Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter 29. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na 19. redni seji dne 30. 5. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kostanjevica na Krki
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Kostanjevica na Krki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del OPN, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev;
– območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
– območja razpršene poselitve.
(3) Izvedbeni del OPN določa:
– območja namenske rabe prostora;
– prostorske izvedbene pogoje;
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
I. UVODNE DOLOČBE
II. STRATEŠKI DEL OPN
1. Splošne določbe
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena in grajenega javnega dobra
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
6. Okvirna območja razpršene poselitve
7. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
8. Usmeritve za razvoj v krajini
8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na
vire
8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
kvalitete in vrednote prostora
8.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter zaščita in reševanje
8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev
11. Kartografski del strateškega dela OPN
12. Konceptualni del urbanističnega načrta Kostanjevica
na Krki
12.1 Koncept razvoja naselja
12.2 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
12.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega
prometa
12.4 Koncept zelenega sistema naselja
12.5 Lokalni energetski koncept
12.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno
infrastrukturo
12.7 Koncept podrobnejše namenske rabe na območju
stavbnih zemljišč v naselju
III. IZVEDBENI DEL OPN
1. Splošne določbe
2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
2.1 Skupni pogoji območja predvidenih občinskih
podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor,
postavitve in oblikovanja objektov ter parcelacije
2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
2.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo
2.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov gospodarske javne
infrastrukture
2.3.3 Pogoji glede gradnje gospodarske javne
infrastrukture
2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnimi potrebami
2.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine
2.4.2 Ohranjanje narave
2.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin
2.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
2.5 Pogoji glede varovanja zdravja
2.5.1 Pogoji glede zdravstvenih zahtev
2.6 Pogoji glede tehničnih zahtev objektov
3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja
in odprti prostor
3.1.1 Naselja Dobrava (DB) in Dolnja Prekopa (DP) ter
Gornja Prekopa (GP)
3.1.2 Naselja Črneča vas (ČV), Dolšce (DO), Globočice
(GL), Orehovec (OR), Oštrc (OŠ)
3.1.3 Naselja Črešnjevec (ČR), Dobe (DE), Grič (GR),
Kočarija (KO), Malence (MA), Ržišče (RŽ), Slinovce
(SL), Vrbje (VB), Vrtača (VR), Velike Vodenice (VV)
3.1.4 Površine za oddih, rekreacijo in šport
3.1.5 Zelene površine – pokopališče
3.1.6 Okoljska infrastruktura
3.1.7 Območja mineralnih surovin
3.1.8 Površine za turizem in podobne dejavnosti na območju
razpršene poselitve
3.1.9 Površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti na
območju razpršene poselitve
3.1.10 Stavbna zemljišča za zidanice
3.1.11 Objekti sakralne stavbne dediščine izven območij
naselij
3.1.12 Grad Dobrava
3.1.13 Varovalni gozd
3.1.14 Vinogradniško območje Črneča vas
3.1.15 Ostali odprti prostor (OP 17/1 – OP 17/2)
3.1.16 Usmeritve za izdelavo OPPN
3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje
urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki
3.2.1 Usmeritve za izdelavo OPPN
3.2.2 Stanovanjska gradnja
3.2.3 Območja kulturnih spomenikov
3.2.4 Proizvodne dejavnosti – industrijsko območje
3.2.5 Zelene površine
3.2.6 Okoljska infrastruktura
3.2.7 Kmetijske površine znotraj UN
3.2.8 Nova pozidava ob Ljubljanski cesti
4. Kartografski del izvedbenega dela OPN
IV. POSEBNE DOLOČBE
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje:
– Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:25000
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra M 1:25000
– Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene
gradnje ter območij razpršene poselitve M 1:25000
– Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito
prenovo M 1:25000
– Usmeritve za razvoj v krajini M 1:25000
– Usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč M 1:25000.
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:
– Pregledno karto občine z razdelitvijo na liste M 1:25000
– Pregledno karto občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture M 1:25000
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev M 1:5000
– Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture M 1:5000.
(5) Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Kostanjevica na Krki:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Strokovne podlage (Urbanistični načrt Kostanjevica na Krki)
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
– Okoljsko poročilo
– Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora, in strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri načrtovanju.
3. člen
(pomen kratic)
Pomen kratic:
DKN – digitalni katastrski načrt
EPO – ekološko pomembno območje
EUP – enota urejanja prostora
K – klet
KD – kulturna dediščina
M – mansarda
OKV – območje kompleksnega varstva
OPN – občinski prostorski načrt
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt
P – pritličje
PE – populacijska enota
PIA – prostorski izvedbeni akt
PIP – prostorski izvedbeni pogoji
UN – urbanistični načrt
ZN – zazidalni načrt
RPE – register prostorskih enot
ON – območje naselja
VVO – vodovarstveno območje
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Uporabljeni izrazi
– Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
– Gabarit objekta je volumen objekta, omejen z obodnimi stenami in streho.
– Gank je je lesen balkon na vzdolžni fasadi objekta s polno ograjo iz vertikalno postavljenih desk, ki je pokrit z napuščem strehe ter podprt ali vpet z lesenimi stebri.
– Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
– Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
– Nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki je po velikosti, legi in namembnosti enak odstranjenem objektu.
– Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
– Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
– Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
– Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.
– Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. Otroško igrišče je enostavni objekt, če ima površino do 500 m2.
– Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
– Pešpot je utrjena, neprometna površina, namenjena hoji. Pojem pešpot v tem dokumentu zajema: gozdno-učno pot, planinsko pot, pohodniško pot, ki so lahko delno urejene tudi po poljskih poteh.
– Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Odstopanja so možna, kadar obstajajo utemeljeni razlogi ali omejitve. V tem primeru je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja.
– Zidanica je gospodarski objekt, ki služi za pripravo in spravilo pridelka in orodja. V objektu se lahko uredijo bivalni prostori, ki so namenjeni uporabi v času kmetijskih opravil v vinogradu.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v odloku o OPN, imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.
II. STRATEŠKI DEL OPN
1. Splošne določbe
5. člen
(splošne določbe)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Kostanjevica na Krki se z bogato kulturno in naravno dediščino, mestom na otoku ter njegovo neposredno okolico in drugimi turističnimi viri uvršča med najpomembnejše turistično potencialne destinacije v Sloveniji. Ima možnosti in pogoje, da se razvije v kulturno in turistično središče z drugo spremljajočo ponudbo, vzporedno s tem pa v središčni center kulture in turizma regije Posavje.
(2) Razvoj Kostanjevice na Krki izhaja iz obstoječih naravnih in kulturnih vrednot kraja, ki se preko razvoja turizma, rekreacije, športa in ostalih spremljajočih dejavnosti razvijejo v gospodarske produkte s trajnostnim razvojem in funkcijo ohranjanja okolja.
7. člen
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe občine so zaradi kulturnih in naravnih kvalitet prostora prednostno usmerjene v razvoj turizma. Turizem je ena izmed ključnih dejavnosti, ki vpliva na gospodarsko moč občine in prispeva k njeni prepoznavnosti.
(2) Poleg razvoja turizma se ohranja in razvija tudi gospodarstvo z dejavnostmi, ki ne potrebujejo večjih površin in objektov. S tem se zagotavlja zaposlovanje aktivnih domačih kadrov ter priliv visoko izobraženih kadrov iz drugih okolij.
(3) Težnja občine je povečati demografsko rast in izboljšati življenjske pogoje za povečanje mladih družin, s posebnim poudarkom na ohranjanju poseljenosti podeželja.
(4) Na področju kmetijstva se v največji možni meri ohranjajo najboljša kmetijska zemljišča, ki omogočajo kvalitetno pridelavo zelenjave. Ohranja oziroma povečuje se živinorejska prireja v povezavi z ekološkim kmetovanjem, zlasti na območju Gorjancev. Ohranja se obdelanost vinogradniških površin ter aktivno vključuje kmetijstvo, gozdarstvo in z njima povezane dejavnosti v turistično ponudbo. Pri posegih na območja hidromelioracijskih sistemov je treba te rekonstruirati oziroma prilagoditi za zagotavljanje nadaljnjega delovanja.
(5) Na področju lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in izgradnja kanalizacijskega omrežja, s pripadajočimi čistilnimi napravami.
(6) Razvijajo se širokopasovne povezave in infrastruktura za telekomunikacije s poudarkom na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih telekomunikacij.
(7) Razvojne potrebe regije so usmerjene v:
– zagotovitev visoke kakovosti bivanja v regiji Posavje na osnovi uravnoteženega razvoja v regiji, varnosti, racionalnega gospodarjenja s prostorom, trajne mobilnosti in izboljšanja kakovosti okolja ter ustrezne komunalne infrastrukture,
– zagotovitev kakovostnega socialnega in zdravstvenega okolja,
– zagotovitev podpore za uspešno pripravo in vodenje projektov in učinkovito črpanje sredstev Evropske unije na vseh programskih nivojih.
(8) Razvojne potrebe države so usmerjene v ohranitev in revitalizacijo kulturne dediščine državnega pomena.
8. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Pri razvoju turizma je nujna povezava z okoliškimi občinami, saj lahko le celovita ponudba omogoči gostom še več dodatne turistične ponudbe ter tržno zanimive in inovativne integralne turistične produkte. Turistične produkte je smiselno promovirati tudi čez državno mejo Republike Slovenije, predvsem v bližnji Republiki Hrvaški.
(2) Razvoj gospodarstva v Občini Kostanjevica na Krki se dopolnjuje z razvojem gospodarskih dejavnosti v sosednjih občinah (energetsko in komunalno področje, predvideno gospodarsko središče Feniks, letališče Cerklje, ostale gospodarske cone v bližnjih občinah). Pri razvoju gospodarstva je treba težiti k enakomerni porazdelitvi dostopnosti storitev za vse prebivalce v regiji.
(3) Glede na specifičnost Občine Kostanjevica na Krki glede številnih kulturno-varstvenih ter ostalih okoljskih omejitev se pri načrtovanju novih površin za pridobivanje mineralnih surovin upoštevajo resursi v celotni regiji.
9. člen
(cilji skladnega prostorskega razvoja)
(1) S trajnostnim in premišljenim umeščanjem poselitve ter gospodarskih družbenih dejavnosti, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo, predvsem v Kostanjevici na Krki, Prekopi ter ostalih naseljih, se zagotavlja uravnotežen prostorski razvoj občine. Pri tem se nadgrajuje prepoznavnost Kostanjevice na Krki, značilnih krajinskih tipov, grajenih struktur, ohranjanje naravnih kakovosti in podeželskih območij, vinogradniških območij ter ostalih avtohtonih oblik poselitve.
(2) Razvoj naselij se prednostno usmerja na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Z revitalizacijo naselja se izboljšajo kakovosti bivalnih razmer. Zagotavlja se sanacija razpršene gradnje, degradiranih površin ter neustrezno izrabljenih površin. Poselitev se racionalno širi na območja, kjer je to za razvoj občine potrebno.
(3) Spodbuja se razvoj podeželja, da se ustavi sedanji trend staranja in upadanja števila prebivalstva zlasti v hribovitih predelih. V ta namen se na teh območjih v prihodnosti razvija tudi prometno in komunalno infrastrukturo, s čimer se izboljšujejo življenjski pogoji tamkajšnjega prebivalstva.
(4) Pri doseganju razvojnih ciljev občine se upošteva okoljske cilje, predvsem izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki, ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti, ohranjanje habitatnih tipov, zmanjševanje emisij v zrak in hrupnega onesnaževanja (predvsem kot posledica intenzivne kmetijske pridelave – sadovnjaki) ter ostalo.
(5) Z vidika varstva okolja se zagotavlja postopno opremljanje z ustrezno komunalno ter energetsko infrastrukturo za naselja, gospodarska in turistična območja.
(6) Zagotavlja se trajno ohranitev dobrega fizikalno-kemijskega in biološkega stanja površinskih vodotokov in podzemne vode ter (eko)morfološkega stanja vodotokov.
(7) Zagotovijo se aktivnosti za povečanje učinkovite rabe energije in zanesljivosti oskrbe z energijo.
(8) Sledi se cilju ohranjanja in povezovanja kulturnih in naravnih potencialov za razvoj turizma in rekreacije. Načrtovanje rabe prostora za turistične namene se izvaja v skladu z razvojno paradigmo trajnostnega turizma, neposredno s preudarnim umeščanjem in graditvijo turističnih objektov in posredno s skrbjo za ohranitev kulturne dediščine ter naravnih vrednot kot glavnih virov turističnega gospodarstva.
(9) Snovanje strateškega razvoja in razvojnih ciljev turizma v Kostanjevici na Krki sloni na sonaravnem razvoju, uravnoteženem in skladnem razvoju turizma do narave in socialnega okolja. Pri tem so sociološki cilji povezani z interesi domačega prebivalstva in njihovimi koristmi, ki jih prinaša aktivni razvoj turizma. Tovrstni razvoj omogoča kakovostno bivanje in ustvarja dodatne možnosti za zaposlovanje in podjetniško udejstvovanje z dolgoročnimi konstantnimi donosi s poudarjanjem lastne identitete. Okoljski cilj je orientiran na ohranitev pristne kulturne krajine, naravnega okolja in ohranjanje biotske pestrosti. Razvoj poteka v skladu z ekološko zmogljivostjo okolja na območju občine.
(10) Celovita turistična ponudba se usmerja v kakovostne oblike turizma, ki temeljijo na termalni vodi (zdraviliški turizem), ogledu naravne in kulturne dediščine, pokrajinski pestrosti in rekreacijskih možnostih (pohodništvo, vodni športi, jezdenje). Posodablja in dograjuje se temeljna turistična infrastruktura, predvsem namestitvene zmogljivosti. Za tovrstni razvoj se izboljšuje kakovost javne turistične, prometne in druge, za turizem pomembne infrastrukture. Vzpostavljajo se povezave z drugimi destinacijami in večjimi urbanimi središči ter prometnimi vozlišči.
(11) Ohranja se pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo. Izvaja se sonaravno kmetovanje, katerega cilj je ohranjanje tradicionalne kulturne krajine in varovanje okolja ter pridelava hrane višje kakovosti – integrirana in ekološka pridelava. Ohranja in vzdržuje se stanje gozdov v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij.
(12) Pri načrtovanju razvoja se zagotavlja varnost pred naravnimi nesrečami z upoštevanjem omejitev v prostoru.
(13) Z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami se preprečuje onesnaževanje voda. Onesnažene vodotoke ali njihove dele se ustrezno sanira.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
10. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti se nahajajo na območju občinskega središča Kostanjevica na Krki ter v Gornji in Spodnji Prekopi. Nadalje je razvoj predviden v smeri jugovzhoda proti Črneči vasi, jugozahoda proti Vodenicam in v južni smeri proti Orehovcu. Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.
(2) Poselitev se prednostno usmerja v obstoječa naselja, v katerih je že urejena prometna in komunalna infrastruktura. Zaradi varovanja kulturnih in naravnih danosti ter poplavne varnosti se v Kostanjevici načrtujejo le manjše širitve poselitve. Pri širitvah ostalih naselij se upošteva razvojne potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.
(3) Največji potencial občine je razvoj turizma, ki se razvija na celotnem območju občine. Najpomembnejše lokacije oziroma območja za razvoj turizma so: občinsko središče – staro mestno jedro na otoku z območjem gradu, območja z bogato kulturno dediščino, reka Krka, termalni izviri za razvoj termalnega turizma, vinogradništvo in vinarstvo ter turizem na kmetijah.
(4) Občina spodbuja razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture, ki se nahajajo v naravnem okolju, z objekti kulturne dediščine in etnološkimi prireditvami.
(5) Zaradi naravnih in kulturnih danosti se razvijajo oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave, in sicer pohodništvo, izletništvo ter kolesarstvo.
(6) Ohranja in izboljšuje se zlasti potencial za razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje turistično rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe (razvoj turističnih naselij …).
(7) Načrtovan razvoj urejenih zelenih površin se zagotavlja v naseljih Kostanjevica na Krki, Prekopa, Ržišče, Velike Vodenice in Črneča vas. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo ob kostanjeviškem gradu, kot obrežni pasovi ob vodotokih, ob regionalni cesti v Kostanjevici na Krki, v jedrih naselij, v območjih kulturne dediščine ter na območju pokopališč. Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja, v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja.
(8) Razvoj gospodarskih dejavnosti občina zagotavlja le na območjih, kjer, glede na gospodarske potenciale in omejitve, obstajajo prostorske možnosti zanje. Glavno območje razvoja gospodarskih dejavnosti občine je severno od otoka, v obstoječi obrtni in proizvodni coni, ločeno od stanovanjskih in turističnih dejavnosti. Oskrbne in storitvene dejavnosti se usmerja v naselje Dolnja Prekopa. V drugih naseljih v občini razvoj novih gospodarskih dejavnosti ni predviden.
(9) Prostorske možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov so v Kostanjevici na Krki na – območju Globočic in Grajske – Ljubljanske ceste, nadalje v naseljih Dolnja in Gornja Prekopa ter nato v naseljih Dobe, Orehovec, Oštrc, Črneča vas. Prav tako se prostorske možnosti za stanovanjsko gradnjo, v obliki manjših zaokrožitev, zagotavljajo tudi v vseh ostalih naseljih.
(10) Z razvojem Kostanjevice na Krki kot občinskega središča se razvija tudi centralne in oskrbne dejavnosti, predvsem na otoku, na območju Ljubljanske in Grajske ceste.
(11) Na področju razvoja družbene infrastrukture se zagotavljajo prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (uprava, šolstvo, kultura, zdravstveno varstvo) v Kostanjevici na Krki.
(12) Na območju občine se usmerja in spodbuja integrirano in ekološko kmetovanje. Na ravninskem delu se razvoj usmerja v kmetovanje brez gensko spremenjenih organizmov in v integrirano pridelavo sadja in zelenjave na plantažah in nasadih. V gričevnatem in hribovitem delu občine pa se izvaja predvsem ekstenzivno kmetijstvo, s katerim se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin in ohranja kulturno krajino. Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(13) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru so razvidna iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine.
11. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Omrežje naselij v Občini Kostanjevica na Krki sestavlja 28 naselij po RPE. Naselja v občini se glede na vlogo in funkcijo delijo na:
– pomembnejše lokalno središče Kostanjevica na Krki,
– podeželska naselja: Avguštine, Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič, Ivanjše, Jablance, Karlče, Kočarija, Koprivnik, Male Vodenice, Malence, Orehovec, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje in Vrtača, in Zaboršt.
(2) Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve. Urbano naselje Kostanjevica na Krki se razvija kot občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine ter kulturno središče širšega pomena.
(3) V podeželskih naseljih se ohranja prebivalstvo in omogoča razvoj obstoječih dejavnosti, večje širitve za gradnjo niso predvidene. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, predvsem v smeri prepletanja in povezovanja kmetijstva ter trajnostnega turističnega razvoja, na podlagi razvojnih potreb.
(4) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo je razvidno iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine.
12. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij)
(1) Glavno prometno povezavo s sosednjimi občinami predstavlja regionalna cesta II. reda R2 – 419 Brežice–Križaj–Šentjernej. Z izgradnjo obvoznice severno od mesta je mestno jedro razbremenjeno tranzitnega prometa. Priključitev na avtocesto je na priključkih Drnovo, Brežice in Šentjernej. Najbližji avtocestni priključek je Smednik, dostop pa je po regionalni cesti R3 – 672 Kostanjevica–Zameško–Smednik.
(2) Glavne lokalne prometne smeri potekajo iz Kostanjevice na Krki po dolini reke Krke proti Podbočju, Orehovcu, po obronkih Gorjancev preko Črneče vasi do Občine Krško in na zahodno stran, preko Vodenic do Občine Šentjernej.
(3) Na območju Občine Kostanjevica na Krki ni vzpostavljenih neposrednih povezav z Republiko Hrvaško.
13. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Ohranjanje prepoznavnosti prostora občina zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine, naravnih krajinskih območij ter območij naselbinske dediščine.
(2) Pomembnejše ustvarjene in naravne kvalitete prostora so stari del mesta Kostanjevica na Krki (otok) z vplivnim območjem spomenika in grajski kompleks (grad, samostan in galerija), dolina reke Krke, Gorjanci, Krakovski gozd in kostanjeviška jama.
(3) Ohranjata se grajski kompleks z vplivnim območjem ter stari del mesta Kostanjevica na Krki, ki je najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Stari del mesta se nahaja na otoku, v meandru reke Krke in se je s svojo značilno mestno strukturo, z dvema vzporednima ulicama ter vrsto objektov, pomembnih z vidika kulturne dediščine, ohranilo vse do danes. Grajski kompleks je kulturni spomenik državnega pomena, mestno jedro (otok) pa je kot celota razglašen za kulturni spomenik prve kategorije in kot takšen zaščiten. Grajski kompleks in mestno jedro sta najpomembnejši območji razvoja turizma.
(4) Značilna arhitekturna območja v Občini Kostanjevica na Krki so, poleg mestnega jedra in grajskega kompleksa, grad Dobrava, Slinovška cerkev, cerkev v Črneči vasi, Malih Vodenicah in Ržišču ter značilna naselbinska dediščina zidanic Črneča vas.
(5) Vrednoto v prostoru predstavljajo Gorjanci, ki nudijo številne poti pohodnikom in kolesarjem. Celotno območje je opredeljeno kot območje kompleksnega varstva OKV Gorjanci – Podgorje, ki je pomembna kulturna dediščina.
(6) Naravne vrednote v Občini Kostanjevica na Krki zajemajo območja Natura 2000, katerega površinski delež predstavlja 71 %. Druge vrednote so še: vodovarstvena območja, reke z obrežji, naravna in kulturna krajina, kjer je glavni cilj ohranitev in varovanje okolja.
(7) Vrednoto v prostoru predstavlja reka Krka, v katero se zlivajo vsi površinski tokovi celotnega območja ter del podtalnice. Iz severnega krakovskega območja sta to potoka Črnivec in Lokavec. Na jugu se na stiku prepustnega in nepropustnega sveta pojavljata dva kraška izvira; Obrh, ob katerem stoji cistercijanski samostan, ter Studena, ki je ustvarila kostanjeviško kraško jamo, bogato s kapniki. V jami potekajo raziskave in le del jame je odprt za turistične namene. Prav tako se ohranja izvir in ribnik pri kostanjeviškem gradu, ribnik Slivje za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter Lačni potok.
(8) Kot območje prepoznavnosti prostora se ohranja Krakovski gozd, ki je največji nižinski gozd v Sloveniji in območje nekaterih zaščitenih in ogroženih živalskih vrst. V njem se nahaja edini pragozd v Sloveniji in zaradi tega je območje opredeljeno kot zavarovano območje ohranjanja narave ter kot gozdni rezervat. Širše območje predstavlja območje Nature 2000 ter ekološko pomembno območje – EPO. Znotraj le-tega pa leži gozdni rezervat Trstenik.
(9) Gozdnata pobočja Gorjancev in Krakovski gozd povezuje ohranjena tradicionalna kulturna krajina z vinogradi in vinogradniškimi objekti – hrami, zidanicami, sakralnimi spomeniki in številnimi arheološkimi območji. Na celotnem območju Gorjancev se ohranjajo gozdna območja, ki spadajo med območja Nature 2000 (Gorjanci – Radoha) in v ekološko pomembno območje (EPO Gorjanci). Na skrajnem jugu občine, tik ob meji z Republiko Hrvaško pa se nahaja gozdni rezervat pri debeli bukvi. Edini varovalni gozd v občini je gozd nad Orehovcem.
(10) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij so razvidne iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine.
14. člen
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)
(1) Urbanistični načrt je izdelan za pomembnejše lokalno urbano središče Kostanjevica na Krki.
(2) Urbano središče, za katero se izdela urbanistični načrt, je razvidno iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine.
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
15. člen
(splošne določbe)
(1) Občina razvija, vzdržuje, prenavlja in rekonstruira obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. Za nove površine se dograjuje oziroma gradi nova infrastruktura. Uravnotežen prostorski razvoj se zagotavlja s trajno, kakovostno in zadostno komunalno oskrbo.
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je razvidna iz karte 212.
16. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Cesta državnega pomena v občini je regionalna cesta Šentjernej–Čatež ob Savi, ki poteka od zahoda proti vzhodu oziroma iz smeri Novega mesta preko Kostanjevice na Krki do Krškega in Brežic. Regionalna cesta je tudi povezava Smednik – Zameško–Kostanjevica, ki poteka proti severozahodu občine in se priključuje na avtocesto. Severozahodno od kostanjeviškega otoka je zgrajen most čez reko Krko in obvoznica, ki mestu omogočata boljše pogoje za razvoj in kvaliteto življenja. V naselju Dolnja Prekopa se izvaja rekonstrukcija regionalne ceste, ki obsega razširitev vozišča, rekonstrukcijo križišč, cestnih priključkov, ureditev hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč, kolesarskega prometa itd.
(2) Postopoma se modernizirajo vse lokalne ceste, javne poti v naseljih ter druge občinske javne poti v občini, predvsem z vidika prometno tehničnih elementov (širjenja voznih pasov, asfaltiranja javnih poti, postavitve prometne signalizacije, utrditve cestišča na območjih plazov …). Ob modernizaciji lokalnih cest in javnih poti se v sklopu naselij uredijo hodniki za pešce in javna razsvetljava.
(3) Načrtovana je cestna povezava med naseljema Orehovec in Dolšce.
(4) V omrežje javnega avtobusnega potniškega prometa so vključena naselja Kostanjevica na Krki, Dobe in Dolnja Prekopa. Izboljšujejo in nadgrajujejo se avtobusne povezave s sosednjimi občinami Krško, Brežice, Šentjernej, Novo mesto ter širše.
(5) Učinkovitost javnega potniškega prometa se povečuje z rednejšimi avtobusnimi linijami med tednom in vzpostavitvijo povezav med vikendi. Ob razvoju turizma, širitvi industrijske cone in urejanju novih stanovanjskih območij, se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije.
(6) V vseh naseljih, ki so povezana z avtobusnimi linijami (tudi šolskimi), se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse, prav tako je predvidena izgradnja avtobusne postaje ob zdravstvenem domu v Kostanjevici na Krki.
(7) Na območju naselja Kostanjevica na Krki in naselja Prekopa se načrtuje ločen kolesarski promet ob cestah ali izven cest.
(8) Na celotnem območju občine se za turistične namene načrtuje kolesarski promet v smislu povezovanja mesta Kostanjevica na Krki z naselji v občini in s sosednjimi občinami Šentjernej in Krško.
(9) Zagotovijo se javne parkirne površine za potrebe vseh javnih objektov oziroma za turistične potrebe celotnega mesta Kostanjevica na Krki, kjer zlasti v času večjih turističnih prireditev primanjkuje parkirišč. Javna parkirišča so v skladu z Ureditvenim načrtom predvidena severno od otoka. Za potrebe pokopališča se predvidi širitev obstoječega parkirišča. V naselju Globočice pri Kostanjevici na Krki se uredi javno parkirišče za potrebe kostanjeviške jame. V ostalih naseljih se površine za mirujoči promet zagotavljajo skladno z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru.
(10) Manjše območje – pas vzdolž severne meje občine (območje krakovskega gozda) spada v območje nadzorovane rabe letališča Cerklje ob Krki.
17. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Skozi območje Občine Kostanjevica na Krki poteka glavna optična telekomunikacijska povezava Ljubljana–Novo mesto–Zagreb. Trasa poteka po dolini Krke ob regionalni cesti. Preko območja občine poteka linija radiorelejnega žarka Trdinov vrh–Krško.
(2) Predvidi se posodobitev ter izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo.
(3) Načrtuje se izgradnja širokopasovnih povezav.
(4) Za zagotavljanje storitev mobilnih, brezžičnih telefonskih povezav se gradijo bazne postaje. Umestitev le-teh se načrtuje izven varovanih območij, ambientalno kvalitetnih prostorov, razglednih točk in vedut.
18. člen
(energetika)
(1) Trajnostna raba energije je razvojna prioriteta, ki predstavlja ključni vzvod za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zniževanje rabe energije. Podpira se projekte, ki predvidevajo izkoriščanje obnovljivih virov energije (sončna in geotermalna energija, lesna biomasa, bioplin).
(2) Občina Kostanjevica na Krki se z električno energijo oskrbuje iz RTP Krško preko srednjenapetostnega nadzemnega omrežja. V samem jedru mesta je omrežje podzemno. Na območju Prekope je napajanje urejeno iz omrežja Občine Šentjernej.
(3) Obstoječe distribucijsko omrežje se dograjuje, obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
(4) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije je na območju Občine Kostanjevica na Krki možna izraba obnovljivih virov energije, in sicer lesne biomase (soproizvodnja električne in toplotne energije s pomočjo tehnologije uplinjanja), sončne energije (fotovoltaične celice) in bioplina (bioplinarna). Objekte za proizvodnjo električne energije se umešča ob upoštevanju varovanja kulturne dediščine, okoljske, prostorske in družbene sprejemljivosti.
(5) V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah je treba predvideti celostno oskrbo z energijo v posameznih sklopih. Načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo.
(6) Zračne vode 20kV omrežja na območju naselij se postopoma nadomešča s kabelskimi izvedbami.
(7) V občini ni obstoječega plinovodnega omrežja ali skladišča plina za oskrbo gospodinjstev, proizvodnih ter ostalih objektov. Možna je izgradnja mestnega plinovodnega omrežja, ki se napaja z zemeljskim plinom iz plinskih rezervoarjev ali iz magistralnega plinovodnega omrežja.
(8) Izgradnja toplovoda se predvidi od izvira tople vode na Poljanah do lokacije zdraviliške vasi in naprej do mesta Kostanjevica na Krki.
19. člen
(oskrba s pitno vodo)
(1) Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja. Za večje širitve poselitve se zagotavlja dodatne kapacitete pitne vode, zagotavlja rezervne vodne vire in rekonstruira ter zgradi nove vodovodne sisteme.
(2) Na območju občine se prioritetno izvaja povezava obstoječih vodovodov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme ter vzpostavlja povezava vodovodnih sistemov s sosednjimi občinami. Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov.
(3) Predvidena je povezava z vrtinami v Orehovcu in priprava pitne vode iz zajetja jama (Studena) ter tehnološka obdelava vode s čistilno napravo končne kapacitete do 30 l/s. Predvideno je povezovanje večjih vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire; izgradnja povezovalnega cevovoda do vodooskrbnega sistema Podbočje/Krško odsek Podbočje (Občina Krško) – Žabjek Karlče (Občina Kostanjevica); rehabilitacija magistralnega azbest-cementnega cevovoda na odseku za Malence; nadaljevanje projekta izgradnje vodovoda Orehovec–Dobe–odsek do gradu Dob ter povezava dveh sistemov; rehabilitacija obstoječih azbest-cementnih cevovodov na magistralnem cevovodu skozi Kostanjevico; odsek vodohran Bajin Vrh–Gorjanska cesta in odsek Ljubljanska cesta–Gorjanska cesta; obnova glavnega voda Dobe–Prekopa.
20. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih vod)
(1) Obstoječi kanalizacijski sistem v Kostanjevici na Krki je večinoma mešanega tipa, le del kanalizacije v samem mestu Kostanjevica na Krki je ločen na kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda in na kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Izvede se sanacija kanalizacijskih sistemov na občutljivih in vodovarstvenih območjih.
(2) Padavinsko in komunalno odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno.
(3) Nujno je treba preprečiti onesnaževanje z odpadnimi vodami iz klavnice, ki predstavljajo večjo obremenitev voda kot vse komunalne odpadne vode Kostanjevice na Krki skupaj.
(4) Prioritetno se kanalizacijski sistem zgradi oziroma dogradi na območju aglomeracij Kostanjevice na Krki, Prekopa in Črneča vas. V kanalizacijski sistem Kostanjevica na Krki so vključena tudi naselja Oštrc, Dolšce, Avguštine in Globočice pri Kostanjevici, v kanalizacijski sistem Prekopa pa naselja Gornja in Dolnja Prekopa ter Dobrava pri Kostanjevici.
(5) Obstoječa čistilna naprava v Kostanjevici na Krki se nadgradi s terciarno stopnjo čiščenja. Zgradi se čistilna naprava v Dolnji Prekopi ter v Črneči vasi.
(6) V naseljih Dobe, Vodenice in Orehovec je možna izgradnja kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami, ureditev lastnih mikro sistemov za posamezna gospodinjstva ali skupnih mikro sistemov za več gospodinjstev.
(7) Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici do predpisanih rokov.
21. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Naselja Kostanjevica na Krki, Dolnja Prekopa, Oštrc, Orehovec in Črneča vas so vključena v sistem ločenega zbiranja odpadkov. V sklopu ekoloških otokov se ločeno zbira papir, steklo, plastika in pločevinke oziroma sestavljena embalaža. Komunalni odpadki se odvažajo na regijsko odlagališče Leskovec pri Novem mestu (Center za ravnanje z odpadki Dolenjske – CeROD).
(2) Ureditev zbirnega centra za ravnanje z odpadki je predvidena na območju gospodarske cone, severno od otoka.
(3) Temeljni cilj Občine Kostanjevica na Krki je zmanjševanje količine odpadkov ter vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine.
(4) Zbirni center za ravnanje z gradbenimi odpadki se uredi na območju kamnoloma Ključe.
(5) Črna oziroma divja odlagališča v občini se sanirajo. Program sanacije mora med drugim vsebovati opis predvidenih ukrepov z oceno časovnega in finančnega okvira sanacije.
22. člen
(druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena)
Osrednje občinsko pokopališče se nahaja v Kostanjevici na Krki, ki ima opredeljene površine za širitev. Drugo pokopališče je v Oštrcu in zanj ni predvidena širitev.
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
23. člen
(določitev naselij)
(1) Na območju Občine Kostanjevica na Krki so naslednja območja naselij: Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice pri Kostanjevici, Gornja Prekopa, Grič, Kočarija, Kostanjevica na Krki, Malence, Orehovec, Oštrc, Ržišče, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje in Vrtača, ki so podeželska naselja, razen pomembnejšega lokalnega središča Kostanjevice na Krki.
(2) Območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje, je v Globočicah, severovzhodno od slinovške cerkve, kjer je načrtovano turistično apartmajsko naselje.
(3) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselja, so v Črešnjevcu pri Oštrcu, Črneči vasi, Dobah, Dolnji Prekopi, Dolšcah, Globočicah (del UN Kostanjevica na Krki), Gornji Prekopi, Griču, Kočariji, Orehovcu, Oštrcu in Ržišču.
(4) Območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve je v Gornji Prekopi, Globočicah ter na meji med naseljema Kočarija in Velike Vodenice.
(5) Določitev naselij je razvidna iz karte 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve.
6. Okvirna območja razpršene poselitve
24. člen
(območja razpršene poselitve)
(1) Na celotnem območju Občine Kostanjevica na Krki, razen v naselju Dolnja Prekopa, Dobrava, Ržišče in Vrbje, po RPE, se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja. Razpršeno poselitev predstavljajo objekti, zgrajeni pred letom 1967, posamezne kmetije, lovske in gozdarske koče na Gorjancih, objekti sakralne stavbne dediščine itd.
(2) Tipična območja razpršene poselitve – naselja po RPE, ki nimajo določenega območja naselja, so: Avguštine, Ivanjše, Jablance, Karlče, Koprivnik, Male Vodenice, Podstrm, Sajevce in Zaboršt.
(3) Območja razpršene poselitve so razvidna iz karte 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve.
7. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
25. člen
(razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij temelji na:
– zapolnitvi obstoječe pozidave;
– prenovi obstoječega stavbnega fonda;
– zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že infrastrukturno urejena;
– širitvi naselij v obliki novih sosesk na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev;
– ohranjanju avtohtone razpršene poselitve zaradi specifike območja.
(2) Občinsko središče Kostanjevica na Krki se zaradi arhitekturnih in urbanističnih spomenikov ter poplavne ogroženosti širi le v smislu manjše zaokrožitve obstoječe pozidave. Kostanjevica na Krki se razvija predvsem v smislu notranjega razvoja in prenove obstoječe grajene strukture. Zagotavljajo se ugodne razmere za družbeni in gospodarski razvoj. Razvija se infrastruktura ter oskrbne in storitvene dejavnosti, tako za potrebe mesta kot tudi zaledja. Kostanjevica na Krki se skupaj z ostalimi naselji v občini razvija predvsem kot turistični kraj s poudarkom na spodbujanju povezav med kulturno in naravno dediščino, kmetijstvom in turizmom.
(3) Razvoj naselja Prekopa in ostalih podeželskih naselij se zagotavlja z omogočanjem kvalitetnih bivalnih razmer in kmetijskimi ter dopolnilnimi dejavnostmi. V naselju Prekopa se omogoča razvoj storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem. Na območju ostalih naselij pa se razvijajo obstoječe dejavnosti in dejavnosti, vezane na turizem, kmetijsko ter gozdarsko proizvodnjo.
(4) Razvoj naselij je razviden iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo.
26. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega vodilo je zgoščevanje poselitve v redko pozidanih in nepozidanih območjih stavbnih zemljišč, ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
(2) Notranji razvoj je z izrabo prostih, nezazidanih površin, izrabo praznih objektov in neurejenih površin predviden v naseljih: Kostanjevica na Krki (zapolnitev prostih, nezazidanih površin bo možna le, kolikor bo to mogoče zaradi poplavne ogroženosti območja), Slinovce, Oštrc, Vrtača, Grič, Dobe, Dolšce, Orehovec, Velike Vodenice, Gornja in Dolnja Prekopa. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
27. člen
(prenove, širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost in organizirana infrastrukturna ureditev.
(2) S širitvijo naselja se v primeru, ko v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih površin, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.
(3) V Občini Kostanjevica na Krki ni predvidenih območij celovite prenove. Delne prenove so predvidene na območju kostanjeviškega otoka, na podlagi veljavnega prostorsko izvedbenega akta, na območju grajskega kompleksa ter na območju gradu Dobrava. Delna prenova je predvidena v naselju Dolnja Prekopa, na območju opuščenih objektov – območje centralnih dejavnosti.
(4) V Kostanjevici na Krki so za stanovanjsko gradnjo predvidene le manjše zaokrožitve obstoječe pozidave na območju Globočic in ob zahodnem delu naselja.
(5) Nove površine za stanovanjsko gradnjo, ki so predvidene kot minimalne zaokrožitve, so v naseljih: Črneča vas, Črešnjevec pri Oštrcu, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič, Kočarija, Malence, Orehovec, Oštrc, Slinovce, Velike Vodenice. Širitve za razvoj turizma so načrtovane v Slinovcah (turizem Karlče), Globočicah, Jablancah, v Sajevcah (zdraviliški turizem), na Gorjancih (Polom) ter severno od Oštrca. Z zaokrožitvijo se pridobi minimalno število parcel za gradnjo, ki se lahko navezujejo na obstoječo infrastrukturo.
28. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Bivanje in nemoteče spremljajoče dejavnosti se umešča znotraj in na obrobju občinskega središča Kostanjevica na Krki, v Gornjo in Dolnjo Prekopo ter v ostala naselja, v navezavi na obstoječe prometno omrežje in v funkciji gospodarskega razvoja samega naselja. Prostorske možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavljajo v Kostanjevici na Krki, na območju Globočic in Grajske – Ljubljanske ceste ter v večjih naseljih, kot sta Dolnja in Gornja Prekopa ter v naseljih Dobe, Dolšce, Orehovec, Oštrc, Črneča vas. Domove za starejše občane in druge oblike skupnih nastanitev se umešča v Kostanjevici na Krki, ki ima urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih oskrbnih dejavnosti. V ostalih naseljih se omogoča le širitev za razvoj obstoječih dejavnosti.
(2) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti so predvidene predvsem v Kostanjevici na Krki, in Gornji ter Dolnji Prekopi, kjer je zagotovljena dobra prometna dostopnost, v povezavi z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.
(3) Obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti so predvidene v sklopu gospodarske cone, le v občinskem središču, severno od otoka in obvoznice. V omenjena območja se lahko umešča tudi okoljska in energetska infrastruktura.
(4) Turistične dejavnosti se za potrebe zdraviliškega turizma umeščajo v novo območje na severovzhodnem delu občine (Sajevce), v bližino vrtine termalne vode. Turistične dejavnosti namenjene bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev se umeščajo v Slinovce (turizem Karlče), v turistično naselje Globočice pri Kostanjevici ter severno od naselja Oštrc. Počitniško naselje Vrtača se spremeni v turistično območje za potrebe gradnje bungalovov. Omogoča se razvoj obstoječim turističnim kmetijam ter vinotočem in vinskim kletem na območju Jablanc oziroma na celotnem območju občine. Konjeniški turizem se razvija na območju Dob. Na območja z naravnimi kakovostmi se turizem usmerja v manjše družinske hotele, penzione, gostišča, turistične kmetije in podeželske turistične objekte. Prednostno se razvoj zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda, z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine. Razvoj turizma je predviden tudi na območju kostanjeviškega otoka, na območju Malih Vodenic (Polom) ter ob Topličniku.
(5) Razvoj športa in rekreacije je predviden v Kostanjevici na Krki – ob reki Krki, ob osnovni šoli ter ob ribniku, zahodno od grajskega kompleksa. Dejavnosti za oddih, rekreacijo in šport se razvijajo tudi na Gorjancih (Polom), v Orehovcu, Gornji Prekopi, Ržišču, Dolšcah ter ob ribniku Slinovce.
(6) Razvoj dejavnosti po naseljih je razviden iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo.
29. člen
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)
(1) Pri sanaciji se upošteva funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naseljih ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave.
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost priključevanja na ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.
(3) Sanacija in prenova razpršene gradnje je razvidna iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo.
30. člen
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se ohranja kot tipični, avtohtoni poselitveni vzorec. Nove površine se načrtujejo predvsem v obliki manjših razširitev obstoječe poselitve, za potrebe stanovanjske gradnje in za potrebe razvoja kmetij oziroma dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Načrtujejo se na naravovarstveno manj občutljivih območjih, izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialno posebnih varstvenih območij.
(2) Na območju razpršene poselitve je dopustna gradnja objektov v primeru izpolnjevanja pogojev o minimalni komunalni opremi. Z omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja kulturno krajino, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju. Za potrebe razvoja kmetij oziroma dopustnih dejavnosti v prostoru se na območju razpršene poselitve omogočajo novogradnje ter postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Na vinogradniških območjih ter območjih vinogradov se omogoča gradnja novih zidanic ter razvoj turističnih dejavnosti.
(4) Ohranjanje poselitve je razvidno iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo.
31. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Posebno pozornost se pri urbanističnem oblikovanju nameni območju naselbinske dediščine mestnega jedra Kostanjevica na Krki ter območju kompleksnega varstva Podgorje – Gorjanci. Za naselje Kostanjevica na Krki je izdelan urbanistični načrt Kostanjevica na Krki, ki natančno opredeljuje usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja, vključno s predvidenimi širitvami.
(2) Na območju naselbinske dediščine Črneča vas – Vinske gorice se varujejo robovi naselja (odnos med krajino in naseljem ter volumen naselja), gradbene linije, parcelacija in funkcionalne enote, oblikovanje objektov, prevladujoči stavbi tip in posebne stavbe.
(3) Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se obstoječ stavbni fond, pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij ter vasi se v prvi vrsti upošteva njihovo tradicionalno strukturo, v povezavi z razvojnimi trendi. V Črneči vasi, Oštrcu (pri spomeniku) se uredijo skupne, javne zelene površine. Obvodne zelene površine se ohranjajo v Gornji in Dolnji Prekopi, ob Lačnem potoku. Pri cerkvah v Malih Vodenicah, Ržišču in pri Slinovški cerkvi se varujejo kvalitetni naravni elementi (posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa).
8. Usmeritve za razvoj v krajini
32. člen
(splošno)
(1) Z nepretrganostjo in povezanostjo se ohranjajo in vzpostavljajo krajinske strukture, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov ogroženih vrst.
(2) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) V varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne biotopa, še posebno, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.
(5) Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne iz karte 214/2.
8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na vire
33. člen
(kmetijstvo)
(1) Kmetijsko zemljiške operacije se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih.
(2) Kmetijske dejavnosti njivske pridelave in sadjarstva se usmerjajo na obstoječa območja, predvsem na širši obrečni pas reke Krke ob naseljih Koprivnik, Malence, Dolnja in Gornja Prekopa, Dobe, Zaboršt, Sajevce in Slinovce, vinogradništvo in sadjarstvo pa v gričevnato območje Gorjancev.
(3) Obnovo in širitev kmetij se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.
(4) Razvoj kmetij se usmerja v dejavnosti, kot so: npr. vzreja živali (govedo, konji, drobnica, srnjad, divji prašiči) ter dopolnilne dejavnosti (npr. turizem, turistične kmetije, nastanitve oziroma kratkotrajno bivanje ipd.). Spodbuja se razvoj zapostavljenih dopolnilnih dejavnosti: nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, prodaja predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji ter storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanjem iz kmetijstva in gozdarstva.
(5) Na vinogradniških območjih se vinogradi in sadovnjaki ohranjajo, s tem, da so dovoljene spremembe rabe iz sadovnjaka v vinograd in obratno.
(6) Na večjih kmetijskih površinah se ohranja ali ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke ali vodna telesa.
34. člen
(gozdarstvo)
(1) Gozd se ohranja kot naravni vir in naravno bogastvo, ob upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo svoj interes v gozdnem in obgozdnem prostoru (javni interes).
(2) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja; Krakovski gozd in Gorjanci). Gozdne površine se ohranjajo na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
(3) Ohranja se ustrezna številčnost divjadi in ugodno stanje za bivanje avtohtonih vrst. Gozdna dela se opravljajo v času, ki je za gozdne živali najmanj moteč.
35. člen
(vode in vodni viri)
(1) Reka Krka s svojo strugo daje današnjo podobo mestu Kostanjevica na Krki. Mesto leži na otoku, ki sta ga oblikovala glavna struga in njen stranski rokav. Krka je uvrščena v EPO in Naturo 2000. Ohranja se naravna struga in naravna obrežja na vseh vodotokih.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima oziroma se morajo zagotoviti izravnalni ukrepi. Na območjih, kjer je voda stalno ali začasno prisotna, so načrtovana zgolj rekreacijska območja in druge zelene površine, v sklopu katerih ni predvidena gradnja stavb.
(3) V Dolnji Prekopi je predvidena ureditev struge Lačnega potoka.
(4) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Prioritetno se varujejo vodovarstvena območja vodnih virov na območju naselij Orehovec in Črešnjevec pri Oštrcu. Potrebno je zavarovati vodni vir Studena na območju Kostanjeviške jame.
(5) Vsak poseg v kostanjeviški ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti.
36. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Objekte in območja bogate kulturne dediščine Kostanjevice na Krki se ohranja in varuje ter spodbuja razvoj kulturnega turizma. Te vrednote so eno pomembnejših področij, na katerih temelji turizem občine in kamor se usmerja turistične dejavnosti (posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora).
(2) Najpomembnejši lokaciji za razvoj turizma sta občinsko središče – staro mestno jedro na otoku z reko Krko in grajski kompleks Kostanjevica ter kostanjeviška jama. Na območju mestnega jedra – otoka se predvidi ureditev dostopov do reke Krke ter privezov za čolne, pešpoti ob reki, s pripadajočo urbano opremo in ureditev prostora za prireditve. Občina spodbuja razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture ter v povezavi z naravnimi danostmi.
(3) Zdraviliški turizem se razvija na območju Sajevc. Predvidena je tudi obnova gradu Dobrava, širitev konjeništva v Dobah, razvoj turizma ob Krki, v Slinovcah (Karlčah), Oštrcu in na Gorjancih, promocija vinogradništva in vinarstva s Podgorjansko vinsko-turistično cesto in ponudbo ob njej (zidanice, brunarice, vinotoči, turistične kmetije).
(4) Zaradi naravnih in kulturnih danosti se razvija izletniški in športno-rekreacijski turizem (pohodništvo, izletništvo ter kolesarstvo), ki se povezuje s cilji ohranjanja narave. Dograjuje in posodablja se Cvičkovo kolesarsko pot, Panoramsko kolesarsko pot, Resljevo kolesarsko pot in Trdinovo kolesarsko pot). Turizem se razvija v navezavi na tematske poti (Resslova gozdna pot, Evropska pešpot E7, Trdinova pot po Gorjancih, pot na Kičer, Rutenska krožna pot, Cvičkova pot Mohor – Gradnje).
(5) V Slinovcah (Karlčah), Oštrcu, v Globočicah ter v Vrtači se uredi turistično naselje s prenočitvenimi kapacitetami. V Slinovcah (Karlčah) se ponudba dopolni z dodatnimi dejavnostmi (šport, gostinstvo, izkoriščanje termalne vode, zdravstvena dejavnost, kampiranje). Pri mestnem jedru – otoku se uredi vzletišče in pristajališče za balone, ob Krki pa postavitev čolnarne. Za turistične namene se izvaja čolnarjenje po reki Krki. Počitniško naselje Vrtača se spremeni v turistično območje za potrebe gradnje bungalovov. V Dobah se v okviru konjeniškega turizma uredijo prenočitvene kapacitete. Namestitvene kapacitete se uredijo tudi na območju Malih Vodenic (Polom).
(6) Razvoj dopolnilnih turističnih produktov občine oziroma lokalne turistične destinacije izhaja iz potencialov podeželja, ki tvori podlage za razvoj široke palete produktov podeželskega turizma (vinske ceste, viničarski turizem, eno-etno turizem, turistične kmetije, podeželski hoteli, penzioni itd.).Turistični produkti podeželja se povezujejo z naravnimi vrednotami občine in izletniškim ter s športno-rekreacijskim turizmom. Spodbuja se razvoj obstoječih turističnih kmetij ter vinotočev oziroma vinskih kleti (predvsem na območju Jablanc) ter razvoj novih na območju celotne občine (z dodatno ponudbo, značilno za območje: prodaja vina, kulinarična ponudba suhomesnatih izdelkov, zelišč, etnološko značilnih produktov ipd.).
(7) Ohranjali in izboljšali se bodo zlasti potenciali za razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično-rekreacijska infrastruktura, v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe.
(8) Razvoj športa in rekreacije je predviden v Kostanjevici na Krki, ob reki Krki ter ob Lačnem potoku (športni ribolov), ob osnovni šoli, ob Obrhu, ob Topličniku in Studeni, v Gornji Prekopi, Ržišču, Orehovcu, Dolšcah in ob ribniku Slinovce.
(9) Zagotovi se primerno zavarovanje in označitev točk naravnih in kulturnih atrakcij ter tako zagotovi ustrezna interpretacija teh vrednot obiskovalcem. Za posebne družbene skupine prebivalcev (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi ali avdio-vizualnimi zmožnostmi/invalidi) se zagotovi mobilna in informacijska dostopnost do vseh turističnih območij.
37. člen
(mineralne surovine)
(1) V občini so tri območja mineralnih surovin, in sicer v naseljih Jablance (nelegalni kop Ključe), Orehovec ter Črešnjevec. Na območju površin nadzemnega pridobivalnega prostora je na vseh treh območjih predvidena sanacija v gozdne površine (brez izkoriščanja mineralnih surovin).
(2) V zahodnem delu nelegalnega kopa Ključe se izvede sanacija tako, da se uredi okoljska infrastruktura oziroma sortirni center gradbenih odpadkov.
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah občina pretehta, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti OPPN.
8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora
38. člen
(prepoznavne kvalitete, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)
(1) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora s stališča kulturne dediščine:
– območje gradu Kostanjevica na Krki s samostanom in galerijo na prostem – Formo vivo,
– območje starega mestnega jedra Kostanjevica na Krki,
– vinske gorice pri Črneči vasi in
– drugi objekti in območja kulturne dediščine.
(2) Z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti prostora se ohranja Dvorec s parkom v Dobravi pri Kostanjevici na Krki.
(3) Ohranjajo in razvijajo se kvalitete in vrednote prostora, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status:
– posebna varstvena območja Nature 2000 so Kostanjeviška jama, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Gorjanci – Radoha, reka Krka in Krakovski gozd,
– ekološko pomembna območja Gorjanci, reka Krka, Krakovski gozd in Šentjernejsko polje.
(4) Območje občine je izjemno zaradi krajinskih značilnosti. Varuje in ohranja se ambientalno kvalitetna območja: otok z vplivnim območjem, dolina Obrha in Studene, dolina Sušice.
(5) Ohranjajo se kvalitetne vedute iz Ržišča na Šentjernejsko polje. Iz Malih Vodenic, Globočic pri Slinovški cerkvi in iz smeri sv. Mohorja v Črneči vasi se ohranjajo vedute na mesto Kostanjevica na Krki ter Krško polje z meandri reke Krke.
8.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje
39. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje)
(1) Območja naravnih nesreč v Občini Kostanjevica na Krki predstavljajo predvsem poplavna območja reke Krke in erozijska območja (manjši del na zahodu občine sodi v območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov, vzhodni del pa v območje običajnih). Na območju občine ni evidentiranih plazljivih območij.
(2) Na ogroženih območjih, to je poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(4) Občina Kostanjevica na Krki leži na območju s 7. stopnjo potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal spada občina v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0,200 g.
(5) V izjemnih primerih se površine za množične pokope ljudi zagotavljajo v sklopu obstoječih pokopališč Kostanjevica na Krki in na območju pokopališča Oštrc.
(6) V primeru množičnega pogina živali se površine za pokop zagotavlja na območju med naseljema Dobe in Dolnja Prekopa.
(7) Površine za evakuacijo prebivalstva se zagotavljajo na območju osnovne šole (razen v primeru katastrofalnih poplav) ter na območju kostanjeviškega gradu, kjer je možna tudi postavitev kontejnersko-šotorskih sistemov ter omogočen dostop do pitne vode.
(8) V primeru naravnih in drugih nesreč se ruševine deponirajo na območju kamnoloma Ključe.
8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
40. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
V Občini Kostanjevica na Krki ni določenih območij ali objektov za potrebe obrambe.
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
41. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč po veljavnem planskem aktu, ki so bila v strokovni podlagi »Tehnični popravki veljavnega planskega akta« korigirana na parcelno mejo natančno. Strokovna podlaga tehničnih popravkov je sestavni del OPN. Prav tako se namenska raba stavbnim zemljiščem določi na podlagi dejanskega stanja v prostoru ter na podlagi strokovnih podlag Urbanističnega načrta Kostanjevice na Krki, Analize naselij in Analize razvojnih potreb s strokovnimi opredelitvami glede dopustnosti.
(2) Namenska raba kmetijskim, gozdnim in drugim zemljiščem se v osnutku OPN določi na podlagi veljavnega planskega akta in smernic nosilcev urejanja prostora.
(3) Vodna zemljišča se določi na podlagi DKN, prikaza dejanske rabe in ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine.
(4) Namenska raba je prikazana in označena v skladu z veljavnim pravilnikom.
(5) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz karte 214/3.
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
42. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorsko izvedbeni pogoji se določajo po posameznih enotah urejanja prostora, na katere je razdeljeno celotno območje Občine Kostanjevica na Krki. Enote so definirane na podlagi enotnih značilnosti prostora ter na podlagi primerljivih geomorfoloških in urbanistično oblikovnih značilnosti, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja ter oblikovanja prostora.
(2) Prostorsko izvedbeni pogoji so določeni posebej za poselitev (območje urbanističnega načrta in ostala naselja ter razpršena poselitev) in posebej za ostali odprti prostor v krajini, v sklopu katerega so tudi območja razpršene gradnje.
(3) Za območja, ki se bodo urejala z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN), se določijo posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podajo se tudi usmeritve za izdelavo OPPN.
11. Kartografski del strateškega dela OPN
43. člen
(kartografski del strateškega dela OPN)
– Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:25000
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra M 1:25000
– Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene
gradnje ter območij razpršene poselitve M 1:25000
– Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo M 1:25000
– Usmeritve za razvoj v krajini M 1:25000
– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč M 1:25000.
12. Konceptualni del urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki
12.1 Koncept razvoja naselja
44. člen
(koncept razvoja naselja)
(1) Kostanjevica na Krki se prednostno usmerja v razvoj dejavnosti vezanih na turizem in rekreacijo v sožitju s stanovanjsko pozidavo in možnostmi za razvoj gospodarskih dejavnosti. Glede svoje lege je mesto Kostanjevica na Krki pri svojem razvoju zelo omejena, saj leži na območju poplav, območju naravnih vrednot in kulturne dediščine. Poleg tega jo obdajajo najboljša kmetijska zemljišča, ki tudi predstavljajo omejitve v prostoru. Kljub temu se mesto s starim jedrom na otoku in z območjem gradu na jugu, razvija kot novo občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine ter kulturno središče širšega pomena.
(2) V starem mestnem jedru se nadaljuje celovita prenova v skladu z veljavnim ureditvenim načrtom. Za učinkovit razvoj turistične dejavnosti je treba umestiti nove nastanitvene kapacitete različnih kategorij in dodatno ponudbo. Razvoj turizma dopolnjujejo tudi ostale zanimivosti, kot npr. lokacije športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti. Te lokacije se nahajajo ob robu naselja ter hkrati dovolj blizu, da se gosti lahko usmerjajo v prenočitvene in gostinske kapacitete znotraj obstoječega naselja.
Nasproti gradu, ob Vodeniški cesti oziroma ob ribniku, se ureja rekreacijsko območje Grič. Za razvoj širšega območja Kostanjevice je pomembna je tudi umestitev lokacije za razvoj zdraviliškega turizma z izkoriščanjem termalne vode. Kot najprimernejša lokacija je ocenjen prostor severno od urbanističnega načrta v Sajevcah, vendar še vedno v povezavi s turističnim razvojem Kostanjevice na Krki. Primernost lokacije odlikujejo bližina centra naselja, dobre prometne povezave, bližina termalnega vira, ravninski teren in raznolike naravne značilnosti. Območje se razvija v skladu z naravovarstvenimi usmeritvami, s čim večjo ohranitvijo naravnih značilnosti prostora.
(3) Glede na obstoječe značilnosti prostora se razvoj Kostanjevice na Krki usmerja v osrednji centralni del naselja. Tukaj je predviden razvoj centralnih dejavnosti s stanovanji (razvoj upravnih in storitvenih dejavnosti v povezavi z bivanjem in turizmom). Ohranjanje obstoječe stanovanjske poselitve in zapolnitev naselja s širitvijo je predviden proti Globočicam v jugovzhodnem delu naselja. Ostala pretežna stanovanjska območja se ohranjajo in razvijajo med Ljubljansko in Grajsko cesto. Ohranja se tudi stanovanjska poselitev proti jugozahodu v smeri Kočarije in Prekope. Na severu se ohranjata obrtna cona in obstoječe proizvodno območje.
(4) Od severa proti jugu se ohranja in razvija turizem (umestitev lokacije za zdraviliški turizem izven urbanističnega načrta, a v njegovi povezavi oziroma zdraviliška vas Sajevce z izkoriščanjem termalne vode, nove namestitvene kapacitete, raznovrstna turistična ponudba, kultura, sprehajalne poti …). Na obodu naselja, okoli otoka ter v grajskem kompleksu se ohranja in razvija zeleni sistem in rekreacija (ob reki Krki se uredi zeleni sistem z možnostjo rekreacije v naravi (športna igrišča, sprehajalne poti, trim steze, učne poti, kopališča, čolnarjenje.
(5) Razvoj kolesarskih in pešpoti predstavlja izhodiščno infrastrukturo za razvoj turizma, seveda v povezavi z ostalo, predvsem gostinsko ponudbo.
(6) Za urejanje okoljske infrastrukture sta predvideni obstoječa lokacija čistilne naprave Kostanjevica na Krki na severovzhodu naselja ter nova lokacija čistilne naprave Dobe na severozahodnem delu urbanističnega načrta.
(7) Dolgoročna lokacija za širitev naselja je zahodno od Kostanjevice na lokaciji ob obstoječih sadovnjakih. Pri širitvi površin za novo poselitev je treba upoštevati zelene bariere kot cenzure med naselji, varstvene pasove ter druge naravovarstvene, okoljske in kulturno varstvene usmeritve.
12.2 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
45. člen
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)
(1) Mesto Kostanjevica na Krki je zvezdasto zasnovano. Središče predstavlja otok, ki je obdan z reko Krko. Mesto se širi krakasto ob prometnih vpadnicah, ki se združujejo na otoku. Severno od otoka se je razvila poslovno-obrtna dejavnost, južno od otoka pa upravno-servisni center. Zvezdasta zasnova omogoča dobro prehajanje urbanega in zelenega sistema, ki se v mestno tkivo krakasto zajeda vse do strnjenega naselja na otoku.
(2) Objekti na otoku Kostanjevica na Krki se enotno oblikujejo v skladu s kulturno-varstvenimi usmeritvami za ohranjanje kulturne dediščine. Prevladujejo pritlični objekti z značilno obcestno pozidavo. Skladno z veljavnim odlokom o Ureditvenim načrtu je možno obstoječe gospodarske objekte spremeniti v stanovanjske objekte oziroma v nastanitvene kapacitete za potrebe turizma. Poleg tega se izvajajo tudi manjše zapolnitve obstoječe pozidave. Na severnem delu otoka se nahaja cerkev, ki predstavlja pomembno dominanto v prostoru. V stanovanjskih objektih ob glavni ulici na otoku se spodbuja razvoj manjših turističnih dejavnosti s pestro gostinsko in slaščičarsko ponudbo. Na območju obstoječega zadružnega doma, vzhodno od zdravstvenega doma, je smiselna ponovna vzpostavitev dejavnosti za kulturo ali preureditev objekta za potrebe turizma (hotel, kongresni center, zdraviliški turizem).
(3) Zapolnitev prostih površin znotraj obstoječega naselja je možna v smeri proti kostanjeviški jami ter jugozahodno in zahodno v smeri Kočarije in Prekope.
(4) Pri poselitvi je treba na otoku prvenstveno spodbujati obnovo objektov in prenovo gospodarskih objektov v stanovanjske, ki so bile predvidene že v Ureditvenem načrtu za mestno jedro Kostanjevica na Krki.
(5) Centralne dejavnosti se že razvijajo na desnem bregu reke Krke južno od otoka, smiselna pa je tudi umestitev centralnih dejavnosti na jugozahodni del otoka, predvsem tistih, ki so reprezentativne narave ali v kontekstu spodbujanja turistične dejavnosti. Z območja otoka je nujna preselitev neustreznih dejavnosti, kot sta klavnica in trgovina z gradbenim materialom. Na teh dveh lokacijah se umestijo centralne dejavnosti ali dejavnosti za turizem v smislu mladinskega centra, hotela, upravnih objektov (banka). Možnost preselitve je v obstoječo obrtno cono.
(6) Območje ob osnovni šoli je namenjeno umestitvi športno-rekreacijskega centra, in sicer se v bližini obstoječih objektov zgradijo servisni objekti in tribune za nogometno igrišče in teniška igrišča.
(7) Nasproti gradu, ob obstoječem ribniku, se uredi prostor, kjer je možno izvajati dejavnosti vezane na šport in rekreacijo v povezavi z gostinsko ponudbo. Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna začasna uporaba površin za piknike in taborjenje. Ob cesti je možna postavitev nižjega objekta s pripadajočo infrastrukturo, kot zaključek obstoječega naselja. Poseganje v območje ribnika je dovoljeno le ob upoštevanju naravovarstvenih smernic. Območje se uredi v skladu s kulturno-varstvenimi načeli varovanja širšega prostora kostanjeviškega gradu.
(8) Širitev poselitve proti Globočicam se nadaljuje kot nadaljevanje obstoječe stanovanjske poselitve v obliki enodružinskih objektov z dvokapno streho. Poselitev se usmerja tako, da se varuje dominantnost Slinovške cerkve in pomembne vedute na cerkev ter od cerkve proti Kostanjevici na Krki.
(9) Proti zahodu se znotraj stavbnih zemljišč oblikuje objekte na modernejši način, vendar z elementi, ki omogočajo vključitev območja v veduto Kostanjevice na Krki. Območje se mora urejati enovito s skupnimi oblikovalskimi značilnostmi, ki lahko odstopajo od obstoječih oblikovalskih značilnosti naselja.
(10) Zelene površine se oblikujejo enotno z enotno urbano opremo (klopi, koši za smeti, luči). Obvodne brežine se urejajo na ekoremediacijski način. Uporaba betona ter izvedba betonskih pomolov in stopnic do vode je prepovedana. Peš most, prodišča ter javni privezi se izvedejo v leseni izvedbi s poenotenim oblikovanjem. Ob prometnicah se peš površine tlakujejo z enotnim tlakom, ki je uporabljen že na otoku. Kamp in piknik prostori se zasadijo, tako da niso vidno moteči za okolico.
12.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
46. člen
(cestno omrežje)
(1) Rekonstrukcija obstoječih in gradnja načrtovanih cestnih povezav bo izboljšala cestno omrežje v naselju Kostanjevica na Krki. Izgrajena je obvoznica na severnem vstopnem delu otoka. Cestno omrežje na otoku je obnovljeno in omogoča tekoč enosmerni krožni promet ter kolesarko pot na cestišču.
(2) V bližini zdravstvenega doma se zgradi avtobusna postaja. Na severnem delu otoka, med gospodarsko cono in zelenim pasom, pred vhodom na otok pa se zgradi avtobusno postajališče.
(3) Večji problem naselja predstavlja pomanjkanje parkirišč, predvsem ob večjih prireditvah v centru Kostanjevice na Krki. Zato se na severu naselja, pred vstopom na otok, predvidi večje parkirišče med obvoznico in obstoječo cesto v naselje. Uredi se tudi obstoječe parkirišče nasproti gostišča Žolnir s pripadajočo prometno signalizacijo, kar bo omogočalo varni prehod preko ceste. Večje parkirišče se uredi tudi pred pokopališčem na južnem delu naselja, in sicer kot razširitev obstoječega parkirišča ter umestitev novega parkirišča med pokopališčem in cesto v Globočice. Parkirišča se uredijo tudi ob obstoječem zadružnem domu in ob predvideni lokaciji avtobusne postaje v bližini zdravstvenega doma. Na lokacijah, kjer se umeščajo nove dejavnosti v prostor (rekreacijska območja, širitve naselja), se predvidi v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji zadostno število parkirnih mest, glede na predvideno dejavnost.
(4) Vsa parkirišča se v čim večji meri uredijo kot zelena parkirišča z zasaditvijo dreves.
47. člen
(mestni promet)
Zasnova naselja Kostanjevica na Krki omogoča hitro dostopnost vseh delov naselja, zato razvoj mestnega prometa ni predviden. Ob pospešenem razvoju turistične dejavnosti pa bi bilo treba vzpostaviti turistični avtobus ali vlakec, ki bi prevažal turiste po trasi od gostišča Žolnir oziroma predvidene Zdraviliške vasi, do kostanjeviškega gradu in/ali do kostanjeviške jame ter ostalih turističnih ponudnikov v bližnji okolici naselja
48. člen
(kolesarske in pešpoti)
(1) Center naselja Kostanjevica na Krki se nahaja na otoku, ki je obvladljiv tudi peš. Zaradi neprimernosti parkiranja na otoku je treba poskrbeti za čim učinkovitejšo mrežo parkirnih prostorov zunaj otoka, ki bodo preko pločnikov in kolesarskih stez povezani s centrom naselja ter ostalimi turističnimi znamenitostmi kraja (grad, jama).
(2) Pomembna je vzpostavitev pešpoti ob reki Krki, in sicer:
– krožna pot z izhodiščem pri parkirišču nasproti gostišča Žolnir, nato proti zahodu ob reki Krki do nove obvoznice ter čez most preko reke Krke, nato ob reki Krki nazaj, mimo zdravstvenega doma, skozi prireditveni prostor za Kostanjeviško noč ter ob reki Krki do nove predvidene lesene brvi preko Krke v bližini parkirišča pri gostišču Žolnir,
– na zahodu otoka, med Tercialskim mostom in dostopom do vode pri Kostanjeviškem hramu oziroma do načrtovanega mostu pri starem zadružnem domu,
– na desnem bregu reke Krke, od predvidenega novega mostu čez Krko v sklopu obvoznice do načrtovanega mostu pri starem zadružnem domu,
– na vhodnem delu otoka, od sedanje trgovine z gradbenim materialom do kmetijske trgovine, vključno z ureditvijo zadnje vzhodne fasade mesta (vrtovi stanovanjskih hiš),
– na desni strani reke Krke, od šole do zaključka okljuka, vključno z novim mostom čez Krko ob obstoječih igriščih.
(3) Cilj je vzpostavitev obodne krožne poti po zunanji strani otoka z ureditvijo dostopov do vode.
(4) Pešpoti, ki so pomembne za širše območje naselja, so:
– od kostanjeviškega gradu, ob potoku Obrh, do centra naselja,
– od pokopališča do kostanjeviške jame.
(5) Vse pešpoti se opremijo s klopmi in koši za smeti.
(6) Območje urbanističnega načrta povezujejo naslednje kolesarske poti:
– krožna kolesarska pot od parkirišča Žolnir proti obvoznici ter novi zahodni obvoznici, skozi Kostanjevico mimo OŠ ter severno preko novo predvidene brvi preko Krke do parkirišča;
– po otoku poteka krožna kolesarska pot po cestišču;
– krožna kolesarka pot mimo gradu se nadaljuje proti kostanjeviški jami z navezavo na krško kolesarsko pot;
– krožna pot z obvoznice naprej proti Dobam, Zaborštu ter Griču in v nadaljevanju navezava na kostanjeviški grad.
(7) Pri vseh križanjih peš in kolesarskega prometa s cestnim prometom je treba urediti ustrezne prehode za pešce in kolesarje. Nujna je pregledna ureditev prečkanja ceste pri gostišču Žolnir ter pri obstoječih igriščih na severu naselja.
49. člen
(koncept plovne poti)
(1) Okrog otoka Kostanjevica na Krki je predvidena krožna plovna pot za čolnarjenje na vesla (kajak, kanu, ribiški čolni ter ostali čolni na vesla). Plovna pot poteka od novega mostu pri obvoznici, mimo otoka do turističnega območja Karlče.
(2) Za potrebe javnih dostopov do vode se na koncu javnih poti uredijo pomoli, in sicer: na začetku otoka (severna vstopna točka), na koncu otoka (južna točka – blizu prireditvenega prostora za Kostanjeviško noč), na vzhodnem delu otoka (na koncu javne poti mimo območja Colarič) ter na zahodu otoka (pri gostilni Kmečki hram).
(3) Pomoli morajo biti leseni in javno dostopni.
(4) Ob reki Krki je tudi možna ureditev individualnih brodišč za privez enega čolna, ki morajo biti v leseni izvedbi, zadnja stopnica mora biti potopljena v vodo, privez pa sidran v brežino izven vode. Dostopna brežina mora biti ustrezno utrjena na ekoremediacijski način.
12.4 Koncept zelenega sistema naselja
50. člen
(koncept zelenega sistema naselja)
(1) Ohranja se klinasto zajedanje zelenega sistema v strukturo naselja.
(2) Izpostavijo in uredijo se zelene površine ob reki Krki, ki se namenijo za preživljanje prostega časa in rekreacijo v naravnem okolju. Prostor se uredi s parkovnimi elementi, ki ohranjajo vedute na otok in odpirajo prostor. Ohranja se zeleni pas okrog otoka z vzpostavitvijo krožne pešpoti.
(3) Ohranja se večja zelena površina v okolici kostanjeviškega gradu z ohranjanjem naravnih vrednot in ureditvijo samostanskega parka.
12.5 Lokalni energetski koncept
51. člen
(ukrepi za učinkovito rabo energije)
(1) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Kostanjevica na Krki se po posameznih področjih upoštevajo ukrepi za učinkovitejšo rabo energije.
(2) Stanovanja: izolacija zunanjih sten in podstrešij (po potrebi tudi hidroizolacija), menjava oken in vrat, montaža zunanjih senčil, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav, vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnovešenje ogrevalne veje, vzdrževanje optimalnih temperatur v bivalnih prostorih, prezračevanje sanitarij in kopalnic z vračanjem toplote, menjava klimatskih naprav s tistimi z večjim energijskim številom, uvedba nočnega ohlajevanja, povečanje izrabe lesne biomase, proizvodnja električne energije s fotovoltaiko ter povečanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode.
(3) Javne stavbe: izolacija zunanjih sten in podstrešij (po potrebi tudi hidroizolacija), menjava oken in vrat, montaža zunanjih senčil, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav, vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnovešenje ogrevalnih vej, vzdrževanje optimalnih temperatur, regulacija temperature prostorov glede na zasedenost objekta in zunanjo temperaturo, prezračevanje prostorov z vračanjem toplote, menjava klimatskih naprav s tistimi z večjim energijskim številom, povečanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode, povečanje izrabe lesne biomase, proizvodnja električne energije s fotovoltaiko, učinkovitejša razsvetljava.
(4) Podjetja: izolacija zunanjih sten in podstrešij, menjava oken, vrat in montaža zunanjih senčil, soproizvodnja električne energije in toplote, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav, prezračevanje prostorov z vračanjem toplote, proizvodnja električne energije s fotovoltaiko, izraba odpadne toplote za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode, regulacija temperature prostorov glede na zasedenost objekta in zunanjo temperaturo, energetsko učinkovita razsvetljava, optimizacija tehnoloških procesov, učinkovitejša razsvetljava.
(5) Električna energija: zmanjšanje specifične porabe električne energije na gospodinjstvo, uporaba energijsko varčnih aparatov in bele tehnike, ugašanje luči in povečanje deleža varčnih svetil, izklapljanje nedelujočih električnih strojev, zmanjšanje števila stanovanj, ki se ogrevajo z električno energijo, zmanjšanje stroškov za javno razsvetljavo.
52. člen
(možnost izrabe obnovljivih virov energije)
(1) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Kostanjevica na Krki se po posameznih področjih upošteva možnost izrabe obnovljivih virov energije.
(2) Lesna biomasa: Biomaso v občini je možno izkoriščati v energetske namene le na osnovi biomase, pridobljene iz gozdov; kajti lesnopredelovalno podjetje uporablja lesne ostanke za proizvodnjo iverala in za proizvodnjo toplote za sušilnico. Za povečano izrabo lesne biomase kot vira energije obstajajo možnosti: vgradnja individualnih kotlov, povezava zainteresiranih v daljinske mikrosisteme, proizvodnja električne in toplotne energije s pomočjo uplinjanja.
(3) Sončna energija: pri postavitvi fotovoltaičnih in solarnih sistemov je potrebno upoštevati smernice varovanja kulturne dediščine. Slednjih sistemov ni dovoljeno postavljati na varovane stavbe in območja; v vplivnih območjih pa je za vsak poseg potrebno pridobiti usmeritve s področja kulturne dediščine.
(4) Geotermalna energija: V Občini Kostanjevica na Krki bi bilo smiselno izrabljati geotermalno energijo s prečrpavanjem tople vode in dogrevanjem s toplotnimi črpalkami. Meritve so bile izvedene na dveh mestih: okolica izvira Topličnik (temperatura vode je znašala 27 °C), in okolica Trstenika (temperatura vode je znašala 35 °C pri pretoku 30 L/s).
12.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
53. člen
(kanalizacija in odpadki)
(1) Ožje območje naselja Kostanjevica na Krki ima urejen kanalizacijski sistem s priključitvijo na čistilno napravo, ki deluje od leta 2003. Sestavljajo ga: zbirni kolektor Ljubljanska ulica, zbirni kolektor Gorjanska ulica, zbirni kolektor Otok in zbirni kolektor IC Kostanjevica.
(2) Vsi novi objekti se priključijo na kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi v čistilni napravi. Kapacitete obstoječe čistilne naprave so v prvi fazi predvidene za 1100 PE, v končni pa do 2200 PE, kar zadošča za predvidene širitve naselja.
(3) Možnost preselitve obstoječe klavnice je v obrtno cono. Odpadne vode klavnice se pred izpustom v ČN predhodno obdelajo v sklopu klavnice in se nato delno prečiščene vodijo v čistilno napravo. Ob novi lokaciji klavnice se locira zbiralnica odpadkov, ki se nato odvažajo in deponirajo na regijski deponiji. Ostali del se nameni za širitev gospodarske cone. V celotnem naselju Kostanjevica se vzpostavi sistem ekoloških otokov s smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, in sicer na severu naselja ob parkirišču nasproti gostišča Žolnir, na jugu naselja v sklopu parkirišča pred pokopališčem, na zahodu naselja pa v sklopu avtobusne postaje v bližini zdravstvenega doma.
54. člen
(vodovod)
(1) Znotraj UN je predvidena povezava vodovoda Kostanjevica na Krki–Slivje (Občina Krško). Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov.
(2) Načrtuje se rekonstrukcija vodovoda Kostanjevica na Krki–Dobrava. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja.
(3) Za večje širitve poselitve se zagotovijo dodatne kapacitete pitne vode in rekonstruira ter zgradi nove vodovodne sisteme. Ohranjajo se obstoječi vodni viri in zajetja ter izvaja aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaževanjem. Prioritetno se varujejo vodovarstvena območja vodnih virov na območju naselij Orehovec in Črešnjevec. Potrebno je zavarovati vodni vir Studena, v bližini kostanjeviške jame.
55. člen
(električno omrežje)
(1) Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj.
(2) Za predvideno širitev na zahodnem delu Kostanjevice na Krki se predvidi nova transformatorska postaja.
(3) Srednje in nizkonapetostno omrežje na območju UN Kostanjevica na Krki se praviloma izvaja v kabelski izvedbi. Prav tako se v kabelski izvedbi izvedejo obstoječi vodi na celotnem območju UN.
56. člen
(ogrevanje)
V obstoječi Obrtni coni Kostanjevica se na njenem južnem delu predvidi izgradnja kotlovnice z možnostjo izkoriščanja termalne vode v povezavi z lesno biomaso. S pripadajočim toplovodom se predvidi ogrevanje celotnega naselja Kostanjevica na Krki. Izgradnja toplovoda se predvidi tudi od izvira tople vode na Poljanah do lokacije zdraviliške vasi in naprej do mesta Kostanjevica na Krki.
12.7 Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
57. člen
(koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju)
(1) Območja centralnih dejavnosti s stanovanji so predvidena v mestnem jedru (otok), na območju južno od otoka, na območju ob šoli ter ob bencinskem servisu na severovzhodnem vstopu v mesto. Novo območje centralnih dejavnosti se predvidi ob starem zdravstvenem domu ob cesti proti kostanjeviškem gradu.
(2) Območja stanovanj se ohranjajo in razvijajo med Grajsko in Ljubljansko cesto, v jugozahodnem kraku v smeri proti Globočicam. Ohranja se obstoječa stanovanjska pozidava nasproti grajskega kompleksa, ob Vodeniški cesti ter ob kmetiji Škrjanc.
(3) Območja obrtnih dejavnosti se zagotavljajo na skrajnem severu Kostanjevice na Krki, znotraj obrtne cone.
(4) Območja površin za industrijo ostajajo v obstoječem območju proizvodnih dejavnosti tik ob gospodarski coni.
(5) Območja za šport in rekreacijo so predvidena na vzhodu, ob osnovni šoli, kjer se vzhodno od šole uredi športni center. Na jugovzhodnem robu urbanističnega načrta pa je na Griču ob obstoječem ribniku predvidena ureditev območja za šport in rekreacijo, gostinstvo in turizem.
(6) Območja zelenih površin se ohranja kot zeleni pas okrog otoka, z vzpostavitvijo krožne pešpoti. Ohranja se večja zelena površina v okolici grajskega kompleksa z ohranjanjem naravnih vrednot in ureditvijo samostanskega parka.
(7) Za urejanje okoljske infrastrukture sta predvideni obstoječa lokacija čistilne naprave Kostanjevica na Krki na severovzhodu naselja ter nova lokacija čistilne naprave Dobe na severozahodnem delu urbanističnega načrta.
III. IZVEDBENI DEL OPN
1. Splošne določbe
58. člen
(splošno)
Izvedbeni del OPN po posameznih EUP določa območja namenske rabe prostora, skupne in podrobnejše prostorske izvedbene pogoje in območja, za katera se pripravi OPPN.
59. člen
(osnovna in podrobnejša namenska raba prostora)
(1) Osnovno namensko rabo površin tvorijo: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba na območju Občine Kostanjevica na Krki je na grafičnem delu OPN prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom. V spodnji preglednici so prikazane vrste območij namenske rabe, njihova pretežna namembnost in grafični znak, ki opredeljuje posamezno vrsto rabe.
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA IN POVRŠINE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |GRAFIČNI ZNAK |
+---------------------------------------------------------------+
|I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in | |
|spremljajočim dejavnostim | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Stanovanjske površine |SS |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine podeželskega naselja |SK |
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA CENTRALIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena | |
|oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim| |
|ter bivanju | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Osrednja območja centralnih dejavnosti |CU |
+----------------------------------------------+----------------+
|Druga območja centralnih dejavnosti |CD |
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno| |
|namenjena industrijskim, proizvodnim in | |
|spremljajočim storitvenim ter servisnim | |
|dejavnostim | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine za industrijo |IP |
+----------------------------------------------+----------------+
|Gospodarske cone |IG |
+----------------------------------------------+----------------+
|POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim | |
|dejavnostim, kot so območja za turizem, | |
|nakupovalna središča in podobno | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine za turizem |BT |
+----------------------------------------------+----------------+
|Športni centri |BC |
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena | |
|preživljanju prostega časa, predvsem | |
|rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi | |
|kakovosti bivanja | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine za oddih, rekreacijo in šport |ZS |
+----------------------------------------------+----------------+
|Parki |ZP |
+----------------------------------------------+----------------+
|Druge urejene zelene površine |ZD |
+----------------------------------------------+----------------+
|Pokopališča |ZK |
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine cest |PC |
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so |O |
|namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih| |
|služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja | |
|odpadnih voda ter ravnanja z odpadki | |
+----------------------------------------------+----------------+
|POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot avtohtoni | |
|poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote | |
|pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, | |
|razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, | |
|razpostavljenih in razloženih naselij ter | |
|drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša| |
|gručasta naselja) | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti|As |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine za turizem in podobne dejavnosti |At |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine za zidanice |Az |
+---------------------------------------------------------------+
|II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
+----------------------------------------------+----------------+
|NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |K1 |
+----------------------------------------------+----------------+
|DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |K2 |
+---------------------------------------------------------------+
|III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
+----------------------------------------------+----------------+
|GOZDNA ZEMLJIŠČA |G |
+---------------------------------------------------------------+
|IV. OBMOČJA VODA |
+----------------------------------------------+----------------+
|POVRŠINSKE VODE | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Celinske vode |VC |
+---------------------------------------------------------------+
|V. DRUGA ZEMLJIŠČA |
+----------------------------------------------+----------------+
|OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
+----------------------------------------------+----------------+
|Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |LN |
+----------------------------------------------+----------------+
60. člen
(enote urejanja prostora – EUP)
(1) EUP so v grafičnem delu OPN večinoma označene s črkovno oznako naselja ali dela naselja (npr. DP za Dolnjo Prekopo, ČR za Črešnjevec itd.) in zaporedno številko EUP, ki je vezana na del prostora s skupnimi značilnostmi oziroma pogoji urejanja (npr. 1 za območja veljavnih PIA, 2 za območja predvidenih OPPN itd.).
Legenda črkovnih oznak naselja:
AV – Avguštine
ČR – Črešnjevec pri Oštrcu
ČV – Črneča vas
DB – Dobrava
DE – Dobe
DO – Dolšce
DP – Dolnja Prekopa
GL – Globočice
GP – Gornja prekopa
GR – Grič
IV – Ivanjše
JA – Jablance
KA – Karlče
KO – Kočarija
KK – Kostanjevica na Krki
KP – Koprivnik
MA – Malence
MV – Male Vodenice
OR – Orehovec
OŠ – Oštrc
PO – Podstrm
RŽ – Ržišče
SA – Sajevce
SL – Slinovce
VB – Vrbje
VR – Vrtača
VV – Velike Vodenice
ZA – Zaboršt
(2) V primerih, ko je v naselju več fizično ločenih enot, za katere veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji, se oznake enot dodatno med seboj ločijo s poševnica. Na primer: OŠ 4/1, OŠ 4/2 itd.
(3) Enota urejanja za odprti prostor ima črkovno oznako OP. Prostorski izvedbeni pogoji v tej enoti so določeni po namenski rabi (najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd, površine cest, celinske vode in razpršena gradnja).
(4) Enota urejanja prostora za vinogradniško območje Črneča vas ima oznako VO. Enota urejanja prostora za varovalni gozd ima oznako VG.
61. člen
(EUP na območju naselij in odprtega prostora ter način urejanja prostora)
+---------------------+-----------------------+-----------------+
| IDENTIFIKACIJSKA | IME EUP | OZNAKA EUP |
| ŠTEVILKA EUP IN | | |
| NAČIN UREJANJA | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|1 – veljavni PIA |Lokacijski načrt za |DP 1 |
| |rekonstrukcijo lokalne | |
| |ceste RII-419/1205 | |
| |Šentjernej–Križaj v | |
| |Dolnji Prekopi | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|2 – predvideni OPPN |Konjeniški turizem |DE 2 |
| |Dobe | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Ožje območje gradu |DB 2 |
| |Dobrava | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Turistično naselje |GL 2 |
| |Globočice | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Kamnolom Ključe |JA 2 |
| +-----------------------+-----------------+
| |Športni center Polom |MV 2 |
| +-----------------------+-----------------+
| |Zdraviliška vas |SA 2 |
| |Sajevce | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Turistično naselje |SL 2 |
| |Slinovce-Karlče | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Turistično naselje |VR 2 |
| |Vrtača | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska gradnja |OŠ 2 |
| |Oštrc | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|3 – pip |Naselji Dobrava in |DB 3/1, DB 3/2, |
| |Dolnja ter Gornja |DP 3/1 – DP3/3, |
| |Prekopa |GP 3 |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|4 – pip |Naselja Črneča vas, |ČV 4, DO 4, GL 4,|
| |Dolšce, Globočice, |OR 4/1, OR 4/2, |
| |Orehovec, Oštrc |OŠ 4/1, OŠ 4/2 |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|5 – pip |Naselja Črešnjevec, |ČR 5, DE 5/1, DE |
| |Dobe, Grič, Kočarija, |5/2, GR 5/1, GR |
| |Malence, Ržišče, |5/2, KO 5/1, KO |
| |Slinovce, Vrbje, |5/2, KO 5/3, MA |
| |Vrtača, Velike |5/1, MA 5/2, MA |
| |Vodenice |5/3, RŽ 5/1, RŽ |
| | |5/2, SL 5/1, SL |
| | |5/2, VB 5, VR 5, |
| | |VV 5 |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|6 – pip |Šport in rekreacija |DP 6, GP 6, SL 6,|
| | |OR 6, VV 6 |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|7 – pip |Zelene površine- |OŠ 7 |
| |pokopališče | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|8 – pip |Okoljska |ČV 8, DP 8, OR 8 |
| |infrastruktura | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|9 pip |Območja mineralnih |ČR 9, OR 9 |
| |surovin | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|10 –pip |Površine za turizem in |ČR 10, DO 10, JA |
| |podobne dejavnosti na |10/2 – 10/5, OR |
| |območju razpršene |10, OŠ 10 |
| |poselitve | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|11 – pip |Površine za bivanje in |AV 11/1 – AV |
| |spremljajoče |11/7, ČR 11, ČV |
| |dejavnosti na območju |11/1 – ČV 11/2, |
| |razpršene poselitve |DE 11/1 – DE |
| | |11/6, DO 11/1 – |
| | |DO 11/7, GL 11/1 |
| | |– GL 11/4, GP |
| | |11/1 – GP 11/7, |
| | |GR 11/1 – GR |
| | |11/5, IV 11/1 – |
| | |IV 11/2, JA 11/1 |
| | |– JA 11/11, KA |
| | |11, KK 11/1 – KK |
| | |11/2, KO 11/1 – |
| | |KO 11/16, KP 11/1|
| | |– KP 11/4, MA |
| | |11/1 – MA 11/3, |
| | |MV 11/1 – MV |
| | |11/10, OR 11/1 – |
| | |OR 11/12, OŠ 11/1|
| | |– OŠ 11/5, PO |
| | |11/1 – PO 11/2, |
| | |SA 11/1 – SA |
| | |11/6, SL 11/1 – |
| | |SL 11/10, VR 11/1|
| | |– VR 11/2, VV |
| | |11/1 – VV 11/5, |
| | |ZA 11/1 – ZA 11/5|
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|12 – pip |Stavbna zemljišča za |ČV 12, GL 12, IV |
| |zidanice |12, JA 12 |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|13 – pip |Objekti sakralne |ČV 13, MV 13 |
| |stavbne dediščine | |
| |izven območij naselij | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|14 – pip |Širše območje gradu |DB 14 |
| |Dobrava | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|15 – pip |Varovalni gozd |VG 15 |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|16 – pip |Vinogradniško območje |VO 16 |
| |Črneča vas | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|17 – pip |Ostali odprti prostor |OP 17/1 – OP 17/2|
| |(kmetijska zemljišča, | |
| |gozdna zemljišča, | |
| |celinske vode, | |
| |površine cest) | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
62. člen
(EUP na območju urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki ter način urejanja prostora)
+---------------------+-----------------------+-----------------+
| IDENTIFIKACIJSKA | IME EUP | OZNAKA EUP |
| ŠTEVILKA EUP IN | | |
| NAČIN UREJANJA | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|1 – veljavni PIA |ZN za stanovanjsko | KK 1/1 |
| |območje Globočice | |
| +-----------------------+-----------------+
| |ZN Obrtna cona v | KK 1/2 |
| |Kostanjevici na Krki | |
| +-----------------------+-----------------+
| |LN za obvoznico in | KK 1/3 |
| |most v Kostanjevici na | |
| |Krki | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Ureditveni načrt | KK 1/4, KK 1/5 |
| |mestno jedro | |
| |Kostanjevica | |
| +-----------------------+-----------------+
| |ZN za športno | KK 1/6 |
| |rekreacijski center | |
| |Kostanjevica na Krki | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|2 – predvideni OPPN |Pokopališče | KK 2/1 |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjsko območje | KK 2/2 |
| |Globočice – jug | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Rekreacijsko območje | KK 2/3 |
| |Grič | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Nova pozidava ob | KK 2/4 |
| |Grajski cesti | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|3 – pip za območja |Stanovanjsko območje | KK 3/1 |
|stanovanjske gradnje |ob Grajski in | |
| |Ljubljanski cesti | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska pozidava | KK 3/2 |
| |ob Vodeniški cesti | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska pozidava | KK 3/3 |
| |ob Gorjanski cesti 1 | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska pozidava | KK 3/4 |
| |ob Gorjanski cesti 2 | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska pozidava | KK 3/5 |
| |ob Gorjanski cesti 3 | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska pozidava | KK 3/6 |
| |ob Gorjanski cesti 4 | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska pozidava | KK 3/7 |
| |ob obvoznici 1 | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Stanovanjska pozidava | KK 3/8 |
| |ob obvoznici 2 | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|4 – pip za območja |Širše območje | KK 4/1 |
|kulturnih spomenikov |grajskega kompleksa | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Območje Slinovške | KK 4/2 |
| |cerkve | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|5 – pip za območja |Industrijsko območje | KK 5 |
|proizvodnih | | |
|dejavnosti | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|6 – pip za območja |Vhod na otok | KK 6/1 |
|zelenih površin +-----------------------+-----------------+
| |Območje zelenih | KK 6/2 |
| |površin ob Krki | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Območje za šport in | KK 6/3 |
| |rekreacijo Dobe | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|7 – pip za območja |Območje čistilne | KK 7/1 |
|okoljske |naprave Kostanjevica | |
|infrastrukture |na Krki | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Območje čistilne | KK 7/2 |
| |naprave Dobe | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|8 – pip za kmetijske |Kmetijske površine | KK 8/1 |
|površine znotraj UN |vzhodno od otoka | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Kmetijske površine ob | KK 8/2 |
| |kmetiji Škrjanc | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Kmetijske površine | KK 8/3 |
| |severozahodno od otoka | |
| +-----------------------+-----------------+
| |Kmetijske površine med | KK 8/4 |
| |cesto in Krko | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
| |Kmetijske površine | KK 8/5 |
| |zahodno od mesta | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
|9 – pip za novo |Nova pozidava ob | KK 9 |
|pozidavo ob |Ljubljanski cesti | |
|Ljubljanski cesti | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+
63. člen
(določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev in drugih določil tega odloka)
(1) Za vsako EUP veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– skupni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 2. poglavju tega odloka,
– podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, ki so vezani na posebnosti posamezne EUP in so določeni v 3. poglavju tega odloka, in
– prostorski izvedbeni pogoji veljavnih aktov.
(2) Določila skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobnejši prostorski ureditveni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje. V primeru neskladja skupnih prostorskih izvedbenih pogojev in podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo podrobnejši.
(4) Na območju predvidenih OPPN veljajo le skupni pogoji za »območja predvidenih OPPN«, določeni v 64. členu.
(5) Na območju veljavnih aktov veljajo prostorski izvedbeni pogoji veljavnih aktov.
(6) V naseljih in ostalih EUP, na namenski rabi najboljša in druga kmetijska zemljišča (K1, K2), gozd (G), površinah cest (PC), celinskih voda (VC) ter za razpršeno gradnjo veljajo enaki pogoji, kot so določeni v točki 3.1.15 Ostali odprti prostor, kolikor ni s skupnimi ali podrobnejšimi PIP za posamezno EUP določeno drugače.
2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
2.1 Skupni pogoji območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
64. člen
(območja predvidenih OPPN)
(1) Na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture.
Gradnja novih stavb do izdelave OPPN ni dopustna, razen dozidava obstoječih stavb na območju EUP KK 2/2 (Globočice jug).
(2) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati usmeritve za izdelavo, določene v točki 3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. Izdelava OPPN je dopustna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni posebej določeno.
(3) Meje predvidenih OPPN je možno po potrebi in strokovni preveritvi tudi korigirati.
(4) Predvidene OPPN-je je možno izvesti v več fazah oziroma jih je možno deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno celoto. V primeru, da se OPPN izvaja le za del območja, je treba izdelati strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki bodo celovito reševale prometno in gospodarsko javno infrastrukturo.
(5) Na zemljiščih, kjer je v naravi gozd, se krčitev izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede pristojni zavod. V primerih, da je OPPN načrtovan v več fazah, se tudi krčitve gozda izvajajo fazno.
(6) Uporabljajo se inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo (uporaba obnovljivih virov energije, učinkovita raba energije).
2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov ter parcelacije
65. člen
(vrste gradenj, objektov in drugih posegov v prostor)
(1) Na celotnem območju občine so dovoljene naslednje vrste gradenj, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne EUP in varstvenimi režimi:
– novogradnje (tudi dozidave, nadzidave),
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti v okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti po posameznih EUP,
– rekonstrukcije,
– izvedba investicijskih in rednih vzdrževalnih del (skladno z veljavnim predpisom).
(2) Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja naslednjih vrst objektov, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne EUP in varstvenimi režimi:
– nestanovanjskih stavb: garažne stavbe, ki jih je možno postavljati na območju stavbnih zemljišč (razen na območju, ki so po namenski rabi opredeljene kot zelene površine) in nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih,
– gradbeno inženirskih objektov: ceste; mostovi, viadukti, predori in podhodi; pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (razen čistilnih naprav) ter od drugih gradbeno inženirskih objektov le objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– nezahtevnih objektov, ki jih je možno postavljati tudi izven stavbnih zemljišč: škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (razen na območju pokopališč ter okoljske infrastrukture) in spominska obeležja,
– enostavnih objektov: pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja, urbana oprema (samo nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave).
(3) Ne glede na predhodne določbe tega člena, na območju kmetijskih zemljišč, gozda, površin cest in celinskih voda, veljajo podrobnejši izvedbeni pogoji, določeni v poglavju 3.1.15 »Ostali odprti prostor«.
(4) V območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov se upošteva predpis, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(5) Na zemljiščih, ki so opredeljena kot stavbna, v naravi pa je gozd, se krčitev izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede pristojni zavod.
66. člen
(oblikovanje objektov in ureditve okolice)
(1) Dozidave in nadzidave stavb se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi stavbi.
(2) Pri gradnji je treba upoštevati:
– smer slemena strehe mora biti praviloma vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma mora biti usklajena z obstoječo pozidavo; na strehah so dovoljena strešna okna in frčade ter čopi, če to ni v nasprotju z varstvenim režimom v posamezni EUP; frčade morajo imeti dvokapno streho in morajo biti razmeščene osno simetrično,
– naprave za izkoriščanje naravnih virov energije ne smejo presegati slemen streh,
– uporaba reflektirajočih kritin in fasad ter fluorescentnih barv je prepovedana. Prav tako ni dovoljena uporaba agresivnih, vpadljivih barv, kot so: živo rumena, vijolična, živo oziroma turkizno modra, rdeča, živo zelena ipd. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Objekti se oblikujejo po vzoru kakovostnih okoliških objektov v posamezni EUP (členitev fasad, okna, balkoni, nadstreški, struktura in materiali fasad ipd.).
(3) Kolikor premoščanje razlik v višini terena ni možno s travnatimi brežinami, morajo biti podporni zidovi iz naravnega, avtohtonega materiala ali betona, ki je zaraščen z zelenimi plezalkami.
(4) Pešpoti so tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.
(5) Na parceli, namenjeni gradnji objektov, mora biti vsaj 10 % zelenih površin.
67. člen
(lega objektov)
(1) Pri umestitvi objektov je treba upoštevati:
– dominante naselja (cerkev, drevo ipd.),
– upošteva se gradbena linija obstoječih sosednjih objektov, predvsem pri obcestni pozidavi, dovoljena so odstopanja zaradi konfiguracije terena in prometne varnosti.
(2) Postavitev stavb se v čim večji možni meri prilagaja konfiguraciji terena, tako da izvedba višjih podpornih zidov ni potrebna. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Dopustna je tudi drugačna lega, pod pogojem, da postavitev stavbe upošteva urbanistični vzorec dela naselja ali orientacijo obstoječih slemen.
(3) Stavbe in gradbeno inženirski objekti morajo biti od gozdnega roba oddaljeni za eno drevesno višino odraslega sestoja oziroma najmanj 20 m. Za manjši odmik je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda. Gradbeno inženirski objekti, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m.
68. člen
(parcelacija)
(1) Pri določanju velikosti parcel, namenjenih gradnji, mora biti upoštevana namembnost in velikost objekta, zagotovljena mora biti normalna uporaba in vzdrževanje objekta, potrebne manipulativne in parkirne površine, infrastrukturne ureditve, zelene površine ter izvedba sanitarno-tehničnih (vpliv bližnje okolice, osončenje, prezračevanje, hrup, interventne poti ipd.) in požarno-varnostnih zahtev.
(2) Pri določitvi položaja in velikosti parcel, namenjenih gradnji, je treba upoštevati obliko in velikost obstoječih parcel namenjenih gradnji ter v največji možni meri tudi obstoječe parcelne meje oziroma značilni parcelni vzorec.
(3) Pri določanju parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo potrebe po rezervaciji prostora za namen izgradnje, vzdrževanja ali širitve javnih površin (prometne ureditve, infrastrukturni koridorji ter njihovo vzdrževanje).
(4) Parcelacija mora biti izvedena tako, da je do obstoječih in načrtovanih objektov omogočen dovoz in dostop z javne ceste. Nemoten dostop mora biti zagotovljen tudi do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter omogočeno gospodarjenje z njimi.
(5) Pri določanju parcel, namenjenih gradnji, ni dopustno parcelacije izvesti na način, da ostane del zemljišča, ki s svojo površino ne omogoča gradnje novega objekta.
69. člen
(odmiki)
(1) Nove stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti od sosednjih parcel, namenjenih gradnji, odmaknjene najmanj 3 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. V primeru združitve objektov za lastne potrebe na dveh parcelah je možna postavitev na parcelno mejo. Možen je tudi manjši odmik pod pogojem, da je pridobljeno pisno soglasje mejaša in da so upoštevani veljavni požarno-varnostni ter sanitarno-tehnični predpisi.
(2) Odmiki med objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative, pri čemer mora biti odmik od sosednjega objekta najmanj 5 m. Dovoljen je tudi manjši, ob upoštevanju požarno-varstvenih in sanitarno-tehničnih zahtev.
70. člen
(postavitev in oblikovanje ter velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija ter da ni oviran dostop in preglednost na cesto.
(2) V primeru, da je s tem odlokom dovoljeno ograjevanje parcel, morajo biti ograje iz naravnih materialov (kamen, les ipd.). Možna je tudi zasaditev avtohtonih grmovnic ali žična ograja, ki je lahko prepletena z živo mejo. Višina ograj je do 1,5 m.
(3) Na območju razpršene poselitve, v okviru kmetij in zaselkov, ograjevanje zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru če gre za zavarovanje zemljišča pred vplivi naravnih nesreč ter pred drugimi nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali ali za zavarovanje vrtov. Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je treba upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi. Ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1 m.
(4) Škarpe in podporni zidovi so lahko kamniti oziroma obloženi s kamnom ali betonski pod pogojem, da so zakriti z zelenjem.
(5) Oblikovna podoba objektov za lastne potrebe mora biti skladna z osnovnim objektom (naklon strehe, kritina, fasada). Izjema so objekti (npr. ute, steklenjaki, bazeni itd.), ki jih zaradi svoje namembnosti ali konstrukcije v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu ali če so drugačne oblikovne zahteve pogojene z vidika varstva kulturne dediščine. Strehe garaž so lahko ravne pod pogojem, da so skrite v vencu. Dopustne so ravne ali enokapne strehe nadstreškov.
(6) Objekte za lastne potrebe (samo drvarnice, enoetažne pritlične objekte ter nadzemne rezervoarje za utekočinjeni naftni plin in nafto) ni dovoljeno postavljati med glavno fasado objekta ter regionalne in lokalne ceste (LC).
(7) Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen če ni s pogoji tega odloka določeno drugače.
(8) Na območjih varstva kulturne dediščine se pri umestitvi nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo spodaj navedene usmeritve.
Objekti za lastne potrebe:
– drvarnica mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45 stopinj, opečno kritino; odstopanja so možna, če to ne vpliva na varovane lastnosti enote,
– pri umeščanju garaž se prvenstveno zagotavlja njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma se jih izvaja v obliki nadkritih parkirnih mest,
– enoetažne pritlične lope morajo biti lesene; umestitev lope je možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom; potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor,
– ute oziroma senčnice morajo biti lesene; umestitev je možna po predhodni preveritvi nemoteče vključitve v prostor,
– umestitev nadstreška je možna le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora,
– umestitev bazenov na območjih kulturne dediščine ni dopustna, razen v primeru preveritve nemoteče vključitve v prostor,
– umestitev steklenjakov in rastlinjakov praviloma ni dovoljena v območjih kulturnih spomenikov in vplivnih območjih, postavitev je izjemoma možna na podlagi preveritve umestitve v prostor in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine,
– rezervoarji za utekočinjeni naftni plin morajo biti zakriti z neizstopajočo živo mejo; umestitev je možna po predhodni preveritvi nemoteče vključitve v prostor,
– v vplivnih območjih dediščine ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva.
Pomožni infrastrukturni objekti:
– cestni objekti:
– avtobusno postajališče – na območju celotne občine izven mesta se izdela celostna podoba postajališč in druge opreme;
– energetski objekti:
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih je treba vode speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino; v tem primeru vodi potekajo po oziroma izjemoma ob robovih naselij, gozda, cest,
– ločilno oziroma krmilno mesto mora biti neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta),
– transformatorska postaja se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine; če to ni možno, mora biti čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante;
– relejna hišica se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine,
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine (primerna lokacija je npr. trgovina, bencinska postaja);
– telekomunikacijski objekti:
– sekundarnega telekomunikacijskega omrežja in baznih postaj se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine; če ni druge rešitve, se umeščajo na rob. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če se s tem ne povzročajo destruktivni učinki na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni dopustno;
– komunalni objekti:
– pri umeščanju objektov s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem se je treba izogibati objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, mora biti črpališče na neizpostavljenem mestu, obdanem z živico,
– montažna greznica mora biti po postavitvi zatravljena,
– mala tipska čistilna naprava – območje postavitve je treba ponovno zatraviti, spremljajoč objekt je lesen, z dvokapno streho in umaknjen na neizpostavljeno mesto,
– ekološki otoki morajo biti čim bolj zakriti in nevpadljivi; po možnosti iz naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Na območju Kostanjevice na Krki mora biti oblikovanje ekoloških otokov vključeno v celostno podobo urbane opreme.
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti:
– oblikovanje čebelnjakov sledi tradicionalnemu vzoru,
– gnojišče, gnojna jama – ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru domačije, v neposredni bližini hleva,
– gozdna cesta – v območjih kulturne dediščine je treba izdelati variante tras,
– gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine je treba izdelati celostno podobo učnih tabel,
– gozdna žičnica – pri umestitvi se je treba izogibati objektom in območjem kulturne dediščine,
– kašča – oblikovanje naj sledi tradicionalnemu vzoru,
– kozolec – dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev (toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec); obstoječi kozolci se ohranjajo,
– kmečka lopa – v območjih kulturne dediščine je možna postavitev le v okviru kmečkega gospodarstva,
– poljska pot je peščena; utrditev je možna le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni),
– silos – izvedba je možna samo v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega gospodarstva,
– skedenj – dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev.
Začasni objekti:
– začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko umeščajo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja,
– začasne objekte za prireditve je možno za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine,
– začasnih objektov za skladiščenje se praviloma ne postavlja v območja kulturne dediščine.
Vadbeni objekti:
– montažnih napihljivih šotorov se ne umešča v območja kulturne dediščine.
Spominska obeležja:
– spominska obeležja – pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine je treba izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
Urbana oprema:
– v območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno,
– čakalnice in kolesarnice so prilagojene okolju (mestnemu ali vaškemu) in celostni podobi urbane opreme (postajališča, eko otoki, kioski itd.),
– objekt za oglaševanje – na območju kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table, pritrjene na posamezen vaški objekt,
– transparent – na območju kulturne dediščine postavljanje transparentov načeloma ni dopustno. Dopustni so na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante,
– skulptura in vodnjaki – pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine je treba izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino,
– večnamenski kiosk – v območju kulturne dediščine niso dopustni – v ta namen se lahko uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine,
– vodnjaki – pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine je treba izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
2.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
71. člen
(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Obstoječe in nove objekte se priključi na predpisano gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Gradnja novih objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je možna šele po izgradnji minimalne komunalne in prometne infrastrukture oziroma sočasno.
(3) Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo naj potekajo v sklopu grajenega javnega dobra in v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev, razen če tehnično to ni izvedljivo.
(4) Zemljišče, namenjeno gradnji, je minimalno komunalno in prometno infrastrukturo opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(5) Na območjih, kjer omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte možno urediti lastne infrastrukturne naprave v skladu z veljavnimi predpisi in soglasjem občine.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(7) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja v skladu s soglasjem pristojnega upravljavca.
72. člen
(priključevanje na prometno infrastrukturo)
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do javne ceste. Prav tako mora biti dostop zagotovljen tudi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(2) Priključki morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena ustrezna preglednost, omogočen dostop z urgentnimi vozili, da ne ovirajo prometa oziroma v skladu z veljavnimi predpisi. Za priključitev na javno cesto je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(3) Objekte in zemljiške parcele se praviloma priključuje na ceste lokalnega pomena, ki se preko njih priključujejo na državne ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
73. člen
(priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje)
(1) Priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. Obstoječi in predvideni objekti se priključujejo na javno vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev na javno vodovodno omrežje se lahko izvede v primeru, ko hidravlične in tlačne razmere na javnem vodovodnem omrežju dopuščajo priključevanje novih uporabnikov. V nasprotnem primeru se izvede rekonstrukcija vodovodnega omrežja. Priključitev se izvede preko vodomernega jaška, ki mora biti lociran izven objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu in na parceli, namenjeni gradnji. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena. Če priključitev na vodovodno omrežje ni možna, je ob soglasju upravljavca možna začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (lastno zajetje, cisterna).
(2) Posamezni objekti imajo lahko samo en priključek na javno kanalizacijo. Posamezni priključki iz objektov se v največji možni meri združujejo, tako da se vodi na kanalizacijo samo en priključek. Interni – hišni priključki se izvajajo istočasno z izgradnjo kanalizacije. Izvedba hišnih priključkov na sistem kanalizacije za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvede preko revizijskega jaška. Slepo priključevanje na sistem javne kanalizacije ni dovoljeno. Po priključitvi na sistem javne kanalizacije za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba opustiti obstoječe greznice po navodilih upravljavca javne službe.
(3) Padavinske odpadne vode se prioritetno odvaja v ponikovalnice. V primeru zgrajene padavinske kanalizacije se odvajajo v kanalizacijo. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, vendar znotraj parcele namenjene gradnji. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Padavinske vode morajo biti speljane izven plazljivega in erozijsko ogroženega območja. Čista padavinska voda se lahko uporabi za sanitarne in tehnološke potrebe. Onesnažene padavinske vode se morajo pred izpustom v ponikovalnico, vodotok ali na teren prečistiti v skladu z veljavnimi predpisi.
74. člen
(priključevanje na komunikacijsko omrežje)
Priključke na komunikacijsko omrežje je treba izvesti podzemno. Pri rekonstrukcijah obstoječih nadzemnih komunikacijskih vodov se ti nadomestijo v podzemni izvedbi.
75. člen
(priključevanje na energetsko omrežje)
Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj. V primeru nezadostnih zmogljivosti se zgradijo nove transformatorske postaje in pripadajoče srednje in nizkonapetostno omrežje.
2.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture
76. člen
(varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture)
V varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture so posegi možni na podlagi veljavnih predpisov, projektnih pogojev in pisnega soglasja upravljavca posamezne infrastrukture.
77. člen
(varovalni pasovi prometne infrastrukture, nadzorovana raba letališča)
(1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri regionalnih cestah 15 m.
(2) Varovalni pas občinskih cest, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran cestišča širok:
– pri lokalni cesti 8 m,
– pri zbirni cesti 10 m,
– pri mestni ali krajevni cesti 8 m,
– pri javni poti 6 m.
(3) Na območju nadzorovane rabe letališča Cerklje ob Krki je treba upoštevati veljavno zakonodajo, predvsem določila, povezana z ovirami za zračni promet.
78. člen
(varovalni pasovi energetske infrastrukture)
Širine elektroenergetskih koridorjev daljnovodov znašajo:
– za nadzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 20 m (10 m na vsako stran od osi daljnovoda),
– za podzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 2 m (1 m na vsako stran od osi daljnovoda),
– za razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV: 2 m od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje.
79. člen
(varovalni pasovi ostale infrastrukture)
Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij (vodovod, kanalizacija, vod, namenjen telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugi vodi za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje) znašajo 3 m, merjeno od osi posameznega voda, če ni s področnimi predpisi določeno drugače.
2.3.3 Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture
80. člen
(gradnja gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora graditi, rekonstruirati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se praviloma izvaja v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev in na območjih grajenega javnega dobra.
(3) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali iz drugih razlogov neustrezni. Zagotoviti je treba predpisane medsebojne odmike ter odmike od objektov in drevja.
(4) Trase javne infrastrukture je treba predvideti s čim manjšim številom prečkanj vodotokov. Morebitna prečkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo spremenila hidrološkega režima vodotokov. Potrebno je preprečiti onesnaženje vodotokov v času gradnje in obratovanja. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotoka. Infrastruktura naj praviloma ne poteka po poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih, prav tako naj se v čim večji možni meri izogiba najboljšim kmetijskim zemljiščem, območjem Natura 2000, naravnim vrednotam in zavarovanim območjem. Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v čim manjši možni meri.
(5) Posamezni komunalni objekti in naprave ter telekomunikacijski objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, naprave omrežja mobilne telefonije, črpalne postaje, sanitarni kioski, zbiralniki in podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, v sklopu obstoječih objektov, ob njih ali pod nivojem terena ter izven varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na izpostavljenih legah se zagotovi čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora. V primeru, da gradnja izven varovanih območij ni možna, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojne službe.
(6) Predvidena gospodarska javna infrastruktura je razvidna iz grafičnega dela OPN. Odstopanja od predvidenih tras so možna v primeru, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so nove rešitve tehnično ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
81. člen
(gradnja prometne infrastrukture)
(1) Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah se ob upoštevanju prostorskih možnosti gradijo hodniki za pešce z javno razsvetljavo in kolesarske steze.
(2) Ob javnih cestah je dopustno urejati avtobusna postajališča in počivališča.
(3) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih.
(4) Pri gradnji prometne infrastrukture, v primeru premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču, se gradnja izvaja tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(5) Ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
82. člen
(gradnja energetske infrastrukture)
(1) Predvideno srednje in nizkonapetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v zemeljski oziroma kabelski izvedbi. Izven naselij je dopustno graditi v nadzemni izvedbi ter kablovode, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh.
(2) Transformatorske postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove transformatorske postaje se gradijo kot samostojni objekti, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
(3) Objektov za proizvodnjo električne energije (fotovoltaika) ni dovoljeno postavljati na območju kulturnih spomenikov, naselbinske dediščine in na stavbno dediščino. Za posege znotraj ostalih območij kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
83. člen
(gradnja vodovodnega omrežja)
(1) V naseljih se zagotavlja zadostna količina požarne vode. Na javnem vodovodnem omrežju se gradi hidrantno omrežje, če to dopuščajo tehnični parametri in če vodni viri lahko zagotavljajo zadostne količine požarne vode. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je dopustno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti zajem požarne vode iz površinskih vodotokov v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije se zagotavlja ustrezen odmik.
84. člen
(gradnja kanalizacijskega omrežja in odvajanje odpadnih voda)
(1) Pri odvajanju in čiščenju komunalnih, padavinskih in industrijskih voda je treba upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva okolja.
(2) Komunalne odpadne vode na območjih, na katerih še ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje se odvaja v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(3) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(4) Pri načrtovanju poteka trase javne kanalizacije je treba predvideti čim manjše število prečkanj Lačnega potoka in se izogibati gradnje v času gnezditvene sezone ptic, ki traja od aprila do konca junija. Stabilnost brežine vodotoka se ne sme poslabšati.
(5) Industrijske odpadne vode iz objektov in naprav se pred iztokom očisti do predpisane stopnje. Tehnološke odpadne vode iz klavnice je treba pred priključkom na komunalno kanalizacijo očistiti na tehnološki čistilni napravi klavnice.
(6) Gnojišča in gnojne jame se gradi v skladu z veljavnimi predpisi.
85. člen
(gradnja komunikacijske infrastrukture)
(1) Pri gradnji objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(2) Predvideni vodi komunikacijske infrastrukture morajo biti izvedeni v kabelski izvedbi.
(3) Omrežja in naprave mobilne telefonije se umešča tako, da se jih v čim večji možni meri združuje v obstoječe infrastrukturne koridorje in umešča ob obstoječe naprave.
(4) Komunikacijsko omrežje in bazne postaje se praviloma ne umešča oziroma namešča v objekte in območja kulturne dediščine. Postavitev je izjemoma možna, če to nima destruktivnih posledic na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje v bližini prostorskih dominant ni sprejemljivo.
86. člen
(zbiranje odpadkov)
(1) Vsi povzročitelji (posamezna gospodinjstva, samostojni podjetniki, lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, pravne osebe itd.) se morajo vključiti v redno zbiranje in odvoz odpadkov.
(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in odvažajo v skladu z veljavnimi predpisi. Zbirna in odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo biti na prometnih površinah in ne smejo ogrožati prometa.
(3) Organski odpadki se zbirajo ločeno in odlagajo v kompostarni ali v zbirni center Spodnji Stari Grad.
(4) Gradbene odpadke se odvaža in predeluje v zbirnem centru Spodnji Stari Grad oziroma v kamnolom Ključe.
87. člen
(ogrevanje)
(1) Za ogrevanje objektov se uporabijo ekološko sprejemljivi ali/in obnovljivi viri energije.
(2) Na območju Občine Kostanjevica na Krki je za ogrevanje možno uporabiti naslednje obnovljive vire energije: lesna biomasa (individualni kotli, povezava v daljinske mikrosisteme), sončna energija (sončni kolektorji) ter geotermalna energija (predvsem kot prečrpavanje tople vode in dogrevanje s toplotnimi črpalkami).
(3) Namestitev sončnih kolektorjev ni možna na območju kulturnovarstvenih spomenikov, na stavbni in naselbinski dediščini. Za posege znotraj ostalih območij kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnimi potrebami
2.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine
88. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta,
– na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu.
Za registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorski izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine, ki so navedeni v nadaljevanju tega odstavka.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
2.4.2 Ohranjanje narave
89. člen
(ohranjanje narave)
(1) Varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti je razvidno iz Prikaza stanja prostora, ki je sestavni del OPN.
(2) Za gradnjo objektov na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se pridobi naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa naravovarstveno soglasje.
(3) Na območjih Natura 2000: Krakovski gozd – Šentjernejsko polje in Kostanjeviška jama ter na območjih EPO Šentjernejsko polje, Krakovski gozd in Gorjanci se pri gradnji:
– kmetijskih zemljišč (travnikov), ki mejijo na območje stavbnih zemljišč, ne zasipava,
– ob robovih parcel, namenjenih gradnji, kjer je obstoječa drevesna vegetacija, se ta ohranja,
– v obstoječo travniško in drevesno vegetacijo posega v najmanjši možni meri.
(4) Na območju pričakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot, ki so razvidne iz Prikaza stanja prostora, je pri izvedbi posegov na teh območjih ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje treba obvestiti pristojni organ za varstvo narave, ki bo jamo oziroma najdbo pregledal in podal navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata.
2.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin
90. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti objektov se upoštevajo predpisi s področja varstva zraka.
(2) Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v zrak se zagotavlja z uporabo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija in geotermalna energija).
91. člen
(varstvo voda in vodnih virov)
(1) Na območju Občine Kostanjevica na Krki je vodotok 1. reda reka Krka, vodotoki 2. reda pa so Lačni potok ali Prekopski potok, Lokavec, Obrh, Senuša, Studena, Sušica, Velikovaški potok.
(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega v naseljih ob Krki 15 metrov od meje vodnega zemljišča, izven naselij 40 m, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; gradnjo objektov grajenega javnega dobra; ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(4) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plaviti in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov.
(6) Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(7) Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(8) Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.
(9) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na območjih poselitve znotraj poplavnih območij je treba upoštevati pogoje in omejitve iz veljavnega predpisa.
(10) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(11) Pri projektiranju je treba upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže; ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda; se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače; bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje; je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(12) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico, na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z veljavnimi predpisi.
(13) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za: poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik; hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. Vloga za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati vse predpisane sestavine.
(14) Za odvzem vode je pred pridobitvijo vodnega soglasja treba pridobiti vodno dovoljenje.
(15) Varovanje habitatov, ribjih drstišč in ribjih populacij se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo. Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Odvzem naplavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območju vodotokov ne odlaga. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
92. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri načrtovanju, gradnji in obnovi razsvetljave je treba izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v predpisu, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja ter izpolnjujejo zahteve glede predpisanih načinov osvetljevanja.
(2) Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene v veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. V primeru prekoračene vrednosti je treba zmanjšati porabo elektrike vseh svetilk, in sicer z redukcijo režima delovanja in vgradnjo varčnejših svetil.
2.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
93. člen
(splošni pogoji)
Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se zmanjšuje z umeščanjem dejavnosti izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
94. člen
(zaščita pred poplavami)
(1) Na poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj oziroma izvajajo sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na poplavnem območju reke Krke, ki je razvidno v Prikazu stanja prostora, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije. Za obstoječe stavbe na poplavnih območjih so dovoljene le rekonstrukcije, odstranitve, spremembe namembnosti in vzdrževanje. Novogradnje so dopustne le v smislu »nadomestnih gradenj« oziroma odstranitve obstoječih objektov in na mestu odstranjenih objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenim. Enako velja tudi za umestitev objektov gospodarske javne infrastrukture. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrstni poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(3) Zmanjševanje škodljivega delovanja voda se v največji možni meri zagotavlja z ekoremediacijo.
95. člen
(erozijska območja)
(1) Na erozijskih območjih je prepovedano: poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.
(2) Na erozijsko ogroženih območjih oziroma območjih, ki so na Prikazu stanja prostora evidentirana kot območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, je treba pred posegom pridobiti pozitivno geološko-geotehnično poročilo za območje parcele, namenjene gradnji ter ureditve za potrebe gradnje.
96. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, s katerimi se zagotovijo zadostne količine vode za gašenje.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
97. člen
(potresna ogroženost)
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
2.5 Pogoji glede varovanja zdravja
2.5.1 Pogoji glede zdravstvenih zahtev
98. člen
(splošni pogoji)
(1) Za vse prebivalce na območju občine je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
(2) Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov, ki so navedeni po posameznih EUP.
(3) Razsvetljava se namešča tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov ne presega mejnih vrednosti, določenih v predpisu, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Pri umeščanju novih stanovanjskih stavb je treba upoštevati minimalen čas osončenja bivalnih prostorov, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur.
(5) Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnostih (območja namenskih rab IG in IP), pri čemer se v ta območja ne umešča objektov z varovanimi prostori.
(6) Stanje okolja v segmentu varovanje zdravja ljudi se v občini spremlja z naslednjimi kazalci:
– sistem varne oskrbe s pitno vodo (delež prebivalcev, priključenih na javno vodovodno omrežje, delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje, število čistilnih naprav, poraba vode in znižanje deleža izgub, število piezometrov in lizimetrov, kakovost površinskih vodotokov, kakovost podtalnice, izvajanje navedenih ukrepov, kapaciteta in kakovost pitne vode),
– varstvo zraka, varstvo pred hrupom in podnebne spremembe (število javnih objektov z neprimerno izolacijo, poraba električne energije na leto, letna poraba energije v občinskih in javnih stavbah, poraba energije na enoto površine ali volumna, ocenjeno število ljudi, ki so izpostavljeni vrednostim hrupa Ldvn, ki so višje od 55 dbA, število pomembnih onesnaževalcev, dolžina in povezanost kolesarskih povezav),
– svetlobno onesnaževanje (letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, izračunana na prebivalca občine),
– elektromagnetno sevanje (število virov elektromagnetnega sevanja v občini).
99. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Varstvo pred hrupom se na območju Občine Kostanjevica na Krki izvaja na podlagi posameznih območij podrobnejše namenske rabe prostora. Stopnje varstva pred hrupom so določene v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) II. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, je na območju namenske rabe prostora:
– SS (stanovanjske površine) in
– BT (površine za turizem).
(3) III. stopnja varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa, je na območju namenske rabe prostora:
– SK (površine podeželskega naselja),
– CU (osrednja območja centralnih dejavnosti), CD (druga območja centralnih dejavnosti),
– BC (športni centri),
– ZS (površine za oddih, rekreacijo in šport), ZP (parki), ZD (druge urejene zelene površine), ZK (pokopališča).
– As (površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti na območju razpršene poselitve), At (površine za turizem in podobne dejavnosti na območju razpršene poselitve), Az (površine za zidanice),
– VC (celinske vode).
(4) IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni stavb z varovanimi prostori in so dopustni posegi v prostor, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa, je določena na območjih namenske rabe prostora:
– IP (površine za industrijo), IG (gospodarske cone),
– PC (površine cest),
– O (območja okoljske infrastrukture),
– LN (površine nadzemnega pridobivalnega prostora),
– K1 in K2 (najboljša in druga kmetijska zemljišča),
– G (gozdna zemljišča).
(5) Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, znaša 1000 m. Lahko je tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(6) Za določitev mirnih območij poselitve (stanovanjske površine in turistična območja) je treba pripraviti posebne strokovne podlage, na podlagi katerih občina izkazuje, da so na posameznem območju v obstoječem stanju izpolnjeni vsi kriteriji za II. območje varstva pred hrupom. Mirna območja poselitve potrdi ministrstvo pristojno za okolje in prostor. Ta strokovna podlaga se izdela na podlagi karte hrupa z upoštevanjem topologije terena ter analize vseh za hrup varovanih površin.
(7) Pri umestitvi prometnic in ostalih posegov v prostor se upošteva veljavne prepise s področja kazalcev hrupa v okolju.
(8) Obrate in naprave, parkirišča in ostale vire hrupa se v prostor umesti tako, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne presega mejnih ravni hrupa. Pri tem je treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave ali obrata se določi s strokovno oceno na podlagi podatkov o zvočni moči virov hrupa.
(9) Transportne poti do območij posegov morajo v največji možni meri potekati izven stanovanjskih naselij.
(10) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte, ki so v varovalnih pasovih javnih cest, se mora načrtovati zaščito pred hrupom (npr. primerna zasteklitev in izbira fasad ipd.).
(11) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski organ ali ministrstvo. Hrup v času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati kritičnih vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi.
100. člen
(elektromagnetno sevanje)
(1) Na območju Občine Kostanjevica na Krki ni obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi.
(2) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. Na območju občine je I. stopnja varstva pred sevanjem določena na območju namenskih rab prostora SS, SK, CU, CD, BT, BC, ZS, ZP, As, At in Az. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti (namenski rabi IP in IG) ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu (PC).
(3) Pred umestitvijo bazne postaje mobilne telefonije na določeno lokacijo mora investitor izdelati strokovno oceno, s katero dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem območju.
2.6 Pogoji glede tehničnih zahtev objektov
101. člen
(pogoji glede dostopa do objektov funkcionalno oviranim osebam)
Vsi objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Pri načrtovanju oziroma projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi s teh področij.
102. člen
(učinkovita raba energije)
(1) Na območju Občine Kostanjevica na Krki so možnosti za zagotavljanje učinkovite rabe energije v objektih sledeče: izolacija objektov, zamenjava stavbnega pohištva, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja, menjava kotlov, boljša regulacija ogrevanja, učinkovitejša razsvetljava, prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote, večja izraba geotermalne in sončne energije ter lesne biomase.
(2) Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavne predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi uporaba lastnih naprav ali priključkov na naprave zunaj stavbe. Lastne naprave se vgradi v sklopu obstoječih objektov ali kot prostostoječe objekte, ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in kulturnovarstvenih pogojev.
(3) Pri rekonstrukciji ali gradnji novih stavb, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo in presegajo s predpisi določene gabarite, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(4) Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotavlja čim manjše izgube toplotne energije. Uporabljajo se lokalno razpoložljivi obnovljivi viri energije in tako zmanjšuje izgube energije pri prenosu in distribuciji.
(5) Pri prenovi se spodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene. Pri postavitvi zbiralnikov sončne energije je treba upoštevati smernice varovanja kulturne dediščine. Slednjih ni dovoljeno postavljati na varovane stavbe in območja. V vplivnih območjih pa je za vsak poseg treba pridobiti usmeritve s področja kulturne dediščine.
3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor
3.1.1 Naselja Dobrava (DB) in Dolnja Prekopa (DP) ter Gornja Prekopa (GP)
103. člen
(DB 3/1, DB 3/2, DP 3/1, DP 3/2, DP 3/3, GP 3)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Na površinah podeželskega naselja (SK) je |
| |možno umeščati: |
| |– stanovanjske stavbe: enostanovanjske |
| |stavbe, dvostanovanjske stavbe, stanovanjske |
| |stavbe za posebne namene; |
| |– nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe |
| |in skladišča (samo delavnice) in druge |
| |nestanovanjske stavbe (vse, razen |
| |pokopaliških stavb in spremljajočih |
| |objektov); |
| |– drugi gradbeni inženirski objekti: samo |
| |objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti|
| |za prosti čas. |
| |Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU) je možna tudi umestitev: |
| |– tri- in štiristanovanjskih stavb. |
| |Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU) ter na površinah podeželskega naselja |
| |(SK), ki se nahajajo ob regionalni cesti, je |
| |možno umeščati tudi: |
| |– nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe, |
| |upravne in pisarniške stavbe, trgovske in |
| |druge stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe|
| |splošnega družbenega pomena. |
| |Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) |
| |gradnja stavb ni možna. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Na površinah podeželskega naselja (SK) in na |
|nezahtevnih in |osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) |
|enostavnih |je možna umestitev naslednjih objektov. |
|objektov |Nezahtevni objekti: vsi nezahtevni objekti. |
| |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe, |
| |– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, |
| |– začasni objekti, |
| |– vadbeni objekti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo, |
| |– trgovina; vzdrževanje in popravila motornih|
| |vozil (samo trgovina na drobno, razen z |
| |motornimi vozili), |
| |– gostinstvo, |
| |– informacijske in komunikacijske dejavnosti,|
| |– finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
| |– poslovanje z nepremičninami, |
| |– strokovne, znanstvene in tehnične |
| |dejavnosti, |
| |– druge raznovrstne in poslovne dejavnosti, |
| |– kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
| |dejavnosti, |
| |– druge dejavnosti. |
| |Na površinah podeželskega naselja (SK) je |
| |opravljanje dejavnosti možno pod pogoji: |
| |– potrebujejo največ 5 parkirnih mest za |
| |zaposlene in stranke, kar pa ne velja za niz |
| |ob regionalni cesti; |
| |– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, |
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno |
| |funkcioniranje objekta, |
| |– ne presegajo predpisanih standardov |
| |kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženja |
| |zraka, voda, svetlobnega in drugega |
| |onesnaževanja, |
| |– za njih ni potrebna presoja vplivov na |
| |okolje na podlagi veljavnega predpisa. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |– Na površinah podeželskega naselja (SK) do |
|zazidanosti |0,5. |
| |– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU) do 0,6. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |– Tlorisi objektov so praviloma podolgovate |
|gabariti |oblike, razmerje med stranicami pri osnovnem |
| |tlorisu je 1:1,2 do 1:2. Na osnovni, |
| |podolgovati volumen je možno |
| |dodajati/odvzemati manjše volumne do največ |
| |40 % površine osnovnega volumna (L, T in |
| |druge oblike). Horizontalni gabariti |
| |predvidenih stavb ne smejo presegati 800 m2 |
| |horizontalnega gabarita. Stavbe, ki presegajo|
| |500 m2, se morajo členiti oziroma razbiti na |
| |manjše enote (lahko so medsebojno povezane). |
| |Na območju kmetij mora biti tlorisna zasnova |
| |gospodarskih objektov enostavna in |
| |pravokotna, z razmerjem stranic med 1:1,5– |
| |1:2. Velikost gospodarskih poslopij ne sme |
| |presegati 400 m2. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |– Stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči|
|gabariti/etažnost|višini obstoječih stavb. Etažnost stavb je |
| |največ K+P+1+M, s tem da je klet največ 0,6 m|
| |nad koto najvišjega urejenega terena ob |
| |stavbi. Kota slemena je lahko največ 11 m nad|
| |koto najnižjega urejenega terena ob stavbi. |
| |Kolenčni zid do 0,80 m. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tipologija |– Pozidava mora slediti obstoječemu |
|objektov, |morfološkemu vzorcu v naselju – linijska |
|morfologija |obcestna pozidava. Stavbe morajo slediti |
|pozidave, lega |obstoječi tipologiji pozidave – praviloma |
|objektov |individualni objekti, drobne strukture. |
| |– Zapolnjevanje vrzeli s stanovanjsko gradnjo|
| |se izvaja tako, da se stanovanjski objekti |
| |locirajo bližje prometnici, gospodarska |
| |poslopja pa v ozadju oziroma za |
| |stanovanjskimi. Vizualno izpostavljeni |
| |nezahtevni in enostavni objekti, zlasti |
| |objekti za lastne potrebe (drvarnica, |
| |steklenjak, uta, lopa ipd.), se locirajo za |
| |stanovanjskimi objekti oziroma ob njih. Pri |
| |umeščanju stavb in nezahtevnih ter enostavnih|
| |objektov je treba upoštevati gradbene linije,|
| |ki so prepoznavne v prostoru. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– Strehe: dvokapne, naklona od 35–40 stopinj,|
|kritina |pri pritličnih objektih do 45 stopinj. Možna |
| |je kombinacija z ostalimi oblikami streh, pri|
| |čemer te ne smejo presegati 40 % površine |
| |osnovne strehe. Smer slemena mora biti |
| |vzporedna z daljšo stranico objekta. |
| |– Kritina: drobne strukture, opečno rdeče, |
| |temno rjave ali sive barve. |
| |– Na območju centralnih dejavnosti (CU) so |
| |dovoljene tudi ravne in enokapne strehe, |
| |skrite za obodnim vencem zaključka objekta, |
| |vendar pod pogojem, da se najmanj 80 % |
| |celotnega območja centralnih dejavnosti ureja|
| |enotno (v tem primeru je potrebna izdelava |
| |OPPN za celovito ureditev območja). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |– Prevladovati morajo naravni materiali, kot |
| |so: omet, les, kamen, tudi steklo. Možna je |
| |kombinacija z ostalimi materiali. |
| |– Izvedba balkonov je dovoljena, če gre za |
| |prevladujoči arhitekturni element na fasadi |
| |znotraj posamezne EUP. |
| |– Oblikovanje fasad na osrednjem območju |
| |centralnih dejavnosti CU mora biti kvalitetno|
| |in prilagojeno vstopu v Občino Kostanjevica |
| |na Krki. Dopustno je sodobno oblikovanje |
| |fasad. |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost |– Za stanovanjske stavbe največ 1000 m2. |
|parcele, |– V primeru, da se v objektu opravlja |
|namenjene |dejavnost, se velikost parcele prilagaja |
|gradnji |glede na potrebe dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Območja |– Na območju drugih zelenih površin (ZD) ob |
|namenskih rab |Lačnem potoku se ohranja obvodna vegetacija. |
|ZD, VC, PC, K2 |– Območje »površine cest – PC« se ureja pod |
| |pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu |
| |OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski |
| |izvedbeni pogoji«, člen »površine cest«. |
| |– Območje »celinske vode – VC« se ureja pod |
| |pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu |
| |OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski |
| |izvedbeni pogoji«, člen »celinske vode«. |
| | – Območje »druga kmetijska zemljišča »K2« se|
| |ureja pod pogoji, kot so določeni v |
| |izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši |
| |prostorski izvedbeni pogoji«, člen »najboljša|
| |in druga kmetijska zemljišča«. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Domačija Dolnja |– Posegi na območju domačije Dolnja Prekopa |
|Prekopa 18 |18, ki je varovana kot profana stavbna |
| |dediščina, se izvajajo v skladu s |
| |kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|DB 3/1, DB 3/2, |EUP DB 3, del DP 3/2 in del GP 3 segajo na |
|del DP 3/2 |območje OKV Gorjanci. Za oblikovanje in |
| |velikost objektov znotraj varstvenega režima |
| |je, ne glede na zgoraj navedena določila, |
| |treba upoštevati, da imajo stavbe: |
| |– podolžni tloris brez izzidkov, |
| |– etažnost: do K+P+M s poudarjeno osrednjo |
| |osjo daljše fasade z vhodom, višine največ do|
| |9 m, |
| |– simetrično dvokapno streho z naklonom od |
| |40–45 stopinj, |
| |– opečno kritino (bobrovec, zareznik ali |
| |betonski zareznik rdeče barve), |
| |– okenske in vratne odprtine pokončne, |
| |pravokotne in simetrično razporejene, |
| |– fasado izvedeno v zaglajenem ometu svetlih |
| |pastelnih barv. |
| |Možni so leseni ganki, ki morajo biti |
| |izvedeni po celotni dolžini vzdolžne fasade. |
| |Izvedba balkonov na čelnih fasadah ni |
| |dopustna. Gradnja večkotnih izzidkov, |
| |stolpičev ... ni dovoljena. V čim večji možni|
| |meri se uporabljajo avtohtoni materiali (les,|
| |kamen). Gospodarska poslopja morajo tudi v |
| |zunanjem izgledu kazati svojo namembnost |
| |(fasadna kombinacija lesa in ometa, |
| |podaljšani napušči ipd). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|GP 3 |– V skrajnem južnem delu EUP se z deli ne |
| |posega v gozdni rob in gozdni habitat robnega|
| |dela parcelnih mej zemljišč. |
| |– Ob Lačnem potoku se ohranja 5-metrski pas, |
| |v katerega se ne posega. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.1.2 Naselja Črneča vas (ČV), Dolšce (DO), Globočice (GL), Orehovec (OR), Oštrc (OŠ)
104. člen
(ČV 4, DO 4, GL 4, OR 4/1, OR 4/2, OŠ 4/1, OŠ 4/2)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Na površinah podeželskega naselja (SK) je |
| |možno umeščati: |
| |– stanovanjske stavbe: enostanovanjske in |
| |dvostanovanjske stavbe, |
| |– nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe |
| |in skladišča (samo delavnice) in druge |
| |nestanovanjske stavbe (vse, razen |
| |pokopaliških stavb in spremljajočih objektov,|
| |prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, stavb |
| |za nastanitev policistov, gasilcev), |
| |– drugi gradbeno inženirski objekti: samo |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
| |Na površinah podeželskega naselja (SK) – samo|
| |ob lokalnih cestah (LC) Grad–Orehovec in |
| |Kostanjevica–Črneča vas–Prušnja vas je možno |
| |umeščati tudi: |
| |– nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe |
| |(samo gostilne, restavracije in točilnice), |
| |trgovske in druge stavbe za storitvene |
| |dejavnosti (samo trgovske stavbe in stavbe za|
| |druge storitvene dejavnosti), stavbe |
| |splošnega družbenega pomena (samo stavbe za |
| |kulturo in razvedrilo, športne dvorane – |
| |stavbe za dvoranske športe). |
| |Na površinah cest (PC) v Globočicah je možno |
| |urediti le parkirišče za potrebe |
| |kostanjeviške jame. |
| |Na površinah za oddih, rekreacijo in šport |
| |(ZS) ter drugih urejenih zelenih površinah |
| |(ZD) gradnja stavb ni možna. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Na površinah podeželskega naselja (SK) in |
|nezahtevnih in |drugih centralnih dejavnosti (CD) je možna |
|enostavnih |umestitev naslednjih objektov. |
|objektov |Nezahtevni objekti: |
| |– vsi nezahtevni objekti, razen bazenov in |
| |ograj. |
| |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe, |
| |– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
| |– začasni objekti, |
| |– vadbeni objekti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo; |
| |– predelovalne dejavnosti (samo proizvodnja |
| |živil, proizvodnja pijač, obdelava in |
| |predelava lesa, proizvodnja kovin, |
| |proizvodnja pohištva, popravila in montaža |
| |strojev in naprav); |
| |– informacijske in komunikacijske dejavnosti;|
| |– finančne in zavarovalniške dejavnosti; |
| |– poslovanje z nepremičninami; |
| |– strokovne, znanstvene in tehnične |
| |dejavnosti; |
| |– druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
| |– kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
| |dejavnosti, |
| |– druge dejavnosti; |
| |– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim|
| |osebjem: proizvodnja za lastno rabo. |
| |Na površinah podeželskega naselja (SK) je |
| |opravljanje dejavnosti možno pod naslednjimi |
| |pogoji: |
| |– dovolj veliko zemljišče, namenjeno gradnji,|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno |
| |funkcioniranje objekta, |
| |– parkirišča, potrebna za opravljanje |
| |dejavnosti, se zagotavljajo na parceli, |
| |namenjeni gradnji; |
| |– ne presegajo predpisanih standardov |
| |kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženja |
| |zraka, voda, svetlobnega in drugega |
| |onesnaževanja; |
| |– za njih ni potrebno izdelati presoje |
| |vplivov na okolje na podlagi veljavnega |
| |predpisa. |
| |Na območju drugih centralnih dejavnosti (CD) |
| |v Orehovcu in na površinah podeželskega |
| |naselja (SK) – samo ob lokalnih cestah (LC) |
| |Grad – Orehovec in Kostanjevica – Č. vas – P.|
| |vas je možno opravljati tudi dejavnosti: |
| |– trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih|
| |vozil (samo trgovina na drobno, razen z |
| |motornimi vozili); |
| |– gostinstvo. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |– Na površinah podeželskega naselja (SK) do |
|zazidanosti |0,50. |
| |– Na območju drugih centralnih dejavnosti |
| |(CD) do 0,60. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate in pravokotne oblike z|
|gabariti |razmerjem med stranicami 1:1,5 do 1:2. |
| |Objekti so lahko le enotnega kubusa, brez |
| |izzidkov (stolpiči ter oblike tlorisa L, T, |
| |ipd. niso dovoljene, razen v primeru, ko |
| |lokacija objekta oziroma pomožnega kubusa ni |
| |vidno izpostavljena). |
| |Horizontalni gabarit stanovanjskih objektov |
| |ne sme presegati 250 m2, pri ostalih stavbah |
| |400 m2. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |Etažnost objektov je največ K+P+M. Na strmem |
|gabariti/etažnost|terenu mora biti klet v celoti ali delno |
| |vkopana. Višina kolenčnega zidu je do 80 cm. |
| |Višina novih stavb je lahko največ 11 m nad |
| |najnižjo koto urejenega terena ob stavbi. |
| |Stavbe ne smejo presegati silhuete naselja |
| |oziroma ne smejo višinsko izstopati iz podobe|
| |naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tipologija |Stavbe morajo slediti obstoječi morfologiji |
|objektov, |in tipologiji pozidave – individualni |
|morfologija |objekti, drobne strukture. Varuje se |
|pozidave |prepoznavne dominante v prostoru (npr. |
| |stražni stolp iz časa turških vpadov v Črneči|
| |vasi). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od|
|kritina |35–45 stopinj. Smer slemena mora biti |
| |vzporedna z daljšo stranico objekta. |
| |– Kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali |
| |betonski zareznik rdeče barve). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |– Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso |
| |dopustni. Možna je izvedba po celotni dolžini|
| |vzdolžne fasade v obliki lesenega ganka. |
| |– Okenske in vratne odprtine morajo biti |
| |pokončne, pravokotne in simetrično |
| |razporejene. |
| |– Fasada mora biti izvedena v zaglajenem |
| |ometu, svetlih pastelnih barv. |
| |– V čim večji možni meri se uporabljajo |
| |avtohtona gradiva (les, kamen). |
| |– Gospodarska poslopja morajo tudi v zunanjem|
| |izgledu kazati svojo namembnost (fasadna |
| |kombinacija lesa in ometa, podaljšani napušči|
| |ipd). |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost |Največja velikost parcele za gradnjo |
|parcele, |stanovanjskih stavb je 800,00 m2. |
|namenjene | |
|gradnji | |
+---------------------------------------------------------------+
|5. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Območja |– Na drugih urejenih zelenih površinah – ZD v|
|namenskih rab |Črneči vasi se uredi zeleni javni prostor |
|ZD, ZS, PC, K2 |(zasadijo se drevesa, uredi ribnik, postavijo|
| |klopi, igrala za otroke ipd.). Gradnja stavb |
| |ni dopustna, možna pa je umestitev drugih |
| |gradbeno inženirskih objektov za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas. |
| |– Na površinah za oddih, rekreacijo in šport |
| |– ZS je možna umestitev športnih igrišč in |
| |drugih gradbeno inženirskih objektov za |
| |šport, rekreacijo in prosti čas ter od |
| |enostavnih objektov: vadbeni objekti, |
| |namenjeni športu in rekreaciji na prostem. |
| |– Območje namenske rabe površine cest – PC se|
| |ureja pod pogoji, kot so določeni v |
| |izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši |
| |prostorski izvedbeni pogoji«, člen »površine |
| |cest«. |
| |– Druga kmetijska zemljišča – K2 se ureja pod|
| |pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu |
| |OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski |
| |izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in druga |
| |kmetijska zemljišča«. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Profana stavbna |– Na območju hiš oziroma domačij: Črneča vas |
|dediščina |16 in 17, Orehovec 9 in 17 ter Oštrc 5, ki so|
| |varovani kot profana stavbna dediščina, se |
| |posegi izvajajo v skladu s |
| |kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
| |Enako velja za objekta stražnega stolpa in |
| |stare šole v Črneči vasi. |
| |– V skladu s kulturnovarstvenim soglasjem je |
| |objekt stare šole možno preurediti v |
| |večnamenski objekt oziroma v stavbo splošnega|
| |družbenega pomena, stražni stolp pa se lahko |
| |uporabi kot npr. razgledna točka ipd. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|GL 4 |Med javno potjo Globočice – vodohran ter |
| |lokalno cesto Kostanjevica–Črneča vas, kjer |
| |se uredi parkirišča za potrebe kostanjeviške |
| |jame, se brežino na skrajnem južnem delu |
| |ozeleni z avtohtonim rastlinjem. Parkirišče |
| |se asfaltira s kontroliranim odvodnjavanjem |
| |in lovilci olj ter brez osvetljevanja. Dostop|
| |do parkirišča se uredi iz javne poti in ne |
| |lokalne ceste. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|OR 4/2 |Na območju II. varstvenega pasu vodnega vira |
| |Orehovec je treba upoštevati: |
| |– dozidave, rekonstrukcije, nadomestne |
| |gradnje objektov in gradnje stanovanjskih in |
| |poslovnih objektov niso dovoljene, če zanje |
| |ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, po |
| |katerem bodo odpadne vode odtekale v čistilno|
| |napravo, katera se locira izven območja 2. |
| |varstvenega pasu oziroma za objekte ni |
| |urejenih zaprtih nepretočnih greznic. |
| |Priključitev objekta na javno kanalizacijsko |
| |omrežje oziroma ureditev zaprte nepretočne |
| |greznice se mora urediti pred uporabo |
| |objekta. Hkrati se na območju ožjega |
| |varstvenega pasu organizira odvoz odpadkov, |
| |pregledajo ter sanirajo obstoječe greznice in|
| |gnojne jame ter ostali viri potencialnega |
| |onesnaženja podtalnice; |
| |– prepovedano je uporabljati rastlinska |
| |zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo |
| |strupene snovi, ki se v pitni vodi |
| |približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni|
| |v predpisih o higienski neoporečnosti pitne |
| |vode; |
| |– obvezno je graditi javno in interno |
| |kanalizacijsko omrežje ter greznice in gnojne|
| |jame v vodotesni izvedbi; |
| |– kjer za obstoječe objekte ni javne |
| |kanalizacije, je obvezno graditi nepretočne |
| |greznice, ki se jih redno prazni v čistilne |
| |naprave oziroma vsebino greznice uporabljati |
| |kot gnojnico in gnojevko izven tega |
| |varstvenega pasu; |
| |– vsako razlitje nevarnih snovi je obvezno |
| |takoj sanirati. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.1.3 Naselja Črešnjevec (ČR), Dobe (DE), Grič (GR), Kočarija (KO), Malence (MA), Ržišče (RŽ), Slinovce (SL), Vrbje (VB), Vrtača (VR), Velike Vodenice (VV)
105. člen
(ČR 5, DE 5/1, DE 5/2, GR 5/1, GR 5/2, KO 5/1, KO 5/2, KO 5/3, MA 5/1, MA 5/2, MA 5/3, RŽ 5/1, RŽ 5/2, SL 5/1, SL 5/2, VB 5, VR 5, VV 5)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Vrste objektov: |
| |– stanovanjske stavbe: enostanovanjske |
| |stavbe, dvostanovanjske stavbe, |
| |– nestanovanjske stavbe: druge nestanovanjske|
| |stavbe (vse, razen pokopaliških stavb in |
| |spremljajočih objektov, prevzgojnih domov, |
| |zaporov, vojašnic, stavb za nastanitev |
| |policistov, gasilcev), |
| |– drugi gradbeno inženirski objekti: samo |
| |objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
| |Ob lokalnih cestah (LC) Kostanjevica–Črneča |
| |vas–Prušnja vas (EUP VB 5), Kostanjevica– |
| |Ivanjše–Velike Vodenice (EUP VV 5, RŽ 5/2, KO|
| |5/1, KO 5/2, KO 5/3), Podbočje –Slinovce– |
| |Kostanjevica (SL 5/2) ter ob regionalnih |
| |cestah v Dobah (DE 5/2) in Malencah (MA 5/1, |
| |MA 5/2, MA 5/3) je možna tudi umestitev |
| |industrijskih stavb in skladišč (samo |
| |delavnic, ki so vezane na kmetijsko |
| |proizvodnjo, npr. na predelavo kmetijskih |
| |pridelkov in lesa, popravilo kmetijskih |
| |strojev ipd.). |
| |Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) |
| |gradnja stavb ni možna. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: vsi nezahtevni objekti, |
|nezahtevnih in |razen bazenov in ograj. |
|enostavnih |Enostavni objekti: |
|objektov |– objekti za lastne potrebe, |
| |– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
| |– začasni objekti, |
| |– vadbeni objekti, namenjeni športu in |
| |rekreaciji na prostem. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, |
| |– predelovalne dejavnosti (samo proizvodnja |
| |živil, proizvodnja pijač, obdelava in |
| |predelava lesa), |
| |– informacijske in komunikacijske dejavnosti,|
| |– finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
| |– poslovanje z nepremičninami, |
| |– strokovne, znanstvene in tehnične |
| |dejavnosti, |
| |– druge raznovrstne poslovne dejavnosti, |
| |– kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
| |dejavnosti, |
| |– druge dejavnosti; |
| |– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim|
| |osebjem: proizvodnja za lastno rabo. |
| |Ob lokalnih (LC) in regionalnih cestah (RC) |
| |je pod pogojem, da več kot 50 % neto tlorisne|
| |površine objekta predstavlja bivalni del, |
| |možno tudi opravljanje dejavnosti: |
| |– trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih|
| |vozil (samo trgovina na drobno, razen z |
| |motornimi vozili); |
| |– gostinstvo. |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |Opravljanje dejavnosti je možno pod pogoji: |
| |– dovolj veliko zemljišče, namenjeno gradnji,|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno |
| |funkcioniranje objekta, |
| |– parkirišča, potrebna za opravljanje |
| |dejavnosti, se zagotavljajo na parceli, |
| |namenjeni gradnji, |
| |– ne presegajo predpisanih standardov |
| |kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženja |
| |zraka, voda, svetlobnega in drugega |
| |onesnaževanja; |
| |– za njih ni potrebno izdelati presoje |
| |vplivov na okolje na podlagi veljavnega |
| |predpisa. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |do 0,4 |
|zazidanosti | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate in pravokotne oblike z|
|gabariti |razmerjem med stranicami 1:1,5 do 1:2. |
| |Objekti so lahko le enotnega kubusa, brez |
| |izzitkov (stolpiči ter oblike tlorisa L, T in|
| |podobno niso dovoljene, razen v primeru, ko |
| |lokacija objekta oziroma pomožnega kubusa ni |
| |vidno izpostavljena). |
| |Maksimalna širina stanovanjske stavbe je 10 m|
| |in gospodarskega poslopja 12 m. Delavnice ne |
| |smejo presegati velikosti 300 m2. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |Etažnost objektov je lahko maksimalno K+P+M. |
|gabariti/etažnost|Na strmem terenu mora biti klet v celoti ali |
| |delno vkopana. Višina kolenčnega zidu je do |
| |80 cm. Višina novih stavb je lahko največ 11 |
| |m nad koto najnižjega urejenega terena ob |
| |stavbi. Stavbe ne smejo presegati silhuete |
| |naselja oziroma ne smejo višinsko izstopati |
| |iz podobe naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od|
|kritina |40–45 stopinj. Smer slemena mora biti |
| |vzporedna z daljšo stranico objekta. |
| |– Kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali |
| |betonski zareznik rdeče barve). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |– Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso |
| |dopustni. Možna je izvedba po celotni dolžini|
| |vzdolžne fasade v obliki lesenega ganka. |
| |– Okenske in vratne odprtine morajo biti |
| |pokončne, pravokotne in simetrično |
| |razporejene. |
| |– Fasade naj imajo poudarjeno osrednjo os |
| |daljše fasade z vhodom, izvedene morajo biti |
| |v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv. |
| |– V čim večji možni meri se uporabljajo |
| |avtohtona gradiva (les, kamen). |
| |– Gospodarska poslopja morajo tudi v zunanjem|
| |izgledu kazati svojo namembnost (fasadna |
| |kombinacija lesa in ometa, podaljšani napušči|
| |ipd). |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost parcele |– Za stanovanjske stavbe največ 800 m2. |
|namenjene |– Za dejavnosti se velikost parcele določi |
|gradnji |glede na program. |
+---------------------------------------------------------------+
|6. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Območja |– Površina parka – ZP« v Ržišču (RŽ 5/2) se |
|namenskih rab |uredi kot odprti javni zeleni prostor naselja|
|ZD, ZP, CD in PC |oziroma počivališče za kolesarje in pohodnike|
| |(zasadijo se drevesa, postavijo klopi, |
| |vodnjak ipd.). Na območju EUP RŽ 5/1 se ob |
| |cerkvi Marije Magdalene, na drugih urejenih |
| |zelenih površinah (ZD) ob reliefnem robu, |
| |uredi razgledna točka (lesena razgledna |
| |ploščad in peščena pot). |
| |– V Velikih Vodenicah (VV 5) se na drugih |
| |urejenih zelenih površinah (ZD) ohranjata |
| |ozka pasova zelenega pasu. |
| |– Posegi na drugem območju centralnih |
| |dejavnosti (CD – cerkev Marije Magdalene) se |
| |izvajajo na podlagi kulturnovarstvenih |
| |pogojev in soglasja. |
| |– Površine cest (PC) se ureja pod pogoji, kot|
| |so določeni v izvedbenem delu OPN, poglavje |
| |»Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, |
| |člen »površine cest«. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|MA 5/1, MA 5/2, |Za naselje Malence, ki se nahaja izven OKV |
|MA 5/3 |Gorjanci, se glede velikosti in oblikovanja |
| |objektov smiselno upoštevajo prostorski |
| |izvedbeni pogoji, kot so določeni v EUP za |
| |naselja Dobrava (DB), Dolnja Prekopa (DP) in |
| |Gornja Prekopa (GP). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|MA 5/3 |Pri gradnji objektov je treba upoštevati |
| |izjemne krajinske podobe z obstoječo |
| |strukturo naravnih in kulturnih prostorskih |
| |sestavin. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Profana stavbna |Na območju domačije Velike Vodenice 6 in |
|dediščina na |gospodarskega poslopja v južnem delu vasi |
|območju EUP VV 5 |(nasproti hiše s hišno št. 9) se posegi |
| |izvajajo v skladu s kulturnovarstvenimi |
| |pogoji in soglasjem. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|VB 5, VR 5 |Na območju III. varstvenega pasu vodnega vira|
| |Podbočje je treba upoštevati: |
| |– obvezno je graditi javno in interno |
| |kanalizacijsko omrežje ter greznice in gnojne|
| |jame v vodotesni izvedbi; |
| |– kjer ni javne kanalizacije, je izjemoma |
| |dovoljena gradnja nepretočnih greznic, ki se |
| |redno praznijo v čistilne naprave; |
| |– vsako razlitje nevarnih snovi je treba |
| |obvezno sanirati. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.1.4 Površine za oddih, rekreacijo in šport
106. člen
(DP 6, GP 6, SL 6, OR 6, VV 6)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste objektov |Dopustna je umestitev: |
| |– drugi gradbeni inženirski objekti: objekti |
| |za šport, rekreacijo in drugi objekti za |
| |prosti čas (samo športna igrišča, drugi |
| |gradbeni inženirski objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas), |
| |– ute oziroma senčnice, |
| |– enoetažne pritlične lope, |
| |– nadstreški. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: |
|nezahtevnih in |– uta, |
|enostavnih |– enoetažna pritlična lopa. |
|objektov |Enostavni objekti: |
| |– nadstrešek, |
| |– začasni objekti, vadbeni objekti, namenjeni |
| |športu in rekreaciji na prostem. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustne |Dovoljene so: |
|dejavnosti |– kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
| |dejavnosti (samo športne in druge dejavnosti |
| |za prosti čas). |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+----------------+----------------------------------------------+
|Tlorisni |Velikost gradbeno inženirskih objektov za |
|gabariti, |šport, rekreacijo in prosti čas se določi v |
|višinski |skladu z normativi in prostorskimi možnostmi. |
|gabariti |– Uta oziroma senčnica: enoetažna, pritlična, |
| |lesena, delno odprta stavba, katere streha je |
| |hkrati strop nad prostorom, z bruto površino |
| |največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3|
| |m, merjeno od najnižje točke objekta. |
| |– Enoetažna pritlična lopa, namenjena |
| |shranjevanju športne opreme, orodja in |
| |podobno, z bruto površino največ 15 m2 in |
| |višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od |
| |najnižje točke objekta, katerega streha je |
| |hkrati strop nad prostorom. |
| |– Nadstrešek: površina največ 30 m2 in višina |
| |najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od |
| |najnižje točke objekta. |
| |Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov v |
| |skladu s predpisom o vrstah objektov glede na |
| |zahtevnost. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. IZJEME |
+----------------+----------------------------------------------+
|DP 6 |Dopustna je ureditev površin za športni |
| |ribolov, piknik prostorov, postavitev klopi, |
| |pergol, brvi, obore za divjad in ostalih |
| |podobnih ureditev. |
| |Na območju naravne vrednote Lačni potok se: |
| |– v celoti ohranja obstoječa obrežna drevesna |
| |in grmovna vegetacija, |
| |– območja se ne nasipava in ne utrjuje z |
| |materialom, |
| |– ohranja se vegetacija podrasti, |
| |– območja, ki so namenjena pašništvu, se |
| |povrne v prvotno stanje (renaturacija obrežja,|
| |zasaditev z avtohtono vegetacijo obrežja, |
| |odvoz odpadnega materiala s točkovnih |
| |odlagališč). |
+----------------+----------------------------------------------+
|GP 6 |– Možna je ureditev travnatega igrišča, ki naj|
| |bo locirano v jugovzhodni polovici območja, na|
| |preostalem delu naj se v največji možni meri |
| |ohranja gozd. |
| |– Pod koridorjem daljnovoda je treba |
| |upoštevati pogoje in omejitve gradenj, uporabe|
| |objektov ter opravljanja dejavnosti v območju |
| |varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij |
| |oziroma kablirati daljnovod. |
+----------------+----------------------------------------------+
|OR 6 |Na območju II. varstvenega pasu vodnega vira |
| |Orehovec je treba upoštevati: |
| |– obvezno je treba graditi nepretočne |
| |greznice, ki se jih redno prazni v čistilne |
| |naprave oziroma vsebino greznice uporabljati |
| |kot gnojnico in gnojevko izven tega |
| |varstvenega pasu; |
| |– vsako razlitje nevarnih snovi je obvezno |
| |takoj sanirati. |
| |Znotraj EUP, ki se nahaja v drugem VVO, je |
| |dopustna umestitev objektov v skladu s |
| |predpisom o zaščiti vodnega vira. |
| |V vegetacijo gozdnega habitata in gozdnega |
| |roba se z deli ne posega. |
| |Koše za odpadke je treba redno prazniti ter |
| |odpadke odlagati na ustrezno urejeno zbirno |
| |mesto. |
+----------------+----------------------------------------------+
|SL 6 |– Ob ribniku se izvaja športni ribolov, |
| |dopustna je ureditev piknik prostorov, |
| |postavitev klopi in ostalih podobnih ureditev.|
| |– Dovoljene so rekonstrukcije in vzdrževanje |
| |obstoječih, legalno zgrajenih objektov. V |
| |obstoječem objektu ribiške družine je dopustno|
| |opravljanje gostinske dejavnosti. |
+----------------+----------------------------------------------+
3.1.5 Zelene površine – pokopališče
107. člen
(OŠ 7)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste objektov |Na drugih območjih centralnih dejavnosti (CD):|
| |– Nestanovanjske stavbe: druge nestanovanjske |
| |stavbe (samo obstoječa stavba za opravljanje |
| |verskih obredov in obstoječa pokopališka |
| |stavba). |
| |Na površini pokopališča (ZK): |
| |– Gradbeno inženirski objekti: drugi gradbeni |
| |inženirski objekti (samo pokopališče). |
| |– Obstoječ objekt v jugovzhodnem delu |
| |pokopališča. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: ograje. |
|nezahtevnih in |Enostavni objekti: nadstrešek. |
|enostavnih |Postavitev je dovoljena v skladu s soglasjem |
|objektov |organa s področja varstva kulturne dediščine. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne so: |
|dejavnosti |– verska in pokopališka dejavnost (dejavnost |
| |verskih organizacij). |
| |Na drugih območjih centralnih dejavnosti (CD) |
| |je v okviru obstoječe pokopališke stavbe |
| |dovoljeno tudi opravljanje dejavnosti: |
| |– trgovina na drobno, razen z motornimi vozili|
| |(samo trgovina na drobno v cvetličarnah). |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+----------------+----------------------------------------------+
| |Dopustne so: rekonstrukcije in vzdrževanje |
| |obstoječih objektov. Dozidava, nadzidava |
| |mrliške vežice je dopustna v skladu s |
| |kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. UREDITVE OKOLICE |
+----------------+----------------------------------------------+
| |– pešpoti: tlakovane, peščene. |
| |– parkirišča: travnate plošče, asfaltirana, |
| |tlakovana. |
+----------------+----------------------------------------------+
3.1.6 Okoljska infrastruktura
108. člen
(ČV 8, DP 8, OR 8)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste objektov |Gradbeno inženirski objekti: čistilne naprave.|
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: ograje. |
|nezahtevnih in | |
|enostavnih | |
|objektov | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: |
|dejavnosti |– oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in |
| |odpadki, saniranje okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+----------------+----------------------------------------------+
| |Na podlagi tehnoloških zahtev. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OSTALI POGOJI |
+----------------+----------------------------------------------+
|DP 8 |– Iztok naj se izvede sonaravno. |
| |– Kolikor je potrebno utrjevanje brežine |
| |vodotoka za izvedbo iztoka iz ČN, naj se to |
| |izvede v minimalnem obsegu. |
| |– Pri projektiranju naj se upošteva vse |
| |tehnične rešitve, ki bodo zagotovile izvedbo |
| |posega na način, da se v obstoječo travniško |
| |vegetacijo posega v najmanjši možni meri. |
+----------------+----------------------------------------------+
|OR 8 |– Obrežno vegetacijo naj se ohranja v največji|
| |možni meri. |
| |– Iztok naj se izvede sonaravno, z |
| |vzpostavitvijo vegetacije v prvotno stanje. |
+----------------+----------------------------------------------+
3.1.7 Območja mineralnih surovin
109. člen
(ČR 9, OR 9)
(1) Območja mineralnih surovin – površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se v smislu ustrezne ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi avtohtonimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov) sanira v gozd (brez izkoriščanja mineralnih surovin). Za sanacijo se izdela projekt sanacije in rekultivacije, na katerega je treba pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove. Sanacijski načrt mora upoštevati krajinske in reliefne značilnosti območja.
(2) Na območjih sanacije nelegalnih kopov se izdela geomehansko poročilo (preveritev stabilnosti območja).
(3) Na območju EUP OR 9, kjer je II. varstveni pas vodnega vira Orehovec, je prepovedano izvajati izkope (kamnolomi, peskokopi, glinokopi), goloseke, izkoriščanje podtalne vode tega vodonosnika, razen za potrebe vodooskrbnega sistema in sanacije kamnoloma.
3.1.8 Površine za turizem in podobne dejavnosti na območju razpršene poselitve
110. člen
(ČR 10, DO 10, JA 10/2 – JA 10/5, OR 10, OŠ 10)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe, |
| |druge nestanovanjske stavbe (samo kleti, |
| |vinske kleti – tudi vinotoči, zidanice in |
| |podobne stavbe za spravilo pridelka). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: |
|nezahtevnih in |– objekti za lastne potrebe (samo drvarnica, |
|enostavnih |uta, enoetažna pritlična lopa, nepretočna |
|objektov |greznica), |
| |– pomožni kmetijsko gozdarski objekti (samo |
| |kozolec, kmečka lopa). |
| |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe, |
| |– začasni objekti (samo odprti sezonski |
| |gostinski vrt). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: |
|dejavnosti |– kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo, |
| |– gostinstvo. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate in pravokotne oblike z|
|gabariti |razmerjem med stranicami 1:1,5 do 1:2. |
| |Objekti so lahko le enotnega kubusa, brez |
| |izzitkov (stolpiči ter oblike tlorisa L, T in|
| |podobno niso dovoljene, razen v primeru, ko |
| |lokacija objekta oziroma pomožnega kubusa ni |
| |vidno izpostavljena). Velikost stavb ne sme |
| |presegati 100 m2 bruto tlorisne površine |
| |objekta. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |Etažnost objektov je lahko maksimalno K+P+M. |
|gabariti/etažnost|Klet je na ravnem terenu lahko vidna do 0,8 m|
| |od terena, na nagnjenem terenu je lahko v |
| |celoti vidna le ena kletna fasada. Višina |
| |kolenčnega zidu do 80 cm. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od|
|kritina |40–45 stopinj. Smer slemena mora biti |
| |vzporedna z daljšo stranico objekta. |
| |– Kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali |
| |betonski zareznik rdeče barve). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |– Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso |
| |dopustni. Možna je izvedba po celotni dolžini|
| |vzdolžne fasade v obliki lesenega ganka. |
| |– Okenske in vratne odprtine morajo biti |
| |pokončne, pravokotne in simetrično |
| |razporejene. |
| |– Fasada mora biti izvedena v zaglajenem |
| |ometu svetlih pastelnih barv, možna je |
| |kombinacija z lesom. |
| |– Fasade naj imajo poudarjeno osrednjo os |
| |daljše fasade z vhodom. |
| |– V čim večji možni meri se uporabljajo |
| |avtohtoni materiali (les, kamen). |
+---------------------------------------------------------------+
|4. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|JA 10/2, JA |Gradnja novih stavb je dopustna ob izpolnitvi|
|10/3, JA 10/4, |pogoja, da ima lastnik v lasti in obdelavi |
|JA 10/5, OŠ 10 |najmanj 15 arov vinograda in da se v stavbi |
| |izvaja turistična dejavnost. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|DO 10 |– Na območju EUP je dovoljena le novogradnja |
| |v smislu odstranitve obstoječega objekta ter |
| |postavitev novega objekta iste namembnosti, v|
| |istih gabaritih in na istem mestu. Obstoječi |
| |objekt se lahko tudi rekonstruira, vzdržuje |
| |in odstrani. Ob obstoječem objektu je |
| |dovoljena novogradnja nadstreška velikosti do|
| |60 m2. Nadstrešek mora biti lesen, z dvokapno|
| |streho, oblikovno se mora prilagajati |
| |obstoječemu objektu. |
| |– Vsa dela naj se izvedejo izven časovnega |
| |obdobja reprodukcijske in prehranjevalne |
| |aktivnosti netopirjev, ki traja od 15. aprila|
| |do 31. oktobra. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|JA 10/3 |Na območju Vinskega hrama Jablance 9 se |
| |posegi izvajajo v skladu s |
| |kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ČR 10, OR 10 |– Dovoljena je rekonstrukcija, odstranitev in|
| |vzdrževanje obstoječih objektov. Novogradnje |
| |so dopustne le v smislu nadomestitve |
| |obstoječih objektov. |
| |Na območju III. varstvenega pasu vodnega vira|
| |je treba upoštevati: |
| |– obvezno je graditi javno in interno |
| |kanalizacijsko omrežje ter greznice in gnojne|
| |jame v vodotesni izvedbi; |
| |– kjer ni javne kanalizacije, je izjemoma |
| |dovoljena gradnja nepretočnih greznic, ki se |
| |redno praznijo v čistilne naprave; |
| |– vsako razlitje nevarnih snovi je treba |
| |obvezno sanirati. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.1.9 Površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti na območju razpršene poselitve
111. člen
(AV 11/1 – AV 11/7, ČR 11, ČV 11/1 – ČV 11/2, DE 11/1 – DE 11/6, DO 11/1 – DO 11/7, GL 11/1 – GL 11/4, GP 11/1 – GP 11/7, GR 11/1 – GR 11/5, IV 11/1 – IV 11/2, JA 11/1 – JA 11/11, KA 11, KK 11/1 – KK 11/2, KO 11/1 – KO 11/16, KP 11/1 – KP 11/4, MA 11/1 – MA 11/3, MV 11/1 – MV 11/10, OR 11/1 – OR 11/12, OŠ 11/1 – OŠ 11/5, PO 11/1 – PO 11/2, SA 11/1 – SA 11/6, SL 11/1 – SL 11/10, VR 11/1 – VR 11/2, VV 11/1 – VV 11/5, ZA 11/1 – ZA 11/5)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Vrste objektov: |
| |– stanovanjske stavbe: enostanovanjske |
| |stavbe, dvostanovanjske samostoječe hiše, |
| |– nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe |
| |(samo v povezavi s turizmom na kmetijah), |
| |druge nestanovanjske stavbe (samo |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: |
|nezahtevnih in |– vsi nezahtevni objekti, razen bazenov, |
|enostavnih |ograj, začasnih objektov, namenjenih sezonski|
|objektov |turistični ponudbi in prijavnic. |
| |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe, |
| |– pomožni kmetijsko gozdarski objekti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, |
| |– gostinstvo (samo turistične kmetije s |
| |sobami, oddajanje zasebnih sob gostom, druge |
| |nastanitve za krajši čas, začasni gostinski |
| |obrati, priložnostna priprava in dostava jedi|
| |ter druga oskrba z jedmi, strežba pijač), |
| |– finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
| |– poslovanje z nepremičninami, |
| |– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim|
| |osebjem (samo raznovrstna proizvodnja |
| |gospodinjstev za lastno rabo). |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |do 0,4 |
|zazidanosti | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate in pravokotne oblike z|
|gabariti |razmerjem med stranicami 1:1,5 do 1:2. |
| |Objekti so lahko le enotnega kubusa, brez |
| |izzitkov (stolpiči ter oblike tlorisa L, T in|
| |podobno niso dovoljene). |
| |Največja dovoljena širina stanovanjske stavbe|
| |je 10 m, nestanovanjskih kmetijskih stavb 12 |
| |m. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |Etažnost objektov je lahko maksimalno K+P+M. |
|gabariti/etažnost|Na strmem terenu mora biti klet delno ali v |
| |celoti vkopana. Višina kolenčnega zidu do 80 |
| |cm. Višina stavb je lahko največ 11 m nad |
| |najnižjo koto terena ob stavbi. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od|
|kritina |40–45 stopinj. Smer slemena mora biti |
| |vzporedna z daljšo stranico objekta. |
| |– Kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali |
| |betonski zareznik rdeče barve). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |– Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso |
| |dopustni. Možna je izvedba po celotni dolžini|
| |vzdolžne fasade v obliki lesenega ganka. |
| |– Okenske in vratne odprtine morajo biti |
| |pokončne, pravokotne in simetrično |
| |razporejene. |
| |– Fasade naj imajo poudarjeno osrednjo os |
| |daljše fasade in morajo biti izvedene v |
| |zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv. |
| |– V čim večji možni meri se uporabljajo |
| |avtohtoni materiali (les, kamen). |
| |– Gospodarska poslopja morajo tudi v zunanjem|
| |izgledu kazati svojo namembnost (fasadna |
| |kombinacija lesa in ometa, podaljšani napušči|
| |ipd). |
+---------------------------------------------------------------+
|6. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|VV 11/5 |– Razmerje med stranicami pri osnovnem |
| |tlorisu je dopustno 1:1,2–1:2. Dopustno je |
| |oblikovati izzidke ob vedutno neizpostavljeni|
| |fasadi stavbe (jugovzhodna fasada) do 40 % |
| |površine osnovnega volumna. Garaža ob |
| |jugozahodni fasadi se sanira tako, da bo |
| |skladna z oblikovnimi pogoji iz točke št. 3. |
| | – Streha: simetrična dvokapnica z naklonom |
| |od 35–45 stopinj. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Območja |– Na območjih EUP izven OKV Gorjanci je lahko|
|razpršene |razmerje med stranicami pri osnovnem tlorisu |
|poselitve izven |1:1,2–1:2. Na osnovni podolgovati volumen je |
|OKV Gorjanci (KA |možno dodajati/odvzemati manjše volumne, do |
|11, KK 1/1 – KK |največ 40 % površine osnovnega volumna (L, T |
|11/2, KP 11/1 – |in druge oblike), vendar velikost |
|KP 11/4, MA 11/2 |stanovanjskih objektov ne sme presegati 200 |
|– MA 11/3, SA |m2, in gospodarskih 300 m2. |
|11/1 – SA 11/6) |– Dvokapne strehe so naklona med 35 in 40 |
| |stopinj, pri pritličnih objektih do 45 |
| |stopinj. Možna je kombinacija z ostalimi |
| |oblikami streh, pri čemer te ne smejo |
| |presegati 40 % površin osnovne strehe. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Profana stavbna |Na območju vinskega hrama ob cesti Globočice–|
|dediščina na |Zavode (EUP JA 11/6), hiše Jablance 3 (EUP JA|
|območju JA 11/6, |11/10) in hiše Sajevce 5 (EUP SA 11/3) se |
|JA 11/10 in SA |posegi izvajajo v skladu s |
|11/3 |kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|GL 11/2 |Na območju parcelnih številk 230/10, 230/11, |
| |230/9 in 194/13, vse k.o. Kostanjevica na |
| |Krki, je pri sanaciji treba upoštevati |
| |naslednje kulturnovarstvene pogoje: |
| |– fasade pritličja stanovanjskega in |
| |gospodarskega objekta je treba prebarvati z |
| |uporabo nevpadljive barve (lahko barva |
| |mansarde stanovanjskega objekta), |
| |– betonski podporni zid je treba v celoti |
| |zazeleniti ter odstraniti linijsko zasajene |
| |ciprese. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|GP 11/2 |Dopustna je le sanacija obstoječih objektov, |
| |v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, |
| |ki veljajo za to EUP. Gradnja, nasipavanje in|
| |utrjevanje terena ni dopustno. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|OR 11/1, OR 11/6 |Na območju II. varstvenega pasu vodnega vira |
|in OR 11/2 |Orehovec je treba upoštevati: |
| |– dozidave, rekonstrukcije, nadomestne |
| |gradnje in gradnje stanovanjskih in poslovnih|
| |objektov niso dovoljene, če zanje ni zgrajeno|
| |javno kanalizacijsko omrežje, po katerem bodo|
| |odpadne vode odtekale v čistilno napravo, |
| |katera se locira izven območja 2. varstvenega|
| |pasu oziroma za objekte ni urejenih zaprtih |
| |nepretočnih greznic. Priključitev objekta na |
| |javno kanalizacijsko omrežje oziroma ureditev|
| |zaprte nepretočne greznice se mora urediti |
| |pred uporabo objekta. Hkrati se na območju |
| |ožjega varstvenega pasu organizira odvoz |
| |odpadkov, pregledajo ter sanirajo obstoječe |
| |greznice in gnojne jame ter ostali viri |
| |potencialnega onesnaženja podtalnice; |
| |– prepovedano je uporabljati rastlinska |
| |zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo |
| |strupene snovi, ki se v pitni vodi |
| |približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni|
| |v predpisih o higienski neoporečnosti pitne |
| |vode; |
| |– obvezno je graditi javno in interno |
| |kanalizacijsko omrežje ter greznice in gnojne|
| |jame v vodotesni izvedbi; |
| |– kjer za obstoječe objekte ni javne |
| |kanalizacije, je obvezno graditi nepretočne |
| |greznice, ki se jih redno prazni v čistilne |
| |naprave oziroma vsebino greznice uporabljati |
| |kot gnojnico in gnojevko izven tega |
| |varstvenega pasu; |
| |– vsako razlitje nevarnih snovi je obvezno |
| |takoj sanirati. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.1.10 Stavbna zemljišča za zidanice
112. člen
(ČV 12, GL 12, IV 12, JA 12)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Nestanovanjske stavbe: |
| |– druge nestanovanjske stavbe (samo stavbe za|
| |spravilo pridelka – samo kleti, zidanice, |
| |vinotoči). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: |
|nezahtevnih in |– objekti za lastne potrebe (samo nepretočne |
|enostavnih |greznice, utrjene dovozne poti). |
|objektov |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe (samo mala |
| |komunalna čistilna naprava zmogljivosti do 50|
| |PE, zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno |
| |oskrbo s pitno vodo, zbiralnik za kapnico, |
| |utrjena dvorišča). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste gradenj in |– Novogradnje zidanic so možne pod pogojem, |
|pogoji za |da ima investitor v lasti in obdelavi najmanj|
|gradnjo |15 arov intenzivnega vinograda. Za dokazilo o|
| |velikosti vinograda se uporablja register |
| |pridelovalcev grozdja in vina. |
| |– Možne so spremembe namembnosti zidanic v |
| |turistične namene (za kratkotrajno |
| |nastanitev). |
| |– Za mnenje glede intenzivnosti vinograda se |
| |šteje vpis v ustrezen register. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti: |
|dejavnosti |– kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo |
| |(samo vinogradništvo, gojenje pečkastega in |
| |koščičastega sadja, priprava pridelkov, |
| |dejavnost vinotočev). |
| |V sklopu zidanic je možna tudi gostinska |
| |nastanitvena dejavnost (samo oddajanje |
| |zasebnih sob gostom). |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |– Tlorisi so podolgovate in pravokotne oblike|
|gabariti |z razmerjem med stranicami 1:1,5 do 1:2. |
| |Objekti so lahko le enotnega kubusa, brez |
| |izzitkov (stolpiči ter oblike tlorisa L, T in|
| |podobno niso dovoljene). |
| |– Pri vinogradih velikosti od 15–35 arov je |
| |tlorisna površina zidanice na stiku z |
| |zemljiščem največ 45 m2. Pri vinogradih |
| |velikosti od 35–50 arov je površina največ 55|
| |m2, pri vinogradih velikosti od 50–80 arov pa|
| |največ 70 m2. Pri vinogradih nad 80 arov je |
| |največja velikost zidanice ali vinotoča 100 |
| |m2. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |– Etažnost objektov je največ K+P+M, pri |
|gabariti/etažnost|čemer mora biti klet v celoti vkopana najmanj|
| |z ene strani, iz dveh pa delno. |
| |– Višina od kote pritličja do kapi je lahko |
| |največ 2,6 m. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tipologija |Zidanice morajo v zunanjem izgledu kazati |
|objektov, |svojo namembnost (fasadna kombinacija lesa in|
|morfologija |ometa, podaljšani napušči ipd.). Pri |
|pozidave |oblikovanju se upošteva elemente |
| |tradicionalne arhitekture. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– Streha: simetrična dvokapnica z naklonom od|
|kritina |40–45 stopinj. Smer slemena mora biti |
| |vzporedna z daljšo stranico objekta. Dopustna|
| |je izvedba napušča širine do 1,20 m, vzdolž |
| |daljše stranice fasade, kjer sta vidna klet |
| |in pritličje. |
| |– Kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali |
| |betonski zareznik rdeče barve). |
| |– Frčade in strešna okna niso dovoljene. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |– Izvedba balkonov ni dopustna. Pri etažnosti|
| |objektov K+P+M je obvezna izvedba lesenega |
| |ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade. |
| |– Okenske in vratne odprtine morajo biti |
| |pokončne, pravokotne in simetrično |
| |razporejene. |
| |– Fasada mora biti izvedena v zaglajenem |
| |ometu, svetlih pastelnih barv. |
| |– V čim večji možni meri se uporabljajo |
| |avtohtoni materiali (les, kamen). |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.1.11 Objekti sakralne stavbne dediščine izven območij naselij
113. člen
(ČV13, MV 13)
(1) Na območju stavb za opravljanje verskih obredov (cerkve) se opravlja dejavnost verskih organizacij.
(2) Z ustrezno sanacijo se preprečuje propadanje cerkva oziroma v sodelovanju s strokovno službo zagotovi redno vzdrževanje in obnovo ogroženih delov.
(3) Ureditve razglednih točk, pešpoti, postavitev klopi in podobne ureditve so možne na podlagi soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Razgledišča in poti se urejajo na način, da bodo čim manj vidna v prostoru.
3.1.12 Grad Dobrava
114. člen
(DB 14)
(1) Namembnosti površin v varovanem območju se ne spreminja: obstoječe njive in travniki so sestavni del slike območja.
(2) Okoliških travnikov se ne zasipava. Obstoječa drevesna in grmovna vegetacija se ohranja v največji možni meri.
(3) Ob upoštevanju varstvenih režimov in soglasju pristojnih organov so na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč dovoljeni posegi in ureditve, določeni v poglavju »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in druga kmetijska zemljišča« ter »gozd«.
3.1.13 Varovalni gozd
115. člen
(VG 15)
(1) Območje je namenjeno gozdovom, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja ter gozdovom, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi.
(2) Na območju varovalnega gozda je gospodarjenje z gozdom dovoljeno na podlagi gozdnogospodarskih načrtov.
(3) Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne vplivajo negativno na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ.
3.1.14 Vinogradniško območje Črneča vas
116. člen
(VO 16)
(1) Območja kmetijskih zemljišč se ureja pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in druga kmetijska zemljišča«.
(2) Ohranja se slemenska zasnova naselja in tradicionalni arhitekturni tip vinskih hramov.
(3) Dopustna je obnova, arhitekturna sanacija in vzdrževanje obstoječih, legalno zgrajenih objektov ter novogradnja zidanice na posebej določenem stavbnem zemljišču (Az). Pogoj za gradnjo zidanice je velikost vinograda najmanj 15 arov.
(4) Neustrezno arhitekturno oblikovani objekti se sanirajo s povzemanjem značilnosti tovrstne arhitekture. Maksimalni gabarit je K+P, s kolenčnim zidom do 60 cm. Pri podkletenih objektih je klet lahko vidna v celoti samo na eni vzdolžni strani. Tloris je izrazito podolžen, strehe strme, simetrične dvokapnice z opečno kritino, naklona med 40–45 stopinj. Izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme in daljša stranica objekta sta vedno vzporedna s plastnicami. Balkoni na ožjih (zatrepnih) fasadah niso dovoljeni, dovoljena je izvedba ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade. Fasade so svetle in nevpadljivo tonirane ter v zaglajenem zidarskem ometu, možna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Okenske in vratne odprtine so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa. Bela barva in barvne kovine niso dovoljene.
(5) Za novogradnjo se poleg usmeritev, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena upošteva še: maksimalni tlorisni gabarit do 45 m2. Razmerje stranic 1:1,5–1:2. Višina objekta od kote kleti na nevkopani strani do najvišje točke objekta je največ 9 m.
(6) Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi. Podporni zidovi so dopustni izključno zaradi geostatične varnosti objektov (kamniti, beton obložen z naravnim kamnom, v celoti ozelenjeni).
3.1.15 Ostali odprti prostor (OP 17/1 – OP 17/2)
117. člen
(splošno)
(1) Ostali odprti prostor sestavljajo kmetijska in gozdna zemljišča (K1, K2 in G), vključno z razpršeno gradnjo, celinske vode (VC) in površine cest (PC), ki se nahajajo izven območij naselij.
(2) Na območju II. varstvenega pasu vodnih virov je prepovedano uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode. Na območju II. in III. varstvenega pasu vodnih virov je treba vsako razlitje nevarnih snovi obvezno takoj sanirati.
118. člen
(razpršena gradnja)
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
(2) Na obstoječih legalno zgrajenih objektih je dopustna izvedba odstranitve objektov, vzdrževalnih del, rekonstrukcije. Dozidave (do največ 30 % površine osnovnega volumna) ali nadzidave (samo zvišanje kolenčnega zidu do 0,80 m) so možne le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v stanovanjskih objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje dejavnosti. Spremembe namembnosti niso dovoljene. Gradnja novega objekta iste namembnosti je dovoljena le na mestu prej odstranjenega.
(3) Legalno zgrajenim objektom, ki bodisi nimajo določene parcele namenjene gradnji (funkcionalno zemljišče), bodisi ta ni določena v zadostnem obsegu, se ta smiselno določi pod pogoji, kot so določeni v poglavju »Skupni prostorski izvedbeni pogoji«, člen »parcelacija«.
(4) V objektih razpršene gradnje je dopustno izvajanje naslednjih dejavnosti: vinogradništvo, gojenje pečkastega in koščičastega sadja, druge nastanitve za krajši čas, dejavnost vinotoča.
(5) V območju parcele, namenjene gradnji (funkcionalno zemljišče) stanovanjskih stavb, je možna gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno postavljati na območju razpršene poselitve po tem odloku.
119. člen
(najboljša in druga kmetijska zemljišča)
(1) Kmetijska zemljišča so namenjena predvsem kmetijski pridelavi.
(2) Vrste stavb in gradbeno inženirskih objektov:
– dopustna je gradnja stavb za spravilo pridelka, samo če gre za kozolec toplar, velikosti do 180 m2 in višine do 10 m,
– rekonstrukcija lokalnih cest in javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest,
– gradnja vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– gradnja sistemov za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– na kmetijskih zemljiščih je dopustno graditi omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje.
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza ter postajališče, dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste, bazne postaje, namenjene javnim storitvam, mala komunalna čistilna naprava; pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: objekt za telekomunikacijsko opremo,
– enostavni objekti: od objektov za lastne potrebe le mala komunalna čistilna naprava, zajetje, vrtina, vodnjak, zbiralnik za kapnico; od pomožnih infrastrukturnih objektov, pomožni cestni objekti, ki so dopustni ob rekonstrukciji lokalne ceste, vsi pomožni energetski objekti razen tipskega zabojnika, telekomunikacijske antene in oddajniki, vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave pod pogojem, da se dela izvajajo izven sezone rasti; pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; od urbane opreme, le čakalnica na avtobusnem postajališču in javna kolesarnica z nadstreškom, dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste.
(4) Agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč se izvajajo skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih in ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave in kulturne dediščine.
(5) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti: kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, krmišče, molzišče in kašča morajo biti lesene izvedbe.
(6) Rastlinjake se v največji možni meri postavlja ob obstoječih naseljih, v navezovanju na obstoječo prometno infrastrukturo. Postavitev je dopustna na neizpostavljenih prostorih ali prostorih, ki se jih da z ozelenitvijo ali drugimi ureditvami zakriti. Ohranjati je treba značilne vedute naselij, prostorske dominante ter upoštevati pogoje varstva kulturne in naravne dediščine. Volumni rastlinjakov se prilagajajo tipiki in velikosti naselij. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, razen rastlinjakov, se praviloma locirajo ob dovoznih poteh in parcelnih mejah.
(7) Posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da bistveno ne vplivajo na obdelovanje kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sproti sanirati.
(8) Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov se izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin. Z novimi posegi naj se ne razdrobi posestna struktura.
(9) Na območjih registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v 88. členu tega odloka (celostno ohranjanje kulturne dediščine).
(10) Pogoji iz tega člena se nanašajo tudi na skupne in podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje, na površinah kmetijskih zemljišč.
120. člen
(gozd)
(1) Dovoljena je gozdarska dejavnost ter gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom v skladu s predpisi s področja gozdov.
(2) Za vse posege v gozd je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
(3) Vrste dopustnih objektov:
– gradbeni inženirski objekti: samo gozdne ceste, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, gorske kolesarske in jahalne steze, ki se urejajo po obstoječih gozdnih cestah, dovozi do objektov in zemljišč; prometna signalizacija in oprema ter cestne inštalacije, mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz naravnih materialov, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške naprave, namakalni kanali, cevovodi od črpališč ali zajetij do distribucijskega vodovodnega omrežja in vodohranov, pripadajoča infrastruktura distribucijskega vodovoda, lokalna vodna zajetja ter vodohrani, kanalski vodi za odvajanje padavinske vode, kabelski elektroenergetski in telekomunikacijski priključek in drugo v soglasju z upravljavcem.
(4) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: od pomožnih infrastrukturnih objektov le postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne infrastrukture; od pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi ter spominska obeležja,
– enostavni objekti: od pomožnih infrastrukturnih objektov samo pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pod pogojem, da so kabelske izvedbe in potekajo ob cestah, poteh ali robu gozda, pomožni komunalni objekti (samo vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek, cestni priključek, vodno zajetje), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; pomožni kmetijsko gozdarski objekti (samo čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, gozdna cesta), vadbeni objekti: vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (samo kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, športno strelišče, trimska steza).
(5) Drugi dopustni posegi in ureditve:
– urejanje stojišč, stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo. Urejanje je možno na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo, v skladu z veljavnim predpisom o katastru čebelje paše. Postavitev čebelnjakov je možna na podlagi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze Slovenije,
– vodnogospodarske ureditve, ki preprečujejo negativno delovanje voda,
– postavitev merilnih naprav,
– na parcelni številki 2697/216, k.o. Orehovec, je dopustna tudi postavitev lesenega bivaka velikosti do 12 m2, z enokapno ali dvokapno streho, kritina rjave ali sive barve, višina do kapi največ 2,5 m.
(6) Na celotnem območju je treba zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov. Dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
(7) Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je potrebno upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Pomožni infrastrukturni objekti se v čim večji možni meri umeščajo ob cestah, poteh ali gozdnem robu.
(8) Krčitve gozdov v kmetijske namene niso dovoljene na območju gozdnih rezervatov in varovalnega gozda ter na območju gozdov s posebnim namenom.
(9) Krčitve niso priporočljive na območju gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij, znotraj sklenjenih območjih gozdov ter na območju gozdov, ki imajo funkcijo koridorske povezave. Prav tako krčitve niso priporočljive na območju Nature 2000, mestnih in primestnih gozdov ter na območjih gozdnih otokov v kmetijski krajini, kjer je gozdnatost majhna.
(10) Na območjih, kjer je po namenski rabi gozd, je možna krčitev gozda v kmetijske namene do 0.5 ha, za kar je treba pridobiti dovoljenje pristojnega zavoda za gozdove.
(11) Na območju vojnih grobišč v Krakovskem gozdu, ki sta razvidni iz Prikaza stanja prostora, je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
(12) Na območjih registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v 88. členu tega odloka (celostno ohranjanje kulturne dediščine).
121. člen
(površine cest)
(1) Površine cest so namenjene cestnemu prometu ter ostalim prometnim površinam.
(2) Vrste objektov:
– nestanovanjske stavbe: bencinski servisi, stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij (le cestno vzdrževalne stavbe),
– gradbeni inženirski objekti: ceste; mostovi, viadukti, predori in podhodi; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni objekti: ograje, pomožni infrastrukturni objekti (le pločnik in kolesarska steza in postajališče),
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni komunalni objekti).
(4) Prometna in druga infrastruktura se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prometno infrastrukturo, ki bodisi nima ustrezno opredeljene namenske rabe prostora, bodisi se nahaja znotraj območij naselij ali drugih EUP, kjer prostorski izvedbeni pogoji za prometno infrastrukturo niso posebej določeni.
(6) Na območju III. varstvenega pasu vodnega vira je treba izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva.
122. člen
(celinske vode)
(1) Območja celinskih voda so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
(2) Vrste dopustnih objektov:
– gradbeno-inženirski objekti: mostovi in brvi, pregrade in jezovi, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, kot so podporni zidovi, pregrade, usmerjevalni objekti in podobno; pomoli, čolnarne, privezi, ter gradnja objektov javne infrastrukture, zadrževalniki plavin.
(3) Vrste nezahtevnih objektov:
– pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni objekti za spremljanje stanja okolja ter pomožni objekti vodne infrastrukture), začasni objekti (samo pomol).
(4) Za vse posege na območja celinskih voda je treba pridobiti soglasje pristojnih organov.
(5) Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za celinske vode, ki bodisi nimajo ustrezno opredeljene namenske rabe prostora, bodisi se nahajajo znotraj območij naselij ali drugih EUP, kjer prostorski izvedbeni pogoji za celinske vode niso posebej določeni.
3.1.16 Usmeritve za izdelavo OPPN
123. člen
(usmeritve za izdelavo OPPN)
(1) Na območju predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja, za katera se pripravi OPPN (člen »območja predvidenih OPPN«) ter spodaj navedene usmeritve.
(2) Usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN:
+-----------+--------------+------------------------------------+
| OZNAKA EUP| IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| DE 2 | Konjeniški |Območje se nameni za razvoj |
| | turizem Dobe |turistične dejavnosti (konjeništvo, |
| | |apartmajsko naselje). Možna je |
| | |gradnja gostinskega objekta s |
| | |prenočišči, gradnja manjših |
| | |apartmajev, gradnja pokrite maneže |
| | |ter ureditev avtokampa. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| DB 2 | Ožje območje |– Glede na predpisan pravni režim |
| | gradu Dobrava|varstva z vidika kulturne dediščine |
| | |se ohranjajo vse naravne prvine, |
| | |kar pomeni tudi vso vegetacijo pred |
| | |vhodom v objekt in na njegovem |
| | |vzhodnem delu! Drevesa je potrebno |
| | |negovati po metodah sodobne |
| | |arboristike. |
| | |– Na območju drugih urejenih |
| | |zelenih površin (ZD) in kmetijskih |
| | |zemljišč gradnja stavb ni dopustna. |
| | |– Dostopna cesta do gradu se |
| | |ohranja in vzdržuje v obstoječi |
| | |širini in peščeni izvedbi. |
| | |– V obstoječo avtohtono drevesno in |
| | |grmovno vegetacijo gozdnega otoka |
| | |na vzhodu EUP se posega v najmanjši |
| | |možni meri. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| GL 2 | Turistično |– Na območju površin za turizem |
| | območje |(BT) se izvede oblikovna sanacija |
| | Globočice |obstoječih objektov ter |
| | |funkcionalno in morfološko |
| | |zgoščevanje. Predvideni manjši |
| | |objekti se zgradijo čim bližje |
| | |cesti, tako da se ohrani čim več |
| | |obstoječega drevja. Severozahodni |
| | |rob območja se zasadi z dodatnim |
| | |sadnim drevjem. |
| | |– Na gozdnih zemljiščih (G) gradnja |
| | |stavb ni dopustna. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| JA 2 | Kamnolom |– Območja mineralnih surovin – |
| | Ključe |površine nadzemnega pridobivalnega |
| | |prostora (LN) se v smislu ustrezne |
| | |ekološke in funkcionalne skladnosti |
| | |(pogozditev z ustreznimi |
| | |avtohtonimi vrstami, utrjevanje |
| | |brežin in vkopov) sanira v gozd. |
| | |– Za sanacijo se izdela projekt |
| | |sanacije in rekultivacije, na |
| | |katerega je treba pridobiti |
| | |soglasje pristojnega Zavoda za |
| | |gozdove. Sanacijski načrt naj |
| | |upošteva krajinske in reliefne |
| | |značilnosti območja. Na območjih |
| | |sanacije kamnoloma se izdela |
| | |geomehansko poročilo (preveritev |
| | |stabilnosti območja). |
| | |– Objekte za separacijo, |
| | |skladiščenje, odlaganje jalovine in |
| | |druge objekte, nujne za izvajanje |
| | |dejavnosti in pripadajočo |
| | |infrastrukturo je treba urejati |
| | |znotraj območja OPPN. |
| | |– Na območju namenske rabe »območja |
| | |okoljske infrastrukture – O« je |
| | |predvidena ureditev sortirnega |
| | |centra za predelavo in obdelavo |
| | |gradbenih odpadkov, pri čemer je |
| | |treba zagotoviti ustrezen dostop za |
| | |tovorna vozila. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| MV 2 |Športni center|– Območje se nameni za potrebe |
| | Polom |izvajanja turistične dejavnosti |
| | |oziroma |
| | |ureditve športno-rekreacijskega |
| | |centra Polom. |
| | |– Obstoječo stavbo (območje |
| | |namenske rabe BT) je možno obnoviti |
| | |v obstoječih gabaritih z največ 50 |
| | |ležišči. |
| | |– Sankanje in smučanje je dopustno |
| | |na kmetijskih zemljiščih (K2), |
| | |vendar brez tehničnih naprav. Druga |
| | |kmetijska zemljišča (K2) se sicer |
| | |urejajo v skladu s 119. členom tega |
| | |odloka. |
| | |– Območja se ne osvetljuje. Koše za |
| | |odpadke je treba redno prazniti ter |
| | |odpadke odlagati na ustrezno |
| | |urejeno zbirno mesto. |
| | |– Pri umestitvi načrtovanih posegov |
| | |v prostor se ohranja gozdni rob. |
| | |Posegi v gozdna zemljišča (G) so |
| | |dopustni v skladu s 120. členom |
| | |tega odloka. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| SA 2 | Zdraviliška |– Območje se nameni za ureditev |
| | vas Sajevce |oziroma za umestitev zdraviliške |
| | |vasi s termalnimi bazeni |
| | |(gostinstvo, nastanitev, |
| | |rekreacija, šport, wellness, savne, |
| | |bazeni, masaže). Zasnova območja se |
| | |prilagodi naravnim danostim |
| | |prostora s čim večjim ohranjanjem |
| | |narave. Zaradi specifike območja se |
| | |predlaga gradnja le manjših in |
| | |nižjih objektov, sonaravno |
| | |oblikovanih termalnih plavalnih |
| | |bazenov s samočistilno sposobnostjo |
| | |rastlin in minimalnimi tlakovanimi |
| | |površinami. Arhitekturno naj |
| | |objekti sledijo ruralnemu tipu |
| | |glede proporcev, dimenzij, višine |
| | |in drugih oblikovnih elementov. |
| | |Večji gabariti objektov in programi |
| | |(hoteli, večji termalni kompleksi) |
| | |v tem območju niso sprejemljivi. |
| | |Predvidene prenočitvene kapacitete |
| | |max. 60 sob v manjših objektih, |
| | |max. 10 sob v enem objektu. |
| | |– Gradbišča se ne osvetljuje. |
| | |Gradnja naj poteka v dnevnem času. |
| | |V primeru, da je osvetljevanje |
| | |gradbišča nujno potrebno iz |
| | |varnostnih razlogov, je izjemoma |
| | |dovoljena postavitev posameznega |
| | |svetila. Svetilo na gradbišču mora |
| | |biti opremljeno s senzorjem oziroma |
| | |s funkcijo samodejnega vklopa in |
| | |izklopa. Uporabiti je treba |
| | |popolnoma zasenčeno svetilo z |
| | |ravnim zaščitnim in nepredušnim |
| | |steklom ter s čim manjšo emisijo UV |
| | |svetlobe (npr. halogensko svetilo). |
| | |– Za osvetljevanje območja |
| | |zdraviliške vasi (stavb, parkirišč, |
| | |cestišča) se prav tako uporabi |
| | |najmanjše možno število popolnoma |
| | |zasenčenih svetil z ravnim |
| | |zaščitnim in nepredušnim steklom |
| | |ter s čim manjšo emisijo UV |
| | |svetlobe. Kjer je le možno, se |
| | |namestijo svetila z vgrajenim |
| | |sistemom za samodejni vklop in |
| | |izklop. |
| | |– Odstranjevanje vegetacije v času |
| | |gradbenih del se načrtuje izven |
| | |vegetacijske sezone. |
| | |– Čas izvajanja gradbenih del se |
| | |prilagodi tako, da ne bo motilo |
| | |ptic pri gnezdenju. Intenzivna |
| | |gradbena dela, ki povzročajo visoko |
| | |obremenjenost območja s hrupom, se |
| | |ne izvajajo od 30. aprila do 1. |
| | |avgusta. |
| | |– Odpadne vode iz območja |
| | |zdraviliške vasi ni dovoljeno |
| | |odvajati neposredno v vodotok, |
| | |temveč jih je treba predhodno |
| | |očistiti v skladu s predpisano |
| | |zakonodajo. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| SL 2 | Turistično |– Območje se nameni za izvajanje |
| | naselje |mirne turistične dejavnosti oziroma |
| | Slinovce- |za zdraviliško-sprostitveni |
| | Karlče |turizem. Nameni se občasnemu |
| | |bivanju, sprostitvi in rekreaciji v |
| | |naravnem okolju. Izvajanje hrupnih |
| | |dejavnosti (kampiranje, pikniki |
| | |ipd.) ni dovoljeno. |
| | |– Ob obstoječem lesenem, legalno |
| | |zgrajenem objektu je na območju |
| | |namenske rabe BT možna postavitev |
| | |največ desetih lesenih hiš, |
| | |velikosti do 50 m2 in z največ 30 |
| | |ležišči. Gradnja lesenih hiš naj |
| | |poteka tako, da bo ohranjena |
| | |najmanj polovica dreves v |
| | |obstoječem gozdu. |
| | |– Pas ob reki Krki (med reko in |
| | |obstoječim objektom – območje |
| | |namenske rabe ZS) ostaja v celoti |
| | |nepozidan. Prav tako se ne posega v |
| | |brežino reke Krke in na njej ne |
| | |gradi objektov. Vsa potrebna |
| | |dodatna komunalna infrastruktura se |
| | |izvaja na način, da se v najmanjši |
| | |možni meri posega v koreninski |
| | |sistem dreves. |
| | |– Na poplavnem območju gradnja |
| | |novih objektov ni dopustna. |
| | |– Skupna parkirišča se uredijo ob |
| | |regionalni cesti. V sklopu |
| | |parkirišč je možna ureditev |
| | |parkiranja za avtodome, ki bodo |
| | |gosti tega območja. Dostop motornih |
| | |vozil do obstoječega in predvidenih |
| | |stavb bo le interventni in za |
| | |dostavo, ves ostali promet naj se |
| | |ustavlja ob regionalni cesti. |
| | |Parkirišče je treba ustrezno |
| | |urediti (utrjene manipulativne |
| | |površine) in komunalno opremiti |
| | |(ločeno zbiranje padavinskih vod z |
| | |oljnimi lovilci). Parkirišča se ne |
| | |osvetljuje. |
| | |– Posegi v gozdna zemljišča (G) so |
| | |dopustni v skladu s 120. členom |
| | |tega odloka. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| VR 2 | Turistično |– Območje se nameni za razvoj |
| |naselje Vrtača|turistične dejavnosti (apartmajsko |
| | |naselje–bungalovi). |
| | |Na območju III. varstvenega pasu |
| | |vodnega vira Podbočje je treba |
| | |upoštevati: |
| | |– obvezno je graditi javno in |
| | |interno kanalizacijsko omrežje ter |
| | |greznice in gnojne jame v vodotesni |
| | |izvedbi; |
| | |– kjer ni javne kanalizacije je |
| | |izjemoma dovoljena gradnja |
| | |nepretočnih greznic, ki se redno |
| | |praznijo v čistilne naprave; |
| | |– vsako razlitje nevarnih snovi je |
| | |treba obvezno sanirati. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
| OŠ 2 | Stanovanjska |Predvidi se gradnja |
| | gradnja Oštrc|enostanovanjskih stavb. Za |
| | |oblikovanje stavb se upoštevajo |
| | |pogoji, določeni za naselje Oštrc. |
+-----------+--------------+------------------------------------+
3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki
124. člen
(splošni pogoji)
Na območju UN Kostanjevica na Krki veljajo skupni prostorski izvedbeni pogoji ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. V primeru neskladja veljajo podrobnejši pogoji z obveznim upoštevanjem varstvenih režimov (npr. kulturna dediščina, ohranjanje narave itd.), ki so razvidni iz prikaza stanja prostora.
125. člen
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki ter način urejanja prostora)
+---------------------+--------------------------+--------------+
| IDENTIFIKACIJSKA | IME EUP | OZNAKA EUP |
|ŠTEVILKA EUP IN NAČIN| | |
| UREJANJA | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|1 – veljavni PIA |ZN za stanovanjsko območje| KK 1/1 |
| |Globočice | |
| +--------------------------+--------------+
| |ZN Obrtna cona v | KK 1/2 |
| |Kostanjevici na Krki | |
| +--------------------------+--------------+
| |LN za obvoznico in most v | KK 1/3 |
| |Kostanjevici na Krki | |
| +--------------------------+--------------+
| |Ureditveni načrt mestno | KK 1/4, KK |
| |jedro Kostanjevica | 1/5 |
| +--------------------------+--------------+
| |ZN za športno rekreacijski| KK 1/6 |
| |center Kostanjevica na | |
| |Krki | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|2 – predvideni OPPN |Pokopališče | KK 2/1 |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjsko območje | KK 2/2 |
| |Globočice – jug | |
| +--------------------------+--------------+
| |Rekreacijsko območje Grič | KK 2/3 |
| +--------------------------+--------------+
| |Nova pozidava ob Grajski | KK 2/4 |
| |cesti | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|3 – pip za območja |Stanovanjsko območje ob | KK 3/1 |
|stanovanjske gradnje |Grajski in Ljubljanski | |
| |cesti | |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjska pozidava ob | KK 3/2 |
| |Vodeniški cesti | |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjska pozidava ob | KK 3/3 |
| |Gorjanski cesti 1 | |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjska pozidava ob | KK 3/4 |
| |Gorjanski cesti 2 | |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjska pozidava ob | KK 3/5 |
| |Gorjanski cesti 3 | |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjska pozidava ob | KK 3/6 |
| |Gorjanski cesti 4 | |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjska pozidava ob | KK 3/7 |
| |obvoznici 1 | |
| +--------------------------+--------------+
| |Stanovanjska pozidava ob | KK 3/8 |
| |obvoznici 2 | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|4 – pip za območja |Širše območje grajskega | KK 4/1 |
|kulturnih spomenikov |kompleksa | |
| +--------------------------+--------------+
| |Območje Slinovške cerkve | KK 4/2 |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|5 – pip za območja |Industrijsko območje | KK 5 |
|proizvodnih | | |
|dejavnosti | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|6 – pip za območja |Vhod na otok | KK 6/1 |
|zelenih površin +--------------------------+--------------+
| |Območje zelenih površin ob| KK 6/2 |
| |Krki | |
| +--------------------------+--------------+
| |Območje za šport in | KK 6/3 |
| |rekreacijo Dobe | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|7 – pip za območja |Območje čistilne naprave | KK 7/1 |
|okoljske |Kostanjevica na Krki | |
|infrastrukture +--------------------------+--------------+
| |Območje čistilne naprave | KK 7/2 |
| |Dobe | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|8 – pip za kmetijske |Kmetijske površine vzhodno| KK 8/1 |
|površine znotraj UN |od otoka | |
| +--------------------------+--------------+
| |Kmetijske površine ob | KK 8/2 |
| |kmetiji Škrjanc | |
| +--------------------------+--------------+
| |Kmetijske površine | KK 8/3 |
| |severozahodno od otoka | |
| +--------------------------+--------------+
| |Kmetijske površine med | KK 8/4 |
| |cesto in Krko | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
| |Kmetijske površine zahodno| KK 8/5 |
| |od mesta | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
|9 – pip za novo |Nova pozidava ob | KK 9 |
|pozidavo ob |Ljubljanski cesti | |
|Ljubljanski cesti | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+
3.2.1 Usmeritve za izdelavo OPPN
126. člen
(KK 2/1, KK 2/2, KK 2/3, KK 2/4)
(1) Na območju predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja, za katera se pripravi OPPN (člen »območja predvidenih OPPN«), ter spodaj navedene usmeritve.
(2) Usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN:
+--------------+----------------+-------------------------------+
| OZNAKA EUP | IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
+--------------+----------------+-------------------------------+
| KK 2/1 | Pokopališče |– Drugo območje centralnih |
| | |dejavnosti (CD) je namenjeno |
| | |stavbi mrliške vežice. Znotraj |
| | |površin ZK je predvidena |
| | |širitev pokopališča. Pred |
| | |pokopališčem se uredi park |
| | |(ZP) z osnim peš dostopom do |
| | |pokopališča. Na severu enote |
| | |se razširi obstoječe |
| | |parkirišče (PC), novo |
| | |parkirišče pa se uredi med |
| | |pokopališčem in cesto za |
| | |Globočice (PC), pri čemer se |
| | |ob cesti pušča zeleni pas, |
| | |parkirišče pa se v čim večji |
| | |meri zasadi in opremi z urbano |
| | |opremo. Na območju zelenega |
| | |pasu oziroma drugih urejenih |
| | |zelenih površin (ZD) je |
| | |dopustna ureditev dovozne |
| | |ceste do parkirišča. |
| | |Parkirišči služita tudi za |
| | |parkiranje obiskovalcev |
| | |različnih prireditev v centru |
| | |Kostanjevice na Krki. Za |
| | |ureditev parkirišča ob Krki ni |
| | |dovoljeno nadvišanje terena. |
| | |Zelene površine se ohranja v |
| | |največji možni meri tako, da |
| | |se ne poslabšuje obstoječega |
| | |stanja. |
| | |– Z gradbenimi deli se ne |
| | |posega v območje naravne |
| | |vrednote. Območje naravne |
| | |vrednote se ne nasipava in ne |
| | |utrjuje z gradbenim |
| | |materialom. |
+--------------+----------------+-------------------------------+
| KK 2/2 | Globočice jug |– Na jugovzhodnem delu |
| | |Kostanjevice na Krki je na |
| | |stanovanjskih površinah (SS), |
| | |v smeri Globočic predvidena |
| | |gradnja stanovanjskih stavb. |
| | |– Potrebna je rekonstrukcija |
| | |obstoječega vodovoda in tudi |
| | |obvezna priključitev |
| | |komunalnih odpadnih voda na |
| | |novozgrajeni kanal do ČN |
| | |Kostanjevica. |
| | |– V fazi izdelave OPPN se |
| | |predlaga izvedba geoloških |
| | |raziskav glede stabilnosti |
| | |terena. |
| | |– Druga kmetijska zemljišča |
| | |(K2) se urejajo v skladu s |
| | |119. členom tega odloka. |
+--------------+----------------+-------------------------------+
| KK 2/3 | Rekreacijsko |– Na vstopu v območje je na |
| | območje Grič |površinah za turizem (BT), ob |
| | |cesti dopustna gradnja |
| | |manjšega objekta (P+M) s |
| | |pripadajočo zunanjo ureditvijo |
| | |in parkirišči. Pri oblikovanju |
| | |objekta je treba varovati |
| | |vedute na samostansko celoto |
| | |ter ohraniti poglede iz |
| | |samostana in galerije na |
| | |širšo, nepozidano okolico. |
| | |– Na območju najboljših |
| | |kmetijskih zemljišč (K1) je |
| | |dopustna začasna uporaba |
| | |površin za piknike in |
| | |taborjenje. |
| | |– V območje naravne vrednote |
| | |se z gradbenimi deli ne |
| | |posega, hkrati pa se v njenem |
| | |območju ohranja obstoječa |
| | |drevesna in grmovna |
| | |vegetacija. |
| | |– Celinske vode (VC) se ureja |
| | |v skladu s 122. členom tega |
| | |odloka. |
| | |– Najboljša kmetijska |
| | |zemljišča (K1) se urejajo v |
| | |skladu s 119. členom tega |
| | |odloka. |
| | |– Površine cest (PC) se |
| | |urejajo v skladu s 121. členom |
| | |tega odloka. |
+--------------+----------------+-------------------------------+
| KK 2/4 |Nova pozidava ob|– Na območju OPPN je dopustno |
| | Grajski cesti |umeščanje trgovskih, oskrbnih, |
| | |storitvenih, upravnih, |
| | |socialnih, zdravstvenih, |
| | |vzgojnih, izobraževalnih, |
| | |kulturnih dejavnosti ter |
| | |bivanje. |
| | |– Glede na to, da se območje |
| | |OPPN nahaja med območjema |
| | |kulturnih spomenikov |
| | |Kostanjevica na Krki – mestno |
| | |jedro in Kostanjevica na Krki |
| | |– območje gradu Kostanjevica, |
| | |je pri zasnovi območja treba |
| | |upoštevati kulturnovarstvene |
| | |usmeritve. |
| | |– Najboljša kmetijska |
| | |zemljišča (K1) se urejajo v |
| | |skladu s 119. členom tega |
| | |odloka. |
+--------------+----------------+-------------------------------+
3.2.2 Stanovanjska gradnja
127. člen
(KK 3/1, KK 3/2, KK 3/3, KK 3/4, KK 3/5, KK3/6, KK3/7, KK3/8)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Na stanovanjskih površinah (SS) je možna |
| |gradnja: |
| |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske, |
| |dvostanovanjske, |
| |– Gradbeno inženirski objekti: otroška in |
| |druga javna igrišča. |
| |Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU) je možna tudi gradnja nestanovanjskih |
| |stavb: |
| |– Gostinskih stavb, |
| |– Stavb splošnega družbenega pomena, |
| |– Upravnih in pisarniških stavb, |
| |– Trgovskih stavb in stavb za storitvene |
| |dejavnosti. |
| |Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) je |
| |možna: |
| |– ureditev javnih površin (igrišča, trgi, |
| |sprehajališča, poti), |
| |– ureditev zelenih površin (zelenice, parki, |
| |drevoredi, brežine) za potrebe bivanja |
| |prebivalcev v naseljih. |
| |Območja kmetijskih zemljišč (K1, K2) se ureja|
| |pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu|
| |OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski |
| |izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in druga |
| |kmetijska zemljišča«. |
| |Na območju kmetijskih površin je prepovedano:|
| |– postavljanje objektov trajnega ali |
| |začasnega značaja, vključno z nadzemno in |
| |podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, |
| |razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim |
| |kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni|
| |zavod. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Na stanovanjskih površinah (SS) so dovoljeni:|
|nezahtevnih in |Nezahtevni objekti: |
|enostavnih |– objekti za lastne potrebe (samo garaže, |
|objektov |drvarnice, ute, lope do 10 m2 in utrjene |
| |dovozne poti); |
| |– ograje. |
| |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški,|
| |zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični |
| |objekt in utrjena dvorišča); |
| |– začasni objekti (samo kiosk); |
| |– vadbeni objekti (kolesarska steza, |
| |sprehajalna pot in igrišče za šport in |
| |rekreacijo). |
| |Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti |
| |(CU) so poleg tega dovoljeni še: |
| |Nezahtevni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe (vsi, razen |
| |nepretočnih in pretočnih greznic). |
| |Enostavni objekti: |
| |– pomožni infrastrukturni objekti (samo |
| |pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni |
| |komunalni objekti); |
| |– vadbeni objekti (vse, razen planinske poti,|
| |smučišča, športnega strelišča in vzletišča). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Opravljanje dejavnosti je možno pod pogoji: |
|dejavnosti |– dovolj veliko zemljišče, namenjeno gradnji,|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno |
| |funkcioniranje objekta; |
| |– parkirišča, potrebna za opravljanje |
| |dejavnosti, morajo biti zagotovljena na |
| |parceli, namenjeni gradnji; |
| |– negativni vplivi na bivanje in bivalno |
| |okolje ne smejo biti povečani (povečana |
| |stopnja hrupa in drugih emisij), glede na |
| |obstoječe stanje. |
| |Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih |
| |površin (SS): |
| |– Pomožne dejavnosti za finančne in |
| |zavarovalniške storitve; |
| |– Poslovanje z nepremičninami; |
| |– Pravne in računovodske dejavnosti; |
| |– Arhitekturno in tehnično projektiranje; |
| |tehnično preizkušanje in analiziranje; |
| |– Oglaševanje in raziskovanje trga; |
| |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti; |
| |– Veterinarstvo, |
| |– Pisarniške in poslovne storitvene |
| |dejavnosti; |
| |– Popravilo računalnikov in izdelkov za |
| |široko rabo; |
| |– Druge storitvene dejavnosti. |
| |Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti |
| |(CU) je poleg navedenih pod (SS) možno |
| |opravljati še naslednje dejavnosti: |
| |– Socialno varstvo brez nastanitve; |
| |– Popravila računalnikov in izdelkov za |
| |široko rabo; |
| |– Računalniško programiranje, svetovanje in |
| |druge s tem povezane dejavnosti; |
| |– Druge dejavnosti; |
| |– Popravila in montaža strojev in naprav; |
| |– Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim|
| |osebjem; |
| |– Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih |
| |nosilcev zapisa; |
| |– Trgovina z motornimi vozili; |
| |– Trgovina na drobno, razen z motornimi |
| |vozili; |
| |– Dejavnost strežbe jedi in pijač; |
| |– Založništvo; |
| |– Dejavnosti v zvezi s filmi, video in |
| |zvočnimi zapisi; |
| |– Druge informacijske dejavnosti; |
| |– Izobraževanje, dovoljeno je Predšolska |
| |vzgoja in Drugo izobraževanje in |
| |izpopolnjevanje; |
| |– Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in |
| |poslovno svetovanje; |
| |– Dajanje v najem in zakup (samo dajanje |
| |športne opreme v najem in zakup, dajanje |
| |videokaset in plošč v najem); |
| |– Zaposlovalne dejavnosti; |
| |– Dejavnost potovalnih agencij, |
| |organizatorjev potovanj in s potovanji |
| |povezane dejavnosti; |
| |– Varovanje in poizvedovalne dejavnosti; |
| |– Dejavnost oskrbe stavb in okolice; |
| |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
| |dejavnosti; |
| |– Športne in druge dejavnosti za prosti čas. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |Faktor zazidanosti parcele, namenjene |
|zazidanosti |stanovanjski gradnji, je do 0,6, na območju |
| |centralnih dejavnosti do 0,80. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Območje stanovanjskih površinah (SS): |
|gabariti |– osnovni tloris pravokoten, do 200 m2 bruto |
| |tlorisne površine objekta, |
| |– na osnovni tloris je dopustno dodajati |
| |dodatne volumne do 30 % osnovnega tlorisa. |
| |Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU): |
| |– pravokotni tloris do 500 m2 bruto tlorisne |
| |površine. Dopustno je združevanje tlorisov, |
| |pod pogojem, da so ti členjeni. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |– na nagnjenem terenu: K+P+M, pri čemer mora |
|gabariti/etažnost|biti klet delno vkopana, |
| |– na ravnini: K+P+M, pri čemer mora biti klet|
| |v celoti vkopana ali največ 0,40 m nad |
| |urejeno koto najvišjega okoliškega terena, |
| |– kolenčni zid do 1 m. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– streha: simetrična dvokapnica, kritina |
|kritina |opečno rdeča, |
| |– naklon: 40°–45°, |
| |– dovoljene so: dvokapne frčade, strešna |
| |okna. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |omet, les, steklo. |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost parcele |– Parcele za stanovanjsko gradnjo velikosti |
|namenjene |do 1000 m2, dovoljene so izjeme na zaključkih|
|gradnji |vrste in zaradi konfiguracije terena. |
| |– Pri nestanovanjskih objektih se velikost |
| |parcele prilagaja programu dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/1 |– Na severnem delu (ob Ljubljanski) se |
| |obstoječ vodovod po potrebi obnovi, potrebna |
| |je hidravlična analiza za povečanje dimenzij;|
| |– na severnem delu (ob Ljubljanski) poteka |
| |obstoječa kanalizacija, ki se jo loči na |
| |komunalne in padavinske vode v ločenem |
| |sistemu in čiščenju na ČN Kostanjevica; |
| |– na južnem delu (ob Grajski) poteka obstoječ|
| |vodovod, ki ga je treba rekonstruirati; |
| |– na južnem delu (ob Grajski) je potrebna |
| |izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu in |
| |priključitev na sistem Kostanjevica ter |
| |čiščenje na ČN Kostanjevica. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/3 |– Po potrebi se obstoječ vodovod obnovi, |
| |– obvezna priključitev komunalnih vod na |
| |novozgrajeni kanal in čiščenje na ČN |
| |Kostanjevica. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/7 |– Za potrebe širitve se obstoječi primarni |
| |cevovod Kostanjevica–Dobe obnovi, |
| |– možnost priključitve na javno kanalizacijo |
| |s prečrpavanjem preko novega mostu na ČN |
| |Kostanjevica. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/4, KK 3/6 |– Potrebna je rekonstrukcija obstoječega |
| |vodovoda, |
| |– obvezna priključitev komunalnih vod na |
| |novozgrajeni kanal in čiščenje na ČN |
| |Kostanjevica. |
+---------------------------------------------------------------+
|7. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/1 |– Zeleni pas ob zahodnem robu pozidave naj |
| |vsebuje čim več vrst avtohtonih rastlin. Med |
| |grajenimi strukturami naj bo čim več |
| |ozelenjenega odprtega prostora. |
| |– Na območju stanovanjske gradnje med starim |
| |zdravstvenim domom in gradom gradnja novih |
| |stanovanjskih stavb ni možna. Zelene površine|
| |se ohranjajo v največji možni meri. |
| |– Na območju gozdnih površin je dovoljena le |
| |gozdarska dejavnost, gospodarjenje z gozdovi |
| |in gozdnim prostorom v skladu z gozdno |
| |gozdnogospodarskim načrtom. Krčitve so |
| |dovoljene le na podlagi soglasja pristojnega |
| |zavoda. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/3 |Pri projektiranju in gradnji stavb je treba |
| |upoštevati izjemne krajinske podobe z |
| |obstoječo strukturo naravnih in kulturnih |
| |prostorskih sestavin. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/1, KK 3/3, |Za obstoječe stavbe na poplavnih območjih so |
|KK 3/7, KK3/8 |dovoljene le rekonstrukcije, odstranitve, |
| |spremembe namembnosti in vzdrževanje. |
| |Novogradnje so dopustne le v smislu |
| |»nadomestnih gradenj« oziroma odstranitve |
| |obstoječih objektov in na mestu odstranjenih |
| |objektov postavitev novih, ki so po velikosti|
| |in namembnosti enaki odstranjenim. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 3/6 |Zelene površine se ohranjajo v največji možni|
| |meri tako, da se ne poslabšuje obstoječega |
| |stanja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.3 Območja kulturnih spomenikov
128. člen
(KK 4/1, KK 4/2)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Za postavitev objektov je treba pridobiti |
| |projektne pogoje in soglasja pristojnega |
| |zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
| |Na območju stanovanjskih površin (SS) in na |
| |osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU)|
| |je možna gradnja: |
| |– stanovanjske stavbe: enostanovanjske, |
| |dvostanovanjske. |
| |Na drugih območjih centralnih dejavnosti (CD)|
| |novogradnja ni dopustna. |
| |Območja kmetijskih zemljišč (K1) se ureja pod|
| |pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu |
| |OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski |
| |izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in druga |
| |kmetijska zemljišča«. |
| |Na območju kmetijskih površin je prepovedano:|
| |– postavljanje objektov trajnega ali |
| |začasnega značaja, vključno z nadzemno in |
| |podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, |
| |razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim |
| |kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni|
| |zavod. |
| |Na površini parka (ZP): |
| |– se varujejo kulturne, arheološke, |
| |arhitekturne, krajinske, likovne in |
| |zgodovinske vrednote v celoti, v njihovi |
| |izvirnosti in neokrnjenosti, |
| |– je prepovedana predelava vseh prvin |
| |samostana, |
| |– se ohranja značilni tloris, razporeditev |
| |posameznih dreves in druge opreme parka, |
| |varovanje vedut na samostansko celoto in |
| |ohranitev pogledov iz samostana in Galerije |
| |na prostem na širšo, nepozidano okolico, |
| |– preprečuje se propadanje hrastovih kipov, |
| |– so prepovedani vsi posegi v vse plasti |
| |arheološkega spomenika, razen pooblaščenim |
| |osebam, s predhodnim pisnim soglasjem |
| |pristojnega zavoda, |
| |– je prepovedana vožnja z motornimi vozili |
| |znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe|
| |vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |V skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov|
|nezahtevnih in |glede na zahtevnost, so dovoljeni: |
|enostavnih |Nezahtevni objekti: |
|objektov |– objekti za lastne potrebe (samo garaže, |
| |drvarnice, ute in utrjene dovozne poti); |
| |– ograje. |
| |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški,|
| |zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični |
| |objekt in utrjena dvorišča); |
| |– vadbeni objekti (sprehajalna pot). |
| |Objekte za lastne potrebe je dovoljeno |
| |umeščati le na stanovanjskih površinah (SS). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih |
|dejavnosti |površin (SS) in na osrednjih območjih |
| |centralnih dejavnosti (CU): |
| |– Pomožne dejavnosti za finančne in |
| |zavarovalniške storitve; |
| |– Poslovanje z nepremičninami; |
| |– Pravne in računovodske dejavnosti; |
| |– Arhitekturno in tehnično projektiranje; |
| |tehnično preizkušanje in analiziranje; |
| |– Oglaševanje in raziskovanje trga; |
| |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti; |
| |– Veterinarstvo; |
| |– Pisarniške in poslovne storitvene |
| |dejavnosti; |
| |– Popravilo računalnikov in izdelkov za |
| |široko rabo; |
| |– Druge storitvene dejavnosti. |
| |Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti |
| |(CD) je možno opravljati: |
| |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
| |dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |Faktor zazidanosti parcele, namenjene |
|zazidanosti |stanovanjski gradnji, do največ 0,50. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Za stanovanjske stavbe: |
|gabariti |– pravokoten, do največ 200 m2. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |– K+P+M, pri čemer mora biti klet v celoti |
|gabariti/etažnost|vkopana ali največ 0,40 m nad urejeno koto |
| |najvišjega okoliškega terena, |
| |– kolenčni zid do 0,80 m. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– streha: simetrična dvokapnica, kritina |
|kritina |opečno rdeča, |
| |– naklon: 40°–45°, |
| |– dovoljene so: dvokapne frčade, strešna |
| |okna. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |omet, les, steklo |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost parcele |Parcelacija: za stanovanjske stavbe do 800 |
|namenjene |m2. |
|gradnji | |
+---------------------------------------------------------------+
|5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 4/1 |Na stanovanjskih površinah (SS): |
| |– po potrebi se obstoječ vodovod na severu |
| |območja obnovi, |
| |– potrebna je izgradnja male MČN ali |
| |priključitev na obstoječo kanalizacijo |
| |Kostanjevica v ločenem sistemu. |
| |Na ostalem območju je treba obstoječi |
| |salonitni vodovod obnoviti in izgraditi |
| |interno kanalizacijo ali malo čistilno |
| |napravo. |
+---------------------------------------------------------------+
|7. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 4/1 |– Poleg naštetih splošnih zahtev je treba za |
| |stanovanjske površine (SS) severno od ceste |
| |ter na celotnem območju zelenih površin |
| |izdelati predhodne arheološke raziskave, kot |
| |je razvidno iz Prikaza stanja prostora – |
| |arheološko najdišče grajski kompleks. |
| |– Na območju drugih centralnih dejavnosti |
| |(CD) se dopušča le odstranitev objekta |
| |sušilnice in novogradnjo za potrebe |
| |turistično informacijskega centra. Pripraviti|
| |je treba variantne rešitve ureditve območja |
| |za postavitev novega objekta (pritličen, |
| |ustrezno oblikovan). |
| |– Na območju gozdnih površin (G) se obstoječi|
| |gozd ohranja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 4/2 |Na območju Slinovške cerkve (ZD) je dovoljena|
| |ureditev zelene površine za potrebe |
| |zadrževanja ljudi ob cerkvi ter postavitev |
| |začasnih objektov v času prireditve. Na |
| |zelenih površinah se ne umešča dodatnih |
| |parkovnih ureditev. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.4 Proizvodne dejavnosti – industrijsko območje
129. člen
(KK 5)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Na površinah za industrijo (IP) je dovoljeno |
| |postavljati: |
| |– Nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe |
| |in skladišča. |
| |Na drugih območjih centralnih dejavnosti (CD)|
| |je dovoljeno postavljati: |
| |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe, |
| |upravne in pisarniške stavbe, trgovske in |
| |druge stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe|
| |splošnega družbenega pomena. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |V skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov|
|nezahtevnih in |glede na zahtevnost, so dovoljeni: |
|enostavnih |– Nezahtevni objekti: objekti za lastne |
|objektov |potrebe (vsi, razen nepretočnih in pretočnih |
| |greznic). |
| |– Enostavni objekti: pomožni infrastrukturni |
| |objekti (samo pomožni cestni, pomožni |
| |energetski, pomožni komunalni objekti |
| |pločniki in kolesarske steze, postajališče); |
| |vadbeni objekti; objekti za oglaševanje, |
| |začasni objekti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |– Predelovalne dejavnosti, |
|dejavnosti |– Oskrba z električno energijo, plinom in |
| |paro; |
| |– Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in |
| |odpadki, saniranje okolja; |
| |– Gradbeništvo; |
| |– Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih|
| |vozil; |
| |– Promet in skladiščenje; |
| |– Dejavnost strežbe jedi in pijač; |
| |– Informacijske in komunikacijske dejavnosti;|
| |– Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
| |ter ostale dopolnilne dejavnosti, ki se |
| |navezujejo na osnovno dejavnost in so |
| |potrebne za funkcioniranje posameznega |
| |kompleksa. |
| |Na območju centralnih dejavnosti (CD) se |
| |izvajajo: |
| |– Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih|
| |vozil; |
| |– Promet in skladiščenje; |
| |– Dejavnost strežbe jedi in pijač; |
| |– Informacijske in komunikacijske dejavnosti;|
| |– Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
| |ter ostale dopolnilne dejavnosti, ki se |
| |navezujejo na osnovno dejavnost in so |
| |potrebne za funkcioniranje posameznega |
| |objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |Faktor zazidanosti: največ 0,8. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Se prilagajajo potrebam dejavnosti. |
|gabariti | |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |Ne smejo presegati višine najvišjega objekta |
|gabariti/etažnost|v enoti. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– streha: prilagaja se obstoječim streham |
|kritina |– naklon: prilagaja se obstoječi obliki |
| |strehe. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade stavb |Sodobno oblikovane. Dopustna je kombinacija |
| |različnih materialov nevpadljivih barv. |
| |Fasade ob regionalni cesti naj bodo še |
| |posebej kvalitetno oblikovane. |
+---------------------------------------------------------------+
|7. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |Znotraj poplavnega območja, kot je razvidno |
| |iz prikaza stanja prostora, se objekte lahko |
| |le rekonstruira in vzdržuje brez dodajanja |
| |volumnov. Novogradnje so možne ob predhodni |
| |izvedbi ukrepov za zagotavljanje poplavne |
| |varnosti. Kota pritličja mora biti 50 cm nad |
| |koto Q(100) = 151,90. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.5 Zelene površine
130. člen
(KK 6/1, KK 6/2, KK 6/3)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Na območju zelenih in kmetijskih površin ni |
|objektov/gradenj |dovoljeno graditi stavb. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Dovoljene so: |
|ureditve |– ureditev javnih površin (otroška igrišča, |
| |sprehajališča, pešpoti, kolesarske steze, |
| |hortikulturne parkovne ureditve); |
| |– ureditev vodotokov (brežin, prečkanj, |
| |regulacija korita); |
| |– ureditev zelenih površin (zelenice, parki, |
| |drevoredi, brežine) za potrebe bivanja |
| |prebivalcev v urbanih naseljih; |
| |– postavitve urbane opreme. |
| |Ob vodotokih se uredijo sprehajalne poti in |
| |kolesarske steze. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |športne in druge dejavnosti za prosti čas |
|dejavnosti | |
+---------------------------------------------------------------+
|2. DRUGA MERILA IN POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |Pešpoti in kolesarske steze so lahko |
| |tlakovane ali peščene. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 6/1 |– Na območju se razvija športne in |
| |rekreacijske dejavnosti, ki ne potrebujejo |
| |dodatne infrastrukture. Dopustno je občasno |
| |prirejanje prireditev (npr. balonski praznik)|
| |ter strežba hrane in pijače ob času |
| |prireditev. Možna je postavitev lesenega |
| |brodišča in info točke (table s tekstom in |
| |grafičnim prikazom), začasnih objektov |
| |(šotori, premične sanitarije) in ureditev |
| |lesenih dostopov do vode. Pri umestitvi |
| |brodišča se upošteva izjemne krajinske podobe|
| |z obstoječo strukturo naravnih in kulturnih |
| |prostorskih sestavin. |
| |– V obrežno vegetacijo in reko Krko se posega|
| |v najmanjši možni meri. Travniške površine se|
| |ohranja v obstoječem stanju – območja se |
| |dodatno ne utrjuje. |
| |– Območja se, razen v času prireditev, ne |
| |osvetljuje. Leseno brodišče je na posameznih |
| |mestih dopustno sidrati v breg. V strugo reke|
| |se ne posega. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|KK 6/3 |Kmetijske površine ob Krki in Topličniku se |
| |začasno uporablja za kopališče. Parkirišče za|
| |potrebe kopališča se uredi na površini za |
| |rekreacijo in šport (ZS). |
| |Na območju se upošteva izjemne krajinske |
| |podobe z obstoječo strukturo naravnih in |
| |kulturnih prostorskih sestavin z naslednjimi |
| |usmeritvami: |
| |– V obrežno vegetacijo ob reki Krki se ne |
| |posega. |
| |– Oba topla vira je treba ohraniti v |
| |obstoječem stanju. Zagotavlja se obstoječe |
| |hidrološko stanje virov (vode se ne |
| |izkorišča). |
| |– Območja se ne osvetljuje. |
| |– Območje med Topličnikom in Krko ter brežine|
| |reke Krke se ohrani v sedanjem stanju ter se |
| |jih utrjuje le z ekoremediacijo proti |
| |eroziji, ne nasipa in ne opremlja s komunalno|
| |ali kakršnokoli drugo opremo. |
| |– Poti od regionalne ceste do reke Krke se ne|
| |utrjuje. |
| |– Parkirišče in vso ostalo spremljajočo |
| |infrastrukturo (sanitarije, smetnjaki), ki |
| |mora biti montažna, se uredi na skrajnem |
| |južnem delu ob regionalni cesti. |
| |Območja kmetijskih zemljišč (K1) se ureja pod|
| |pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu |
| |OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski |
| |izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in druga |
| |kmetijska zemljišča«. |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.6 Okoljska infrastruktura
131. člen
(KK 7/1, KK 7/2)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste objektov |Na območju okoljske infrastrukture (O) so |
| |dovoljeni: |
| |– gradbeno inženirski objekti: čistilne |
| |naprave, |
| |– cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrste |Nezahtevni objekti: |
|nezahtevnih in |– ograje. |
|enostavnih | |
|objektov | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustne |– Zbiranje, prečiščevanje in distribucija |
|dejavnosti |vode, |
| |– Ravnanje z odplakami, |
| |– Oskrba z električno energijo, plinom in |
| |paro, |
| |– Oskrba z vodo, |
| |– Ravnanje z odplakami in odpadki, |
| |– Saniranje okolja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+----------------+----------------------------------------------+
|Gabariti |Na podlagi tehnoloških zahtev. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. UREDITVE OKOLICE |
+----------------+----------------------------------------------+
| |ograja: živa meja, betonska, kovinska |
| |transparentna. |
+---------------------------------------------------------------+
|4. IZJEME |
+----------------+----------------------------------------------+
|KK 7/2 |– Za iztok iz čistilne naprave se uporabi |
| |obstoječi jarek na zahodni strani parcelne |
| |meje zemljišča. |
| |– Pri projektiranju in gradnji stavbe je treba|
| |upoštevati izjemne krajinske podobe z |
| |obstoječo strukturo naravnih in kulturnih |
| |prostorskih sestavin. Območje se vizualno loči|
| |od bližnje okolice z zelenim pasom, ki se |
| |zasadi z gručami avtohtonih drevesnih vrst. |
+----------------+----------------------------------------------+
3.2.7 Kmetijske površine znotraj UN
132. člen
(KK 8/1, KK 8/2, KK 8/3, KK 8/4, KK 8/5)
Območja kmetijskih zemljišč se ureja pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in druga kmetijska zemljišča«. Območja površin cest se ureja pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »površine cest«. Območja celinskih voda se ureja pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »celinske vode«. Pri posegih je treba upoštevati varstvene režimi (kulturna dediščina, poplavna območja itd.), razvidne iz Prikaza stanja prostora ter pridobiti soglasje pristojnega organa.
+---------------------------------------------------------------+
|IZJEME |
+---------------+-----------------------------------------------+
|KK 8/1, KK 8/3,|Na ožjem območju spomenika je prepovedano: |
|KK 8/4, KK 8/5 |– spreminjati prostorsko zasnovo območja in |
| |nabrežja, |
| |– historično parcelacijo, |
| |– pozidavati, nadzidavati, prezidavati ali |
| |rušiti pozidan in nepozidan prostor. |
| |Dovoljeni so le: |
| |– znanstveni posegi, ki so namenjeni |
| |raziskavam in prezentaciji arheološke |
| |dediščine, |
| |– pred vsakim večjim posegom v zemeljske |
| |plasti so potrebne sistematične arheološke |
| |raziskave, |
| |– manjši posegi v zemeljske plasti morajo |
| |potekati pod arheološkim nadzorom, |
| |– potapljanje v reko Krko z namenom odtujevati |
| |arheološke premete z njenega dna, |
| |– lesena mostova sta nadomestljiva pod |
| |pogojem, da se ohranijo dimenzije in zunanji |
| |zgled. |
+---------------+-----------------------------------------------+
|KK 8/3 |Na zemljiščih med regionalno cesto in reko |
| |Krko se ohranja obstoječ hidrološki režim |
| |tako, da se ohranja obrežni habitat reke Krke |
| |in obstoječa konfiguracija tal. |
+---------------+-----------------------------------------------+
3.2.8 Nova pozidava ob ljubljanski cesti
133. člen
(KK 9)
Za EUP KK 9 so podrobni prostorski izvedbeni pogoji (parcelacija, gradbene meje, gradbene linije) prikazani v grafični prilogi »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP KK 9«, ki je sestavni del izvedbenega dela OPN.
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |Na stanovanjskih površinah (SS) je možna |
| |gradnja: |
| |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske, |
| |dvostanovanjske, |
| |– Gradbeno inženirski objekti: otroška in |
| |druga javna igrišča. |
| |Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU) je možna gradnja nestanovanjskih stavb: |
| |– Gostinskih stavb, |
| |– Stavb splošnega družbenega pomena, |
| |– Upravnih in pisarniških stavb, |
| |– Trgovskih stavb in stavb za storitvene |
| |dejavnosti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste |Na stanovanjskih površinah (SS) so dovoljeni:|
|nezahtevnih in |Nezahtevni objekti: |
|enostavnih |– objekti za lastne potrebe (samo garaže, |
|objektov |drvarnice, ute, lope do 10 m2 in utrjene |
| |dovozne poti). |
| |Enostavni objekti: |
| |– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški,|
| |rezervoar za utekočinjeni plin, zbiralnik za |
| |kapnico, enoetažni pritlični objekt in |
| |utrjena dvorišča); |
| |– začasni objekti (samo kiosk); |
| |– vadbeni objekti (sprehajalna pot in igrišče|
| |za šport in rekreacijo). |
| |Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti |
| |(CU) je dovoljena le postavitev nezahtevnih |
| |in enostavnih objektov, navedenih v skupnih |
| |prostorskih izvedbenih pogojih, člen »vrste |
| |gradenj, objektov in drugih posegov v |
| |prostor«. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne |Opravljanje dejavnosti je možno pod pogoji: |
|dejavnosti |– dovolj veliko zemljišče, namenjeno gradnji,|
| |ki zagotavlja potrebne površine za normalno |
| |funkcioniranje objekta; |
| |– parkirišča, potrebna za opravljanje |
| |dejavnosti, morajo biti zagotovljena na |
| |parceli, namenjeni gradnji; |
| |– negativni vplivi na bivanje in bivalno |
| |okolje ne smejo biti povečani (povečana |
| |stopnja hrupa in drugih emisij), glede na |
| |obstoječe stanje. |
| |Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih |
| |površin (SS): |
| |– Pomožne dejavnosti za finančne in |
| |zavarovalniške storitve; |
| |– Poslovanje z nepremičninami; |
| |– Pravne in računovodske dejavnosti; |
| |– Arhitekturno in tehnično projektiranje; |
| |tehnično preizkušanje in analiziranje; |
| |– Oglaševanje in raziskovanje trga; |
| |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti; |
| |– Pisarniške in poslovne storitvene |
| |dejavnosti; |
| |– Popravilo računalnikov in izdelkov za |
| |široko rabo; |
| |– Druge storitvene dejavnosti. |
| |Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti |
| |(CU) je poleg navedenih pod (SS) možno |
| |opravljati še naslednje dejavnosti: |
| |– Socialno varstvo brez nastanitve; |
| |– Popravila računalnikov in izdelkov za |
| |široko rabo; |
| |– Računalniško programiranje, svetovanje in |
| |druge s tem povezane dejavnosti; |
| |– Druge dejavnosti; |
| |– Popravila in montaža strojev in naprav; |
| |– Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim|
| |osebjem; |
| |– Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih |
| |nosilcev zapisa; |
| |– Trgovina z motornimi vozili; |
| |– Trgovina na drobno, razen z motornimi |
| |vozili; |
| |– Dejavnost strežbe jedi in pijač; |
| |– Založništvo; |
| |– Dejavnosti v zvezi s filmi, video in |
| |zvočnimi zapisi; |
| |– Druge informacijske dejavnosti; |
| |– Izobraževanje, dovoljeno je Predšolska |
| |vzgoja in Drugo izobraževanje in |
| |izpopolnjevanje; |
| |– Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in |
| |poslovno svetovanje; |
| |– Dajanje v najem in zakup (samo dajanje |
| |športne opreme v najem in zakup, dajanje |
| |videokaset in plošč v najem); |
| |– Zaposlovalne dejavnosti; |
| |– Dejavnost potovalnih agencij, |
| |organizatorjev potovanj in s potovanji |
| |povezane dejavnosti; |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |– Varovanje in poizvedovalne dejavnosti; |
| |– Dejavnost oskrbe stavb in okolice; |
| |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske |
| |dejavnosti; |
| |– Športne in druge dejavnosti za prosti čas. |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor |Območje stanovanjskih površin (SS): |
|zazidanosti |– do 0,5. |
| |Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU): |
| |– do 0,60. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |Območje stanovanjskih površin (SS): |
|gabariti |– osnovni tloris pravokoten, do 14 x 10 m z |
| |dodatnimi površinami (razni izzidki) skupne |
| |površine do 30 % osnovnega tlorisa objekta v |
| |sklopu določene gradbene meje, |
| |– velikost garaže: do 35 m2 bruto tlorisne |
| |površine. |
| |Na osrednjem območju centralnih dejavnosti |
| |(CU): |
| |– tlorisni gabarit znotraj določene gradbene |
| |meje in v skladu s pogoji Zavoda za varstvo |
| |kulturne dediščine Slovenije. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski |Območje stanovanjskih površin (SS): |
|gabariti/etažnost|– do P+M; višina kolenčnega zidu je do 1 m, |
| |– garaža: P, višina najvišje točke do 5,70 m,|
| |merjeno od najnižje točke objekta. |
| |Osrednje območje centralnih dejavnosti (CU): |
| |– do P+M, brez kolenčnega zidu, višina do |
| |največ 10 m in v skladu s pogoji Zavoda za |
| |varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in |– Streha: osnovna streha je dvokapna, naklona|
|kritina |40°–45°, dopustni so čopi in frčade, enakega |
| |naklona, kot je osnovna streha (trapezne in |
| |enokapne oblike frčad niso dovoljene) in |
| |strešna okna, |
| |– kritina: toni opečno rdeče barve, |
| |– oblikovanje garaž in objektov za lastne |
| |potrebe mora biti skladno z osnovno stavbo. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade |– Barva: svetli pastelni toni, |
| |– materiali: omet, dopustna je v kombinacija |
| |z lesom in steklom, |
| |– odprtine: pravokotne, pokončne, simetrično |
| |razporejene. |
+---------------------------------------------------------------+
|4. LEGA OBJEKTOV |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Regulacijski |– Umestitev osnovnih stavb in garaž, ki niso |
|elementi |nezahtevni objekti, je dopustna ob |
| |upoštevanju določenih gradbenih mej in |
| |gradbenih linij, razvidnih iz grafične |
| |priloge, |
| |– objekte za lastne potrebe je dopustno |
| |postavljati tudi izven gradbene meje, vendar |
| |ne več kot 1,5 m od določene parcele |
| |namenjene gradnji; postavitev ni dopustna med|
| |javno cesto in osnovno stavbo, |
| |– v primeru gradnje skupnih garaž in objektov|
| |za lastne potrebe je dopustna postavitev na |
| |parcelno mejo. |
+---------------------------------------------------------------+
|5. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost parcele |Parcelacija se izvede v skladu z grafično |
|namenjene |prilogo. Dopustna so odstopanja v primeru |
|gradnji |prilagoditve obstoječim parcelnim mejam in |
| |pod pogojem, da se ne spreminja zasnova |
| |pozidave. |
+---------------------------------------------------------------+
|6. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Prometna |Vozišča novih stanovanjskih cest se uredijo |
|infrastruktura |širine najmanj 5 m za dvosmerni promet. Ob |
| |vozišču ceste je dopustno urediti pločnik. |
+---------------------------------------------------------------+
|7. IZJEME |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Območja |Pri posegih je treba upoštevati območja |
|katastrofalnih |katastrofalnih poplav, razvidnih iz prikaza |
|poplav |stanja prostora. Posegi na območju |
| |katastrofalnih poplav so dopustni le, kadar |
| |je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi|
| |ukrepi in na podlagi vodnega soglasja |
| |zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v |
| |prostor ni bistven. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Območja kulturne |Posegi v prostor so dopustni na podlagi |
|dediščine |soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine|
| |Slovenije. |
+-----------------+---------------------------------------------+
4. Kartografski del izvedbenega dela OPN
134. člen
(kartografski del izvedbenega dela OPN)
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste M 1:25000
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture M 1:25000
– Prikaz območij enot urejanja prostora in
podrobnejše namenske rabe prostora M 1: 5000
– Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture M 1: 5000
– Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP
KK 9 M 1: 1000.
IV. POSEBNE DOLOČBE
135. člen
(odstopanja od PIP)
Če so pogoji pri obstoječih legalno zgrajenih objektih neskladni s prostorsko izvedbenimi pogoji, določenimi s tem odlokom, so pri rekonstrukcijah in dozidavah dopustna odstopanja. Višinski gabarit in oblikovni pogoji se v tem primeru uskladijo z obstoječim objektom.
136. člen
(nedovoljena gradnja)
(1) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, je do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustno odstraniti in redno vzdrževati z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(2) Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno odstopanje od določenih PIP za tlorisne gabarite in pogoje glede razmerja stranic, so dopustne tolerance do 20 % oziroma največ 2 m. Prav tako so dopustna odstopanja glede naklona strehe, ki je dopusten od 30–45°.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
137. člen
(veljavnost oziroma delna razveljavitev prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka v celoti ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o ureditvenem načrtu za mestno jedro Kostanjevica (Uradni list RS, št. 12/95, 97/01, 34/10 in 30/11),
– Odlok o lokacijskem načrtu za obvoznico in most v Kostanjevici na Krki (Uradni list RS, št. 97/01),
– Odlok o zazidalnem načrtu za športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 67/06 in 30/11),
– Odlok o zazidalnem načrtu obrtna cona Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 114/06, 43/09),
– Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste RII-419/1205 Šentjernej–Križaj, od km 2.600 do km 4.600 (v naselju Dolnja Prekopa), (Uradni list RS, št. 102/06).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka se delno razveljavi:
– Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici na Krki (Uradni list RS, št. 114/06). Akt se razveljavi na območju dela parcelne številke 203/1, k.o. Kostanjevica, na ostalem območju pa ostane v veljavi.
138. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji planski in izvedbeni akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000, za območje občine Krško (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02,116/02 in 79/04),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Krško za Občino Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 25/06 – obvezna razlaga, 77/08 in 49/10),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Občini Krško (Uradni list RS, št. 41/94).
139. člen
(dokončanje postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja)
Ne glede na določbo prejšnjega člena se gradbeno dovoljenje lahko izda na podlagi dosedanjih veljavnih aktov, če je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred začetkom veljavnosti tega OPN.
140. člen
(veljavnost OPN)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500/1-2008-203
Kostanjevica na Krki, maj 2013
Župan
Občine Kostanjevica na Krki
Mojmir Pustoslemšek l.r.
