Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12), 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13) je Občinski svet Občine Žirovnica na 18. seji dne 30. 5. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Selo jug – SE 3
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Selo jug – SE 3)
S tem odlokom se v skladu z občinskim prostorskim načrtom Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11, 76/12) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Selo – jug – SE 3 (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN obsega besedilni del v obliki odloka in grafični del, poleg tega pa še obrazložitev in utemeljitev odloka, seznam smernic nosilcev urejanja prostora in njihovo obrazložitev, mnenja ter strokovne podlage.
OPPN v odloku določa merila in pogoje za arhitekturne, krajinske in prostorske ureditve, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in naravnih virov ter ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, določa vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(območje OPPN)
Predmetni OPPN obravnava zemljišča, ki so skladno z občinskim prostorskim načrtom Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11) določeni kot območje Selo jug – SE 3 (*).
Obravnavano območje zajema zemljišča s parcelnimi številkami 312/4, 312/5, 312/6, 312/7, 312/12, 312/13, 312/15, 312/16, 312/17, 312/18, 312/19, 312/20, vse k.o. Zabreznica.
Meja območja poteka po zahodni meji zemljišč s parc. št. 312/13, 312/12, 312/4, 312/6, 312/19, po južni meji zemljišč s parc. št. 312/19, 312/18, 312/20, po vzhodni meji zemljišč s parc. št. 312/20, 312/7, 312/5, 312/16, 312/17 in po severni meji zemljišč s parc. št. 312/17, 312/15 in 312/13, vse k.o. Zabreznica.
Skupna površina območja urejanja meri 4.753 m2 in obsega naslednja zemljišča s parc. št. (vsa k.o. Zabreznica):
+--------------------+----------------+--------------+
|zemljišče (parc. | površina | |
|št.) | | |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/4 | 522 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/5 | 513 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/6 | 522 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/7 | 515 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/12 | 559 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/13 | 16 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/15 | 14 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/16 | 482 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/17 | 23 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/18 | 538 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/19 | 563 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|312/20 | 496 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
|skupaj: | 4753 | m2 |
+--------------------+----------------+--------------+
Vir: GURS, Prostor (Prostorski portal)
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Območje predstavlja še nepozidano zemljišče v vasi Selo. Tvorba novega stavbnega tkiva bo zapolnila prazno, nepozidano vrzel.
Območje je v grafičnem delu OPN opredeljeno kot »SS«, stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
Glavni namen novega naselja so stanovanja.
5. člen
V območju se lahko gradi:
– stanovanjske stavbe
– stanovanjsko poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico prostora namenjenega za bivanje
– spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, ki morajo imeti več kot polovico prostora namenjenega za bivanje
– upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki morajo imeti več kot polovico prostora namenjenega za bivanje
– garažne stavbe.
Ureditev dodatnih dejavnosti je dopustna kot dopolnilo osnovnemu stanovanjskemu namenu, kar pomeni, da mora biti v vsaki stavbi vsaj 51 % stanovanjskih površin.
6. člen
V območju so dopustne naslednje vrste gradnje:
– nove gradnje
– rekonstrukcije, prizidave, nadzidave, odstranitve
– spremembe namembnosti znotraj dopustnih dejavnosti.
V območju je dopustno graditi tudi gradbeno inženirske objekte, in sicer tiste, ki po CC-SI sodijo v:
– razred 2112: lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
– oddelek 22: cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– skupina 241: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
7. člen
V območju je dopustno graditi tudi vse vrste pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih objektov), in sicer pod pogoji, ki jih določa predpis o vrstah objektov glede na zahtevnost.
8. člen
(zmogljivost)
V posameznem objektu je dovoljeno urediti največ 3 stanovanjske enote, kolikor velikost zemljišča in objekta to dopuščata in je urejeno zadostno število parkirnih mest.
Ostale dejavnosti lahko obsegajo največ do 49 % neto tlorisne površine posameznega objekta.
POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
9. člen
(urbanistična zasnova)
Znotraj območja je potrebno urediti prometno in komunalno infrastrukturo. Gradnja novih objektov je možna na zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo (to je: oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste), skladno s 66. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 102/04 – UPB in spremembe).
Lega objektov se določi tako, da so zagotovljeni minimalni odmiki in ustrezen indeks pozidanosti. Poselitveni vzorec, ki ga določa grafični del odloka, naj se zgleduje po okoliškem poselitvenem vzorcu.
Na obravnavanem območju OPPN je možno zgraditi največ 8 objektov, ob tem niso upoštevani enostavni in nezahtevni objekti, kot tudi ne prizidki k osnovnim objektom.
10. člen
(regulacijski elementi)
V obstoječem naselju ni izrazitih gradbenih linij, okolica predstavlja naselje večinoma enodružinskih hiš. Določi se gradbena meja, 2.50 m od nove interne dovozne ceste in 4.00 m od obstoječe ceste skozi naselje. Objekti se s svojimi najbolj izpostavljenimi deli lahko gradbene meje dotikajo, lahko so od nje odmaknjeni v notranjost, ne smejo pa segati preko.
Objekti naj se locirajo na zemljišča tako, da bo zagotovljena neovirana gradnja, uporaba in vzdrževanje objektov.
Objekti naj bodo orientirani v smeri SZ–JV.
11. člen
(faktor zazidanosti)
Faktor zazidanosti posameznega zemljišča, ki pripada objektu, ne sme presegati 0.35.
Pri tem faktor zazidanosti predstavlja razmerje med zazidano površino objekta (zid pritličja na terenu) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V faktor zazidanosti se štejejo tudi enostavni in nezahtevni objekti.
V faktor zazidanosti se površina kleti ne šteje, kadar je klet v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena. Kadar je klet večja od pritličja in sega nad koto novo urejenega terena, se površina kleti šteje v zazidano površino.
Delež odprtih bivalnih površin mora znašati vsaj 25 %. Odprte površine predstavljajo zunanje zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju in niso namenjene parkiranju ali manipulaciji.
12. člen
(merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje)
Oblikovanje objektov:
Tloris: Objekti morajo biti pravokotnih tlorisov, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,3. Iz osnovnega tlorisa lahko segajo tudi sestavljeni deli – členitve ali izzidki. Razmerje stranic mora biti zagotovljeno v etaži na terenu (pritličje), v ostalih etažah ni nujno.
Strehe: Strehe nad osnovnimi objekti morajo biti dvokapnice v naklonu 40°, sleme mora potekati v smeri daljše stranice, v smeri SZ–JV. Nižji izzidki (garaže, zimski vrtovi) naj imajo ravne strehe oziroma strehe v minimalnem naklonu (do 7°). Strehe so lahko tudi pohodne (terase, balkoni). Streha nad kletjo, ki je večja od pritličja, je lahko ravna, če je vkopana ali če je urejena kot pohodna površina. Nad razgibanim tlorisom, ki je višinsko enoten, so strehe lahko tudi sestavljene iz več dvokapnic, ki pa morajo biti v istem naklonu. Odpiranje streh je dopustno s pultnimi frčadami v dolžini največ tri petine strehe s strešino v minimalnem naklonu. Frčade na enem objektu morajo biti enotne. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. Barva kritine mora biti siva. Napušči streh se na severni in južni strani lahko podaljšajo preko balkonov do 1.50 m, stranski pa so lahko manjši, vendar ne manj kot 30 cm.
Dovoljena je namestitev elementov za izrabo sončne energije na objekte, ki pa ne smejo segati preko slemena strehe.
Višina: Maksimalna etažnost objektov je K+P+M, s kolenčnim zidom max. Od 0,80 m do maksimalno 1.30 m. Višina pritličja pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom. Izvedba kleti ni nujna, je pa možna. Dimenzije kleti so lahko večje ali manjše od dimenzij objekta, če to dopuščajo kriteriji za pozidavo. Minimalni odmiki morajo biti zagotovljeni tudi od stene kleti.
Fasade: Fasade morajo biti obdelane v svetlih tonih, uporabi se krajevno značilne materiale kot so kamen, les, svetel omet in steklo. Fasade objektov ne smejo biti barvane z barvami močnih odtenkov.
Dopustni so balkoni v vseh etažah.
Gradbeni materiali: Uporabljajo naj se krajevno značilni materiali, kot so kamen, les, svetel omet in steklo. Kjer se izvede klet, mora biti le-ta v betonski izvedbi. Po obodu kleti se predvidi drenaža (s filternim zasipom in ločilnim geosintetikom) ter uredi kontroliran odvod zaledne vode.
Strehe morajo biti krite s kritino sive barve. Kritina mora biti strukturirana in neodsevna.
Objekti so lahko grajeni masivno, montažno ali kot kombinacija obeh.
13. člen
Dimenzije objektov:
Osnovni objekt: 9.00 x 12.00 m
Garaža: 6.00 x 6.00 m.
Garaža se lahko izvede kot prizidek, ki je lahko poljubno lociran ob osnovnem objektu (izvedba ni nujna).
Ob osnovnem objektu je možna izvedba drugih manjših izzidkov, ob tem, da morajo biti zagotovljeni minimalni predpisani odmiki in faktor zazidanosti. Izzidki ne smejo segati po celotni dolžini ali širini objekta.
14. člen
Temelji:
Objekti morajo biti temeljeni pod globino zmrzovanja.
Izkop za temelje posameznega objekta naj pregleda geomehanik in ob tem poda ustrezna dodatna navodila za temeljenje in gradnjo.
15. člen
Enostavni in nezahtevni objekti
Za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov velja, da morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom. Gradbeni materiali naj se prilagodi materialom osnovnega objekta, lahko pa so tudi leseni. Strehe morajo biti dvokapnice v naklonih 38°–42° ali ravne strehe oziroma strehe v minimalnem naklonu (do 7°).
Tloris objekta ni nujno pravokoten. Objekti se lahko gradijo kot samostoječi ali tako, da se držijo osnovnega objekta.
Na posameznem zemljišču je dopustno graditi le en enostaven oziroma nezahteven objekt iste vrste na stanovanjsko enoto.
IV. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
16. člen
(parcelacija)
Parcelacija je že izvedena. Zemljišča, ki pripadajo objektom, so že zemljiške parcele.
Objekt 1: zemljišče s parc.št. 312/19 563 m2
Objekt 2: zemljišče s parc.št. 312/20 496 m2
Objekt 3: zemljišče s parc.št. 312/6 522 m2
Objekt 4: zemljišče s parc.št. 312/7 515 m2
Objekt 5: zemljišče s parc.št. 312/4 522 m2
Objekt 6: zemljišče s parc.št. 312/5 513 m2
Objekt 7: zemljišče s parc.št. 312/12 in 312/13 575 m2
Objekt 7: zemljišče s parc.št. 312/16 in 312/17 505 m2
Interna dovozna cesta: zemljišče s parc. št. 312/18 in 312/15: 552 m2.
Parcelacija se lahko razlikuje od parcelacije, določene v grafičnem delu OPPN, ob strinjanju vseh lastnikov zemljišč, ki so predmet parcelacije. Zagotovljeni morajo biti minimalni predpisani odmiki objektov od sosednjih zemljišč in predpisan indeks pozidanosti.
17. člen
(odmiki)
Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
Nove stavbe morajo biti od meje območja urejanja na vzhodnem, severnem in zahodnem robu predvidene pozidave oddaljene najmanj 4 m, merjeno od najbolj izpostavljenih delov objekta, odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti najmanj 1,5 m, s predhodnim pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
Znotraj območja urejanja so možni manjši odmiki ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne manj kot 2,5 m.
18. člen
(zakoličba)
Lega objekta je določena z eno točko oziroma vogalom v Gaus - Kruegerjevem koordinatnem sistemu:
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|objekt | točka | x | y |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 1 | A1 | 434448.17 | 139730.58 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 2 | A2 | 434461.27 | 139720.52 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 3 | A3 | 434464.43 | 139748.40 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 4 | A4 | 434473.93 | 139741.11 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 5 | A5 | 434478.31 | 139768.98 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 6 | A6 | 434489.28 | 139761.05 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 7 | A7 | 434495.35 | 139789.68 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
|Objekt 8 | A8 | 434503.82 | 139779.95 |
+--------------+-------------+----------------+---------------+
19. člen
(krajinska ureditev)
Proste površine naj se v največji meri ozelenijo in zasadijo z zelenjem.
Ograje so lahko žičnate, lesene ali žive meje. Višina ograj ne sme presegati 1,50 m. Ob uvozu na državno cesto, ograje ne smejo ovirati vidljivosti. Ograje in oporni zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo, razen ob državni cesti, kjer je potrebno odmike uskladiti z upravljalcem državne ceste.
V grafičnem delu so nakazani uvozi na posamezna zemljišča, ki pa lahko odstopajo od grafičnega dela. Ob več stanovanjskih enotah v enem objektu, je lahko tudi več uvozov na eno zemljišče. Ureditev tlakovanih površin se lahko razlikuje od grafičnega dela, vendar mora biti zagotovljen ustrezen procent odprtih površin.
Za premostitev višinskih razlik se uporabljajo blage ozelenjene brežine. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi. Oporni zidovi so lahko betonski, iz kamna v betonu ali obloženi s kamnom. Oporni zidovi so lahko ozelenjeni.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
20. člen
Območje se lahko gradi postopoma. Pogoj je, da imajo objekti, ki se gradijo, zagotovljeno minimalno komunalno oskrbo, ki je določena v 9. členu tega odloka.
Gradnja komunalne in prometne infrastrukture lahko poteka postopno, vendar mora tvoriti zaključene celote, ki se kasneje lahko dopolnjujejo (gradnja komunalne infrastrukture naj poteka v smiselni smeri od severa proti jugu).
Smiselna je hkratna ureditev celotne prometne in komunalne infrastrukture, ki pa ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
21. člen
Obravnavano območje leži v vplivnem območju Kulturne krajine, vpisane v register kulturne dediščine pod EŠD 23128 Studenčice – Kulturna krajina. Rešitve OPPN zagotavljajo ohranjanje homogenega oblikovanja roba kulturnega roba kulturne krajine z ohranjanjem silhuete in značilnosti poselitvenega vzorca, ki meji na kulturno krajino.
Pred načrtovanjem objektov je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja tudi kulturno varstveno soglasje.
Pred gradnjo se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni arheološki pregled terena). V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del naj zaradi arheološkega nadzora nad zemeljskimi deli o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom teh zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja; lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišč, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
22. člen
(narava)
V obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Območje pa predstavlja prehranjevalni prostor navadnega netopirja (Myotis myotis), zato se osvetljevanje območja (dovozne ceste, križišča, parkirišča) zmanjša na najnižjo možno raven. Upoštevati je potrebno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
23. člen
Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Odpadke v času gradnje je potrebno odvažati na urejeno deponijo.
24. člen
(voda)
Obravnavano območje se ne nahaja v območju varovanja vodnih virov.
Objekti morajo biti za odvajanje odpadne vode priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, vkolikor bo javna kanalizacija v obravnavanem območju že zgrajena. V nasprotnem primeru se začasno (do izgradnje javne kanalizacije) dovoli malih čistilnih naprav. Interna kanalizacija mora biti grajena vodotesno.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09)
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09)
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07)
– Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08).
Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Meteorne vode je treba prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Drenažne in zaledne vode je potrebno neškodljivo odvajati oziroma ponikati, ne da bi prišlo do erodiranj, zamakanja in poplavljanja okoliških površin.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(obramba)
V obravnavanem območju ni posebnih zahtev s področja obrambe.
26. člen
(požarna varnost)
Požarna varnost objektov je zagotovljena z ustreznimi dovozi za intervencijska vozila preko obstoječega in projektiranega omrežja cest. Znotraj območja OPPN se zgradi novo vodovodno in hidrantno omrežje, iz katerega se zagotavlja ustrezna količina vode v primeru požara. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je treba zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve.
Za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov se izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Zasnova požarne varnosti oziroma študija požarne varnosti je elaborat, s katerim se dokazuje izpolnjevanje bistvene zahteve varnosti pred požarom. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta. Objekti, za katere je obvezna izdelava zasnove ali študije požarne varnosti, so določeni v izvršilnem predpisu, ki ureja izdelavo študije požarne varnosti.
27. člen
(potresna ogroženost)
Obravnavano zemljišče v celoti leži v coni, kjer je predpisan g = 0,175 po karti »Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospeški tal« s povratno dobo 475 let. »G« pomeni projektni pospešek in je največja absolutna vrednost zapisa pospeška na prostem površju.
Gradbena konstrukcija objektov mora biti temu prilagojena.
28. člen
(naravne omejitve)
Na območju, ki se ureja z OPN Žirovnica, ni poplavnih območij, torej se obravnavano območje OPPN ne nahaja v poplavnem območju. Območja plazovitosti ali erozivnosti so v nenaseljenih delih, v obravnavanem območju OPPN ni nevarnosti erozije.
Glede na to, da je predvidena gradnja večinoma stanovanjskih objektov, ni nevarnosti razlitja nevarnih snovi.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
29. člen
Celotno območje OPPN se opremi z omrežjem javne komunalne infrastrukture, in sicer s sistemom za odvod odpadnih vod, sistemom za oskrbo s pitno vodo, elektroenergetskim omrežjem, kabelskim in telefonskim omrežjem ter javno razsvetljavo.
30. člen
Merila in pogoji za oskrbo s pitno vodo:
Izvede se nov sistem vodovodnega in hidrantnega omrežja PEHD DN 110, ki se priključuje na obstoječ javni vodovod. Nov vodovodni razvod bo potekal pod interno dovozno cesto. Na vodovodu se predvidijo odcepi za bodoče hišne priključke do parcelne meje, ki se zaključijo z vodomernim jaškom, na katerega se priključi en ali dva objekta.
Za zagotovitev požarne varnosti se izvedeta dva nadtalna hidranta.
Razvod vodovoda je podrobneje obdelan v strokovni podlogi: Gradnja osmih stanovanjskih stavb s komunalno opremo, Načrt odvajanja odpadnih voda in Načrt vodovodnega omrežja in naprav (IDZ), št. A 102011, Element d.o.o, Poljska pot 1, Bled, december 2011.
31. člen
Merila in pogoji za odvajanje odpadnih vod:
Za odvajanje odpadnih vod iz objektov se zgradi nov sistem fekalne kanalizacije, ki se priključuje na obstoječ sistem javne kanalizacije, ki poteka južno od območja OPPN.
Odpadni kanal bo potekal pod cesto. V revizijskih jaških se bodo zgradili odcepi za posamezne hišne priključke. Na parcelnih mejah se zgradijo kontrolni jaški, v katere se bodo priključili novopredvideni objekti. Hišni priključki se dimenzionirajo glede na kapaciteto posameznega objekta.
Meteorne vode se ponikajo. Za posamezne objekte se uredijo ponikovalnice na lastnih zemljiščih. Meteorne vode s parkirnih površin se pred ponikanjem očistijo v lovilcu olj. Odvodnjavanje z dvorišč objektov mora biti urejeno tako, da se meteorne vode z dvorišč ne stekajo na cesto.
Za odvod meteornih vod s ceste se uredi interni sistem meteorne kanalizacije, ki se zaključi s ponikovalnico in lovilcem olj.
Razvod kanalizacije je podrobneje obdelan v strokovni podlogi: Gradnja osmih stanovanjskih stavb s komunalno opremo, Načrt odvajanja odpadnih voda in Načrt vodovodnega omrežja in naprav (IDZ), št. A 102011, Element d.o.o, Poljska pot 1, Bled, december 2011.
32. člen
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo:
Severno od območja OPPN ob regionalni cesti je že zgrajeno obstoječe elektroenergetsko NN podzemno kabelsko omrežje, ki se napaja iz bližnje TP T030 Selo. Priključna točka novega NN priključnega voda je prostostoječa NN razvodna omara »PSO-3«, locirana ob regionalni cesti na parc. št. 312/1, k.o. Zabreznica.
Izvede se nov NN razvod, ki bo potekal pod interno cesto. Položi se ga v novo kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi Ø 110 mm z betonskimi jaški. Po celotni trasi se položi ozemljitveni trak Fe-Zn 24x4 mm, ki se spoji z bližnjimi ozemljitvami.
Za potrebe priključevanja novih objektov se izvedejo štiri prostostoječe priključne omare (PS PMO), v katere je možna vgradnja dveh merilnih mest s pripadajočimi elementi za omejevanje toka ter števcem z možnostjo daljinskega odčitavanja. Za posamezne odvode do merilnih mest se predvidi NN povezava z zemeljskim kablom ustreznega preseka, ki se položi v PVC cev Ø 75 mm.
Vse obstoječe elektroenergetske naprave je pred pričetkom del potrebno zakoličiti in zagotoviti njihovo zaščito.
V sklopu objektov (na strehe ali ograje) je možna postavitev sončnih elektrarn (fotovoltaika).
Razvod elektrike je podrobneje obdelan v strokovni podlogi: Gradnja osmih stanovanjskih stavb s komunalno opremo, Nizkonapetostni razvod s PMO in priključitev na distribucijsko omrežje (IDZ), št. E-11-012, Norma d.o.o, Lesce, Na trati 57, Lesce, december 2011.
33. člen
Merila in pogoji za ogrevanje:
Objekti se ogrevajo individualno. Za ogrevanje objektov je možno uporabljati plin ali alternativne vire kot npr. toplotne črpalke, biomasa, izraba sončne energije in podobno.
Objekti se za ogrevanje na plin lahko priključijo na obstoječe plinovodno omrežje PE 32-160, p = 2–4 bar, ki poteka v obravnavanem območju.
34. člen
Merila in pogoji za Telekom in KKS napeljavo:
V pločniku regionalne ceste na severni strani območja poteka obstoječa kabelska kanalizacija Telekom Slovenija. Prav tako poteka pod pločnikom kabelska kanalizacija Telemach.
Na zemljišču dovozne ceste je cev PVC Ø 110 mm. S kabelskim jaškom KJ1 zajamemo cev, od KJ1 se skozi naselje zgradi nova enocevna kanalizacija iz PVC cevi Ø 110 mm. Od kabelskih jaškov do bodočih objektov se zgradi nova kabelska kanalizacija iz SF cevi Ø 63 mm. Ob kabelskem jašku KJ3 je predvidena kabelska omara na betonskem podstavku. Od KJ3 se zgradi nova 2x2 cevna kabelska kanalizacija iz SF cevi Ø 63 mm.
Telekom in KKS cevi se položijo vzporedno.
Razvod Telekom in KKS omrežja je podrobneje obdelan v strokovni podlogi: Gradnja osmih stanovanjskih stavb s komunalno opremo, Načrt telekomunikacijskih inštalacij in omrežje KKS (IDZ), št. Z-11-012, Norma d.o.o, Lesce, Na trati 57, Lesce, december 2011.
35. člen
Javna razsvetljava:
Predvidi se osvetlitev v območju ceste ter območju cestnega priključka. Napajanje se predvidi iz obstoječe veje javne razsvetljave, ki se napaja iz TP – Šola, ki poteka na nasprotni strani uvoza v novo naselje. Na najbližji svetilki se vzame dovod in se preko preboja cestišča napelje na stran novega naselja.
Ulične svetilke morajo biti izbrane tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enako 0 %.
Razvod javne razsvetljave je podrobneje obdelan v strokovni podlogi: Gradnja osmih stanovanjskih stavb s komunalno opremo, Načrt javne razsvetljave (IDZ), št. JR-11-012, Norma d.o.o, Lesce, Na trati 57, Lesce, december 2011. V fazi PGD se dodatno preveri osvetlitev območja cestnega priključka z državno cesto ter zagotovi ustrezne rešitve, ki jih je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste. Vodi javne razsvetljave bodo potekali min. 3.00 m vzdolžnega odmika od roba cestnega telesa.
36. člen
Zbiranje in odvoz odpadkov:
Vsak objekt mora imeti zagotovljen prostor za zbiranje odpadkov ob poti smetarskega vozila. Kolikor je posoda za zbiranje odpadkov predvidena drugje, jo je v času odvoza smeti potrebno prestaviti ob pot smetarskega vozila.
Na zemljišču vsakega posameznega objekta se predvidi kompostnik za odlaganje zelenega odpada in organskih odpadkov.
37. člen
Trase komunalnih vodov naj potekajo v cestnem telesu dovozne ceste, razen javne razsvetljave, ki bo potekala ob cesti. Trase in hišni priključki so razvidni v grafičnem delu OPPN. Komunalne vode vzdolž državne ceste je treba predvideti izven cestišča državne ceste – v ustreznih odmikih v skladu s pogoji upravljavca državne ceste.
38. člen
(prometna ureditev)
Dostop, prometna ureditev:
Območje se nahaja južno od obstoječe državne ceste Žirovnica–Begunje.
Na severni strani se izvede uvoz v obravnavano območje; po sredini naselja se izvede interna dovozna cesta, širine 5 m, ki omogoča dostop do vseh objektov. Na koncu se cesta zaključuje z obračališčem.
Obstoječa državna cesta Žirovnica–Begunje ima varovalni pas v širini 15 m. Za posege v omenjenem pasu je ob pridobivanju gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje upravljalca in upoštevati veljavno zakonodajo s področja cest.
Predpisana je gradbena meja v oddaljenosti 4 m od roba vozišča regionalne ceste. Objekti ne smejo segati preko gradbene meje.
Ograjevanje zemljišča; od roba vozišča mora biti ograja oddaljena min. 3.50 m in ne sme ovirati preglednosti na območju državne ceste in cestnih priključkov.
Na območju ob državni cesti je investitor posamezne parcele dolžan zagotoviti postavitev prometne signalizacije in opreme.
Za vse posege v območju državne ceste in varovalnega pasu je treba pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
39. člen
Parkirna mesta:
Parkirna mesta se uredijo ob objektih ali v objektih (garaže).
Za vsako stanovanje je potrebno predvideti 2 parkirni mesti. Parkirna mesta, vključno z manipulativnimi površinami, morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.
Za potrebe drugih dejavnosti se za izračun potrebnih parkirnih mest upoštevajo določila 78. člena OPN ali drugi veljavni predpisi s področja urejanja parkiranja.
X. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
40. člen
Obravnavano območje ne bo povzročalo prekomernih vplivov na sosednje enote urejanja. Vplivi ne bodo presegali mejnih vrednosti, ki jih določa okoljska zakonodaja za posamezna področja, razen v primeru hrupa v času gradnje.
Zato je v času gradnje potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
– gradbeni stroji ne smejo obratovati sočasno
– tovorna vozila morajo biti v času nakladanja gradbenega materiala ugasnjena
– gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6.00 in 18.00 uro.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
41. člen
(tolerance)
Objekti:
Dimenzije objektov:
Velikost objektov je lahko do 10 % večja oziroma do 20 % manjša od predpisane. Zagotovljeni morajo biti minimalni predpisani odmiki in faktor zazidanosti. Objekti imajo lahko izzidke, ki pa morajo upoštevati minimalne predpisane odmike in faktor zazidanosti. Izzidki niso nujni. Tloris osnovnega objekta mora biti v predpisanem razmerju.
Višina objektov ne sme presegati predpisane, lahko pa so objekti nižji.
Kota pritličja +–0,00 naj se prilagaja koti dovozne ceste, vendar kota pritličja ne sme biti višja kot 0,30 m nad koto terena pri vhodu.
Lega objektov:
Lega objektov se lahko razlikuje od prikazane v grafičnem delu, smer objektov mora biti SZ–JV. Upoštevani morajo biti minimalni predpisani odmiki, objekti ne smejo segati preko gradbene meje.
Parcele:
Parcelacija lahko odstopa od parcelacije, ki je določena v grafičnem delu OPPN. Vendar pa morajo biti upoštevani minimalni predpisani odmiki od sosednjih zemljišč in ne sme biti presežen faktor zazidanosti. Z drugačno parcelacijo se morajo strinjati tudi vsi lastniki predmetnih zemljišč, parcelacija pa naj dopušča maksimalno gradnjo osmih stanovanjskih stavb. Oženje zemljišča za dostopno cesto z obračališčem ni dopustno.
Komunalna infrastruktura:
Potek glavnega razvoda vseh komunalnih vodov lahko odstopa od razvoda, določenega v grafičnem delu OPPN, če se ugotovi, da je to tehnično in ekonomsko boljša rešitev. Ob zagotavljanju ustreznih medsebojnih odmikov se zaporedje komunalnih vodov lahko spremeni.
Priključki na komunalne vode za posamezne objekte lahko odstopajo od tistih, določenih v grafičnem delu OPPN in se prilagajajo tlorisu posameznega objekta.
Objekt mora imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ostali komunalni priključki niso nujni.
Pri odstopanju od tehničnih rešitev, ki se nanašajo na priključevanje objektov na komunalno infrastrukturo, morajo s spremembami soglašati upravljalci obravnavanih komunalnih vodov. V tem primeru lahko odstopajo od rešitev, predpisanih v OPPN.
Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
42. člen
Dopustna odstopanja od tehničnih rešitev:
Dopustne so tolerance:
pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta tega OPPN.
Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN LASTNIKOV NEPREMIČNIN PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
43. člen
(gradnja komunalne opreme)
Gradnjo komunalne in prometne infrastrukture zagotovijo lastniki predmetnih zemljišč.
Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. KONČNE DOLOČBE
44. člen
Odlok je stalno na vpogled na Občini Žirovnica in na Upravni enoti Jesenice.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
OPPN velja v času veljavnosti OPN.
Št. 350-0006/2011
Žirovnica, dne 30. maja 2013
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.
