.
197. člen
ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– v gospodarskih conah (IG) naj se pri objektih gospodarskih dejavnosti, ki generirajo prašne delce, v smeri proti naseljem zagotovi vegetacijske bariere z zimzelenimi rastlinami različnih višin v širini vsaj 10 m.
198. člen
VODE
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba
– izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
– Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število
– prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
– Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
– Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
– Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v
– prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju.
– Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta
– dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.
– Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.
199. člen
HRUP
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– v gospodarskih conah (IG) naj se v smeri proti stanovanjskim območjem predvidi manj hrupne dejavnosti, objekte pa razporediti tako, da se v čim večji meri zmanjša širjenje hrupa v okolje v smeri proti stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin (odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.),
– za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je smiselno predvideti širše zelene varovalne pasove ob predvidenih conah, po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe.
200. člen
Na podlagi mnenja DARS št. 351/D-64/09-PDP/VD-1020 z dne 18. 2. 2013 velja, da upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje AC. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov oziroma lokalne skupnosti.
201. člen
OHRANJANJE NARAVE
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo na območjih ohranjanja narave še naslednje varstvene usmeritve in omilitveni ukrepi:
– ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto, ki bodo jamo oziroma najdbo pregledali in podali navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata,
– v varovanih območjih narave (območja Natura 2000, naravne vrednote, zavarovana območja) so dopustni le enostavni in začasni objekti, ki niso v nasprotju z varstvenimi in razvojnimi usmeritvami varovanih območij in prispevajo k njihovemu varstvu, ter objekti skladni z osnovno in podrobnejšo namensko rabo.
202. člen
Blato: BLA-017 ZS (zi) in BLA-018 ZS (zi) – golf igrišče
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– v postopku priprave projektne dokumentacije naj se preverijo habitatni tipi in živalske vrste – v primeru odkritja kvalifikacijskih vrst ali habitatnih tipov naj se plan ustrezno zmanjša, tako da se tem območjem izogne,
– med obratovanjem igrišča naj se uporabljajo le ekološko sprejemljivi biocidi.
203. člen
Čatež: ČAT-029 ZP (zp)
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– za zasaditve naj se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste ter avtohtone mešanice trav,
– za osvetlitev naj se uporabijo zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami.
204. člen
Dolenja vas pri Čatežu: DVČ-002 CDi (OPPN)
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– za osvetlitev naj se uporabijo zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami ter imajo vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop svetilk.
205. člen
Dolenja vas pri Čatežu: DVČ-014 SS (OPPN)
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– za zasaditve naj se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste ter avtohtone mešanice trav,
– za osvetlitev naj se uporabijo zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami ter imajo vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop svetilk.
206. člen
Dolenja vas pri Čatežu: DVČ 016 ZS
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– objektov in drugih ureditev se ne umešča v 5 m pas ob vodotoku, ki je naravna vrednota in je v območju Natura 2000,
– v vodotok se ne posega, ohranja se obstoječa brežina in obvodna vegetacija,
– območje ob vodotoku se ne ograjuje, zagotavlja se prost dostop,
– poplavne ravnice ob vodotoku se ne izsušuje ali spreminja kote terena,
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev ter ohranjajo obstoječe naravne razmere na in ob potoku.
207. člen
Hudeje: HUD-002 Cdi
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– objekte naj se umesti na južni in vzhodni del območja,
– pri urejanju okolice objektov naj se območja ne izsušuje ali zasipava,
– v primeru, da se poseganju v vodne jarke ni možno izogniti, jih je potrebno prestaviti in ohraniti njihovo povezanost.
208. člen
Sela pri Šumberku: SŠU – 008 PC
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– posek gozda naj se izvede v najmanjši možni površini, ki je potrebna za izgradnjo ceste,
– ceste naj se ne osvetljuje.
209. člen
Trebnje: TRE ZS 280 (zi), TRE ZS 281 (zi), TRE 278 ZS (zi)
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naravovarstvene smernice ZVN OE NM (št. 6-III-318/2-O-09/AŠP):
– območja ob Temenici se ureja celostno;
– ohranjajo se mokrotni travniki, poplavnega območja reke se ne spreminja z nasipavanjem ali izsuševanjem;
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev ter ohranjajo obstoječe naravne razmere na in ob reki;
– pri ureditvah in namestitvah urbane opreme naj se uporablja naravne materiale (les, kamen);
– sprehajalne in obhodne poti se uredi v peščeni izvedbi. Te poti naj ne bodo hkrati tudi kolesarske poti;
– ob urejanju območij se ohranja obrežna grmovna in drevesna zarast in naravna brežina reke;
– območje NV Temenica se lahko prezentira z informativno tablo v skladu s Pravilnikom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.
210. člen
Velika Loka, Trebnje: VLO 032 SK (m), VLO 033 SK (m), TRE 015 BT(x)
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– objektov in drugih ureditev se ne umešča v 15 m pas ob vodotoku, ki je naravna vrednota ali je v območju Natura 2000.
211. člen
Zagorica pri Velikem Gabru: ZVG 001 IG (d)
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– ob naravni vrednoti se ohranja 5 m vplivnega pasu.
4. Usmeritve za uresničevanje OPN
212. člen
(1) Občina bo:
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN,
– zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev,
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN in/ali IPN.
213. člen
Okoljski monitoring plana
V skrbi za zdravje občanov in doseganje okoljskih ciljev bo Občina Trebnje spremljala uresničevanje plana – OPN in vpliv izvedbe plana na zdravje občanov s spremljanjem naslednjih okoljskih kazalcev:
+-------------------------+-------------------------------------+
|Okoljski cilji |Kazalci stanja okolja |
+-------------------------+-------------------------------------+
|Kakovost zraka |Povprečni letni dnevni promet (PLDP) |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Delež objektov priključenih na |
| |kotlovnice, ogrevanje na plin in |
| |obnovljive vire energije |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Št. zavezancev za emisijski |
| |monitoring |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Št. industrijskih con |
+-------------------------+-------------------------------------+
|Zmanjšanje hrupa |Povprečni letni dnevni promet (PLDP) |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Dolžina pomembnih cest in železnic |
| |skozi naselja |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Št. stikov II. in IV. območja |
| |varstva pred hrupom |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Št. zavezancev za monitoring hrupa |
+-------------------------+-------------------------------------+
|Čiste površinske in |Kemijsko stanje površinskih voda |
|podzemne vode | |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Kemijsko stanje podzemnih voda |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Kakovost pitne vode |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Površina stavbnih zemljišč v |
| |vodovarstvenih območjih |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Število prebivalcev glede na |
| |posamezni vodni vir |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Število prebivalcev priključenih na |
| |kanalizacijo |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Število malih čistilnih naprav |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Število greznic |
+-------------------------+-------------------------------------+
| |Poraba pitne vode na prebivalca |
+-------------------------+-------------------------------------+
|Zmanjšanje svetlobnega |Poraba el. energije za javno |
|onesnaževanja |razsvetljavo na prebivalca |
+-------------------------+-------------------------------------+
|Zmanjšanje |št. objektov z varovanimi prostori v |
|elektromagnetnega |vplivnem pasu virov EMS v vplivnem |
|sevanja – EMS |pasu EMS |
+-------------------------+-------------------------------------+
214. člen
Merila za odstopanje od OPN
(1) Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru) ter zaradi pomanjkljivih evidenc, tehnično ni mogoče z zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere veljajo usmeritve v OPN in določbe v PIP. Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v takih območjih.
(2) Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN:
– ceste v poselitvenih območjih (naseljih) so prikazane po parcelah digitalnega katastrskega načrta; v območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(3) V OPN so površine cest lokalnega pomena zunaj poselitvenih območij prikazane po dejanskem stanju v prostoru in ne sovpadajo z ZKP. Površine cest so informativnega pomena in niso pogoj za dovoljevanje posegov cestne infrastrukture. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine cest, potrebno vključiti pristojnega upravljalca cest, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(4) V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN:
– glede namembnosti površin primarne rabe (to je v območjih, ki niso namenjena poselitvi) so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v OPN določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha.
215. člen
Kriteriji za dopolnjevanje OPN
Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za dopolnitev:
– ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta,
– ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
– ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, v območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine,
– ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
5. Prehodne in končne določbe
216. člen
S sprejetjem OPN Občine Trebnje prenehajo veljati PROSTORSKI PLANSKI AKTI:
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90, 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97, 47/98, 61/98, 49/99, 18/00, 46/01, 7/02, 65/02, 91/02, 59/04, 82/04 in 65/06)
– Urbanistična zasnova Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93).
217. člen
S sprejetjem OPN Občine Trebnje prenehajo veljati PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI:
– Prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Trebnje /planske celote 1, 3, 4, 5/ (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 15/9, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05) in Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje /planske celote 1,3,4,5/ (Uradni list RS, št. 113/07)) in Obvezna razlaga 13., 28., 29., 30., 38.a in 39. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje – planske celote 1, 3, 4, 5 (Uradni list RS, št. 108/08)
– Prostorsko ureditveni pogoji za Suho krajino v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90 in Uradni list RS, št. 15/99, 59/04, 19/05) in Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Suhe krajine (Uradni list RS, št. 113/07) in Obvezna razlaga 16., 26., 27., 28., 36.a in 37. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 108/08)
– Prostorsko ureditveni pogoji za mesto Trebnje (Uradni list RS, št. 40/94)
– Prostorsko ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 40/94).
218. člen
S sprejetjem OPN Občine Trebnje ostanejo v veljavi občinski PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI:
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje T 6-2 Obrtna cona Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/89 in Uradni list RS, št. 53/01, 104/11, 84/12)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Cviblje (Uradni list RS, št. 109/05, 51/09) in Obvezna razlaga druge alineje 46. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Cviblje (Uradni list RS, št. 76/08)
– Odlok o zazidalnem načrtu Stari trg – DSO (Uradni list RS, št. 91/02, 84/06 in 75/10)
– Odlok o zazidalnem načrtu Industrijska - trgovska - podjetniška cona Trebnje – 1. faza (Uradni list RS, št. 65/02)
– Odlok o zazidalnem načrtu Pavlinov hrib – Stari trg, 1. faza (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/90)
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za šolski kompleks Dolenja Nemška vas (Uradni list RS, št. 48/08)
– Odlok o občinskem podrobnem načrtu za kamnolom Vrhpeč (Uradni list RS, št. 68/09)
– Odlok o OPPN za bencinski servis ob Obrtni coni Trebnje (Uradni list RS, št. 14/13)
– Odlok o OPPN Industrijska cona Trebnje (Uradni list RS, št. 14/13)
– Odlok o ureditvenem načrtu deponije komunalnih odpadkov Globoko v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/90).
219. člen
V OPN Občine Trebnje so prikazani DRŽAVNI LOKACIJSKI NAČRTI:
– Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku Bič–Korenitka (Uradni list RS, št. 55/01)
– Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku Korenitka–Pluska (Uradni list RS, št. 42/03)
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve (Uradni list RS, št. 78/06)
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje (Uradni list RS, št. 85/06)
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje-Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje (Uradni list RS, št. 30/07)
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10).
220. člen
Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN.
221. člen
OPN Občine Trebnje je na vpogled na Občini Trebnje in na spletnem portalu www.trebnje.si.
222. člen
Določbe odloka o OPN se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o OPN daje pristojna strokovna služba Občine Trebnje. Uradne razlage odloka o OPN sprejema občinski svet.
223. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi odloka v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-14/2013
Trebnje, dne 5. junija 2013
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r.
