Na podlagi drugega odstavka 3. člena in drugega odstavka 7. člena ter za izvrševanje 12. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13) izdaja minister za notranje zadeve

Ta pravilnik določa način izvajanja pooblastil Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v razmerju do policije v zvezi z usmerjanjem, poročanjem in nadzorom nad izvajanjem nalog policije.

Minister za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi predloga notranje organizacijske enote ministrstva, pristojne za usmerjanje in nadzor policije (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor), daje policiji temeljne, letne in posamične usmeritve za izvajanje nalog.

(1) Minister pošlje generalnemu direktorju policije temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje petih let, najpozneje šest mesecev pred začetkom prvega leta, na katerega se nanaša srednjeročni načrt.
(2) Policija pripravi srednjeročni načrt razvoja in dela policije najpozneje v roku treh mesecev po prejemu temeljnih usmeritev.
(3) Srednjeročni načrt razvoja in dela mora vsebovati zlasti naslednja področja dela policije: kriminaliteta, javni red in mir, cestni promet, državna meja in nezakonite migracije, policijsko delo v skupnosti ter vodenje in upravljanje policije, ter ukrepe na področju zaposlovanja, opreme in investicij v policiji.

(1) Enota za usmerjanje in nadzor na podlagi srednjeročnega načrta dela policije, poročila o delu policije, opravljenih analiz in ugotovitev iz nadzorov pripravi predlog, na podlagi katerega minister policiji določi usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela policije za naslednje koledarsko leto.
(2) Minister pošlje generalnemu direktorju policije usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela najpozneje do konca septembra tekočega leta. Policija pripravi letni načrt dela in ga pošlje v potrditev ministru najpozneje v 60 dneh po prejemu usmeritev in obveznih navodil.
(3) Letni načrt dela policije vsebuje cilje, naloge in kazalce uresničevanja nalog na posameznih področjih dela policije. Poleg tega se v sodelovanju z notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva, pristojnimi za kadrovske zadeve, nabavo in investicije ter finančne zadeve, v letnem načrtu določi tudi načrt zaposlovanja, nabave opreme in investicij v policiji.

(1) Kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti na posameznih delovnih področjih policije ali sprejetje dodatnih zakonitih ukrepov, minister generalnemu direktorju policije naloži, da policija za ta delovna področja pripravi načrt aktivnosti ali izvede vse potrebno za uspešno realizacijo usmeritev.
(2) Če je sprejetje posebnih ukrepov opredeljeno z načrtom aktivnosti, se v njem poleg aktivnosti navede tudi nosilce, sredstva in rok za realizacijo ukrepov.
(3) Načrt aktivnosti na predlog generalnega direktorja policije sprejme minister.
(4) Sprejetje načrta aktivnosti lahko ministru predlaga tudi generalni direktor policije.

(1) Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so navedeni v 12. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13). Za varnostno pomembne dogodke, o katerih se obvešča ministra, se upoštevajo zlasti:
– kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev, zoper obrambno moč države, zoper človečnost ter kazniva dejanja zoper mednarodno pravo;
– dogodki, ki lahko ogrozijo ali že ogrožajo varnost države ter varovanih oseb in objektov (vključno z objekti sodišč in državnih tožilstev ter najvišjih predstavnikov medvladnih organizacij in njihovih objektov);
– mejni incidenti;
– dogodki z znaki kaznivih dejanj, v katere je vpleteno diplomatsko ali konzularno osebje tujih držav ali osebje mednarodnih organizacij;
– hujša kazniva dejanja (kvalificirani umori, ugrabitve, ropi ipd.);
– kazniva dejanja proti policistom, državnim tožilcem ali sodnikom, katerih posledica je huda telesna poškodba ali smrt;
– kazniva dejanja policistov, državnih tožilcev, sodnikov, funkcionarjev najvišjih državnih organov ali poskusi teh kaznivih dejanj;
– varnostno pomembnejši dogodki, povezani s policisti, ki delajo v mednarodnih misijah v tujini;
– hujše nesreče v cestnem, letalskem, železniškem, pomorskem, rečnem in jezerskem prometu, v katerih je bilo poškodovanih ali je umrlo dvoje ali več oseb ali je nastala velika premoženjska škoda;
– jedrske nesreče ali dogodki, povezani z izlivom ali izpustom nevarnih bioloških ali kemičnih snovi v okolje;
– naravne nesreče večjega obsega;
– dogodki, povezani z opravljanjem nalog policije, katerih posledica je huda telesna poškodba ali smrt policista;
– dogodki, katerih posledica je nastanek večje premoženjske škode na opremi in sredstvih policije;
– uporaba prisilnih sredstev policije, katere posledica je huda telesna poškodba ali smrt ene ali več oseb ali velika premoženjska škoda;
– dogodki, povezani z množičnimi javnimi zbiranji, kjer je ali bi lahko prišlo do množičnih kršitev javnega reda;
– uporaba prisilnih sredstev policije proti množici;
– primeri preganjanj posameznikov ali organizacij zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi.
(2) Vsebina obveščanja iz prejšnjega odstavka mora biti osredotočena na dogodek in stanje zadeve, ne vključuje pa operativnih podatkov o policijski preiskavi. Osebni podatki osumljencev kaznivih dejanj se ne posredujejo, razen, če je to potrebno iz razlogov usmerjanja in nadzora nad izvajanjem nalog in pooblastil policije.
(3) Obveščanje iz prvega odstavka tega člena se opravlja brez nepotrebnega odlašanja in z uporabo razpoložljivih komunikacijskih sredstev (osebno, ustno po telefonu, z elektronsko pošto, kratkimi mobilnimi sporočili ipd.). Kadar se obvestilo pošlje z elektronsko pošto ali kratkim mobilnim sporočilom, mora generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, na primeren način, če meni, da je to potrebno, preveriti, ali je minister dejansko prejel obvestilo.

(1) Policija pošlje predloge internih splošnih aktov iz svoje pristojnosti enoti za usmerjanje in nadzor, da ta poda svoje pripombe o njih.
(2) Generalna policijska uprava vsa navodila in usmeritve, ki jih v skladu svojimi pristojnostmi izdaja organizacijskim enotam policije, posreduje v vednost tudi enoti za usmerjanje in nadzor. Generalna policijska uprava zagotovi tudi objavo teh aktov v informacijskem sistemu policije (intranet).
(3) Policija mora seznaniti enoto za usmerjanje in nadzor o vseh svojih aktivnostih v zvezi s pobudami in pisanji, ki jih nanjo naslavljajo varuh človekovih pravic, mednarodna nadzorna telesa in nevladne organizacije, če se vsebina nanaša na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(1) Policija pošlje ministru:
– letna poročila o delu policije;
– letna poročila s področja nadzora in notranje varnosti;
– štirimesečna poročila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov iz 149.a, 149.b, 150., 151., 155. in 155.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo);
– zapisnike delovnih sestankov ožjega in širšega kolegija generalnega direktorja policije;
– druga poročila, podatke ali analize, ki jih minister zahteva v skladu z določbami zakona, ki ureja organiziranost in delo v policiji.
(2) Letno poročilo o delu policije mora vsebovati tudi oceno izvajanja srednjeročnega in letnega načrta dela policije.
(3) Letno poročilo policije se pošlje ministru najpozneje do 31. marca za preteklo leto, druga poročila iz prvega odstavka tega člena pa najpozneje trideset dni po zaključku obravnavanega obdobja ali izvedeni aktivnosti.

(1) Ministrstvo izvaja redni, izredni in ponovni nadzor nad izvajanjem nalog in pooblastil policije.
(2) Nadzor odredi minister s pisno odredbo, v kateri so določeni izvajalci nadzora (v nadaljnjem besedilu: nadzorna skupina), nadzorovana enota oziroma področje dela (ali posamična zadeva) ter čas izvedbe.

(1) Redni nadzor se izvaja na podlagi letnega načrta nadzorov, ki ga na predlog enote za usmerjanje in nadzor sprejme minister. Z letnim načrtom nadzorov se pisno seznani generalnega direktorja policije.
(2) Izredni nadzor odredi minister na podlagi lastne ocene ali na pobudo enote za usmerjanje in nadzor.
(3) Ponovni nadzor se lahko opravi po preteku roka, določenega za izvedbo naloženih ukrepov in nalog, ali po preteku roka, določenega za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v rednem ali izrednem nadzoru.

(1) Pri rednem nadzoru vodja nadzora najmanj 15 dni pred izvedbo vroči odredbo o nadzoru generalnemu direktorju policije in vodji policijske enote, v kateri bo opravljen nadzor.
(2) Pri izrednem ali ponovnem nadzoru vodja nadzora neposredno pred začetkom izvajanja nadzora vroči odredbo vodji policijske enote, v kateri bo opravljen nadzor.
(3) Izredni ali ponovni nadzor se lahko opravi nenapovedano. O nadzoru se neposredno pred nadzorom obvesti generalnega direktorja policije in se mu vroči tudi odredbo o nadzoru.

(1) Vodja nadzora v 15 dneh po opravljenem nadzoru zagotovi, da se sestavi poročilo s poenotenimi zaključki in da ga podpišejo uradniki, ki so izvajali nadzor. Zbrano gradivo, na katerem temeljijo ugotovitve nadzora, je sestavni del dokumentarnega gradiva o nadzoru.
(2) Ugotovitve nadzora se po končanem nadzoru obravnava na sestanku nadzorne skupine z generalnim direktorjem policije ali osebo, ki jo za to pooblasti. Na sestanku so lahko navzoči tudi vodja policijske enote, v kateri je bil opravljen nadzor, in oseba, odgovorna za posamezno področje dela v policiji. S soglasjem vodje nadzora so lahko na sestanku navzoče tudi druge osebe, ki opravljajo naloge, povezane z nadzorovanim področjem.
(3) Vodja enote za usmerjanje in nadzor najpozneje v petih dneh po končanem sestanku iz prejšnjega odstavka pošlje poročilo ministru in generalnemu direktorju policije. Generalni direktor policije lahko v sedmih dneh od vročitve poročila nanj poda pripombe.

(1) Ob ugotovljenih nepravilnostih enota za usmerjanje in nadzor predlaga ministru ukrepe za odpravo nepravilnosti in postopke za ugotavljanje odgovornosti.
(2) Minister generalnemu direktorju policije naloži, da v določenem roku in na določen način odpravi pri nadzoru ugotovljene nepravilnosti in izvede postopke za ugotavljanje odgovornosti. Generalni direktor policije mora o izvedenih ukrepih za odpravo nepravilnosti in postopkih za ugotovitev odgovornosti v določenem roku pisno seznaniti ministra.

Zaradi presoje zakonitosti in strokovnosti izvajanja določene naloge ali uporabe pooblastil policista lahko enota za usmerjanje in nadzor od policije zahteva pisno pojasnilo o poteku postopka.

Vodja enote za usmerjanje in nadzor ter generalni direktor policije lahko zaradi uspešne izvedbe nadzora ali priprave usmeritev organizirata različne oblike medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora (skupna usposabljanja, strokovna posvetovanja ipd.).

(1) Uradniki enote za usmerjanje in nadzor, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem nalog in pooblastil policije, se pri svojem delu izkazujejo s službeno izkaznico.
(2) Notranja organizacijska enota ministrstva, pristojna za kadrovske zadeve, hrani v upravnih spisih informacije o izdanih službenih izkaznicah z naslednjimi podatki: ime in priimek imetnika, datum izdaje ter registrska številka. Notranja organizacijska enota ministrstva, pristojna za upravno poslovanje in grafiko, opravlja administrativno tehnične zadeve v zvezi s službenimi izkaznicami.

(1) Službeno izkaznico sestavlja usnjen etui velikosti 105 x 70 mm, v katerem sta vložena identifikacijska kartica velikosti 85 x 54 mm, izdelana iz posebnega papirja z zaščitnimi znaki, in plastificirani kartonček z navedbo pooblastil.
(2) Na identifikacijski kartici so:
– fotografija imetnika izkaznice velikosti 3 x 2,5 cm,
– napis: "Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, službena izkaznica" in
– ime in priimek imetnika izkaznice, registrska številka izkaznice, prostor za žig, podpis ministra in datum izdaje.
(3) Na prednji strani plastificiranega kartončka je napis: "Uslužbenci policije so dolžni imetniku te izkaznice, ko opravlja nadzor, v skladu s svojimi pristojnostmi omogočiti izvršitev nadzora in mu zagotoviti potrebno pomoč.".
(4) Besedilo na hrbtni strani plastificiranega kartončka se glasi: "Imetnik te izkaznice ima za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora naslednja pooblastila:
– zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
– zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij;
– vabiti na pogovor policiste, druge uslužbence policije ali posameznike;
– opraviti pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki;
– vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
– zahtevati uradna pisna potrdila ter tehnične in druge podatke o tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu;
– prisostvovati izvajanju nalog policije;
– od policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za usmerjanje in nadzor."
(5) Obrazec službene izkaznice je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

Obstoječe službene izkaznice se zamenjajo z novimi, izdanimi v skladu s tem pravilnikom, v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije (Uradni list RS, št. 97/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.