Na podlagi četrtega odstavka 11. člena, četrtega odstavka 12. člena, šestega odstavka 22. člena, petega odstavka 23. člena, drugega odstavka 27. člena in petega odstavka 32. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 22/13) se drugi odstavek 4. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Komisija da predlog iz prejšnjega odstavka vladi vključno z informacijami Banke Slovenije o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla banki, in iz katerih izhajajo ugotovitve o dejstvih iz 1. točke prejšnjega odstavka, ter vključno z mnenjem DUTB o tem, ali je banka, upoštevajoč dejstva iz prejšnjega odstavka, primerna za začetek postopka izvedbe predlaganega ukrepa.«.

V naslovu 5. člena se beseda »predlog« nadomesti z besedo »pobuda«.
Uvodni stavek tretjega odstavka 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Komisija na podlagi pobude banke in skladno z ukrepi nadzora Banke Slovenije, iz katerih izhaja, da so pri banki izpolnjene okoliščine iz prejšnjega člena, zahteva od banke, da izdela podrobno uresničljivo poslovno strategijo za izvedbo predlaganih ukrepov ter skladno s smernicami delovanja DUTB ter pravili o državnih pomočeh EU določi merila in zahteve, ki jih mora upoštevati banka, ter elemente poslovne strategije, zlasti:«.
6. točka se črta.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. zmanjšanje stroškov poslovanja, vključno z opisom sprememb glede politike prejemkov in nagrajevanj poslovodstva, zaposlenih in drugih,«.
10. točka se spremeni tako, da se glasi:
»10. določitve cene delnic ali drugih instrumentov banke, ki se uporabijo za dvig kapitalske ustreznosti banke,«.
12. točka se črta.
14. točka se črta.

Tretji in četrti odstavek 6. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Pred izvedbo ukrepov za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala banke v skladu z ZBan-1, se mora izguba banke pokriti v breme za to razpoložljivih sestavin kapitala banke in sredstev obstoječih imetnikov kapitalskih instrumentov banke, ki se v skladu s pogodbeno podlago lahko uporabijo za kritje izgube banke.
(4) Pri izvedbi ukrepov za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala banke v skladu z ZBan-1, se morajo upoštevati učinki prenosa tveganih postavk na DUTB.«.

V 7. členu se za drugim odstavkom dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Komisija v okviru presoje poslovne strategije upošteva tudi rezultate skrbnega pregleda aktive banke in dodatnih obremenitvenih testov, ki jih izvede zunanji izvajalec. Stroške skrbnega pregleda plača banka.
(4) Obseg, pogoje in izvajalca skrbnega pregleda aktive banke in obremenitvenih testov iz prejšnjega odstavka določi komisija po posvetovanju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Vlada na podlagi poslovne strategije banke in predloga komisije v zvezi s to poslovno strategijo ob presoji elementov poslovne strategije, kot jih določa 5. člen te uredbe, odloči o izvedbi ukrepov v banki skladno s to uredbo in ZUKSB.
(2) Komisija pripravi predlog iz prejšnjega odstavka na podlagi ocene Banke Slovenije iz prvega odstavka 7. člena te uredbe ter na podlagi skrbnega pregleda iz tretjega odstavka 7. člena te uredbe.
(3) Sklep vlade o uporabi ukrepa na podlagi te uredbe vsebuje odložni pogoj, ki izvedbo ukrepa veže na prejem pozitivnega mnenja Evropske komisije o skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh EU.
(4) Vlada na podlagi mnenja Evropske komisije, iz katerega izhajajo dodatne zahteve glede skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh EU, lahko zahteva od banke ustrezno prilagoditev poslovne strategije.«.

Drugi in tretji odstavek 9. člena se črtata.

Za besedilom 10. člena, ki postane prvi odstavek, se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Ukrep povečanja osnovnega kapitala banke in drugih kapitalskih instrumentov lahko izvedeta Republika Slovenija ali DUTB.
(3) Vrednost delnice za namen dokapitalizacije se določi na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca, ki ga imenuje Republika Slovenija ali DUTB.
(4) Pri določanju cene novih delnic oziroma drugih kapitalskih instrumentov banke mora neodvisni cenilec iz prejšnjega odstavka upoštevati učinke, ki bodo nastali zaradi prenosa premoženja na DUTB.«.

Drugi, tretji in četrti odstavek 11. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Emisijska vrednost navadnih delnic banke na podlagi te uredbe se določi največ v višini, ki je določena za novo delnico na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca iz 10. člena te uredbe.
(3) Donosnost drugih kapitalskih instrumentov banke na podlagi te uredbe se določi na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca iz 10. člena te uredbe z upoštevanjem profila tveganja banke, značilnosti kapitalskega instrumenta, vključno z njegovo ravnijo podrejenosti, tveganja, donosnosti ter drugih lastnosti instrumenta.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Republika Slovenija ali DUTB izvedeta vplačilo navadnih delnic banke tudi na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu nadzora v banki, ki določa pogoje za povečanje osnovnega kapitala banke skladno z ZBan-1. V tem primeru Republika Slovenija ali DUTB izvedeta vplačilo novih delnic na podlagi cenitve, ki jo za namene izvedbe povečanja osnovnega kapitala banke v skladu z ZBan-1 pridobi Banka Slovenije.«.

V tretjem odstavku 12. člena se besedilo »s strani DUTB« nadomesti z besedilom »s strani Republike Slovenije ali DUTB«.
V četrtem odstavku se besedilo »DUTB vpiše« nadomesti z besedilom »Republika Slovenija ali DUTB vpišeta«.

Tretji odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Med tvegane postavke se uvrstijo tudi sredstva ali izvenbilančne postavke banke, ki ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev med tvegane postavke, kot so določene v prvem in drugem odstavku tega člena, če DUTB ali banka utemeljita, komisija pa s tem predhodno soglaša, da bo pridobitev teh sredstev ali zunajbilančnih postavk povečala učinkovitost upravljanja DUTB ali povečala zaupanje v banko.«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka in DUTB ob sodelovanju Banke Slovenije z upoštevanjem meril iz prejšnjega člena te uredbe v poslovni strategiji določita predloge glede tveganih postavk, ki se na podlagi te uredbe prenesejo na DUTB. Tako pripravljeni predlog poslovne strategije banka predloži komisiji, ki lahko zahteva spremembe poslovne strategije skladno z drugim odstavkom 7. člena te uredbe.«.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Tvegane postavke banke se za namen prenosa tveganj v skladu s to uredbo ovrednotijo na podlagi realne dolgoročne ekonomske vrednosti.
(2) Banka oceni realno dolgoročno ekonomsko vrednost tveganih postavk za namen iz prejšnjega odstavka v skladu s to uredbo, oceno pa potrdi pooblaščeni revizor. Ocena tveganih postavk se izvede po stanju na dan prenosa na DUTB, ki se določi v pogodbi med DUTB in banko.
(3) Realna dolgoročna ekonomska vrednost tveganih postavk je vrednost, ki jo je razumno pričakovati v stabilnem finančnem sistemu, potem ko prenehajo krizni pogoji. Ocena realne dolgoročne ekonomske vrednosti tvegane postavke temelji na tržnih podatkih ter realističnih in primernih predpostavkah glede bodočih denarnih tokov skladno s pravili EU o državnih pomočeh.
(4) Kadar se v skladu s to uredbo realna dolgoročna ekonomska vrednost za namen prenosa tveganj določi na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca, morajo biti ocene vrednosti sredstev, ki jih v skladu s to uredbo izdela neodvisni cenilec, pripravljene za namen neprisilne prodaje na delujočem trgu v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee – IVSC). Realna dolgoročna ekonomska vrednost ustreza pojmu poštena vrednost, ki predstavlja podlago vrednosti v okviru Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV). Cenitev iz prejšnjega stavka mora biti izdelana na datum ocenjevanja vrednosti, ki je enak datumu prenosa na DUTB.«.

V 17. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Stroški, ki se skladno s prvim odstavkom tega člena prenesejo na banko, morajo biti razumni in utemeljeni ter se v pogodbi med banko in DUTB določijo na podlagi predhodnega mnenja komisije. Stroški po tem členu se prenesejo na banko na način, da se upoštevajo pri izračunu cene ob prenosu tveganih postavk na DUTB, pri čemer se v pogodbi med banko in DUTB lahko določi, da dogovorjeni del teh stroškov banka založi pred izvedbo samega prenosa tveganih postavk na DUTB.«.

Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka nepremičnine ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila, ki ga izdela neodvisni cenilec in ki ni starejše od enega leta. Če se stanje nepremičnine ali stanje na trgu nepremičnin na dan prenosa na DUTB razlikuje od stanja, ki je bilo upoštevano v zadnjem cenitvenem poročilu, banka za namen prenosa na DUTB pridobi novo cenitev oziroma popravek cenitve, ki ga izdela neodvisni cenilec, pri čemer mora biti datum ocenjevanja vrednosti enak datumu prenosa na DUTB.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka nepremičnine, prejete v zavarovanje terjatev do dolžnikov v stečaju, ovrednoti na podlagi cenitve, ki je izdelana v okviru stečajnega postopka. Če je v stečajnem postopku že opredeljena izklicna cena na javni dražbi, banka za vrednotenje nepremičnine uporabi zadnjo izklicno ceno.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko neodvisni cenilec kot oceno vrednosti (dokončane) stanovanjske nepremičnine uporabi posplošeno tržno vrednost, ki je določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin in jo objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije. Posplošena tržna vrednost se lahko kot ocena vrednosti nepremičnine uporabi le za stanovanjske nepremičnine, če ta ne presega vrednosti 500.000 eurov. Posplošeno tržno vrednost neodvisni cenilec popravi z uporabo ustreznega odbitka, kadar je to potrebno. Neodvisni cenilec odbitek določi na osnovi preliminarne ocene vrednosti, ki mora odražati trenutno stanje ocenjevanih nepremičnin in stanje na trgu tovrstnih nepremičnin na ocenjevani ali podobnih mikrolokacijah.
(4) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vrednotenje premičnin, na katerih so ustanovljene pravice zavarovanja v korist banke za zavarovanje terjatev banke.«.

Drugi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka kapitalsko naložbo v družbo, v kateri ima pomemben vpliv pri upravljanju (praviloma z 20- ali večodstotno udeležbo v kapitalu), ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca podjetij, ki ni starejše od enega leta. Če finančni položaj družbe ali razmere na trgu kapitala iz prejšnjega stavka na dan prenosa na DUTB pomembno odstopajo od finančnega položaja te družbe ali razmer na trgu kapitala, ki so bile upoštevane v zadnjem cenitvenem poročilu, banka za namen prenosa na DUTB pridobi novo cenitev oziroma popravek cenitve, ki ga izdela neodvisni cenilec podjetij. Kot datum ocenjevanja vrednosti se določi datum prenosa na DUTB.«.

Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Banka in DUTB v zvezi z ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke v skladu s to uredbo in upoštevanjem meril iz 14. in 15. člena te uredbe opredelita tvegane postavke, ki se odplačno prenesejo na DUTB, ter opredelita prenosno vrednost teh postavk na podlagi te uredbe.
(2) Obseg tveganih postavk, ki izpolnjujejo merila iz 14. člena te uredbe in se prenesejo na DUTB, se določi v skladu s 15. členom te uredbe, pri čemer se tvegane postavke za namene prenosa na DUTB razvrščajo v skupine glede na dejavnost, s katero se te tvegane postavke povezujejo in za katere se določa skupna strategija upravljanja.
(3) Če ima banka do posameznega neplačnika poleg terjatev, ki ustrezajo merilom iz 14. člena te uredbe, tudi kapitalske naložbe v tej osebi, ki z vidika upravljanja s tveganji predstavljajo za banko poslovno celoto, se lahko te kapitalske naložbe prenesejo na DUTB skupaj s prenesenimi terjatvami ne glede na merila iz 14. člena te uredbe.«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) DUTB zagotovi plačilo ustreznega nadomestila pri odplačnem prevzemu tveganih postavk banke praviloma z izdajo obveznic DUTB, za katere je izdano poroštvo Republike Slovenije. V tem primeru DUTB zagotovi nadomestilo banki z izročitvijo obveznic DUTB banki, pri čemer je vrednost glavnice izdanih obveznic enaka prenosni vrednosti na dan prenosa.
(2) DUTB lahko za plačilo ustreznega nadomestila pri odplačnem prevzemu tveganih postavk banke zagotovi banki denarna sredstva, ki jih pridobi z zadolževanjem na finančnem trgu skladno z ZUKSB, statutom in smernicami delovanja DUTB, vključno s posojilom pri banki, v kateri se izvajajo ukrepi po tej uredbi.«.

Prvi in drugi odstavek 23. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Vrednost sredstev, ki se kot tvegane postavke prenašajo na DUTB, se določi glede na ocenjeno realno dolgoročno ekonomsko vrednost teh sredstev, zmanjšano za stroške refinanciranja in stroške upravljanja DUTB (prenosna vrednost).
(2) Stroški refinanciranja DUTB se upoštevajo pri določanju prenosne vrednosti sredstev tako, da se ocenjena realna dolgoročna ekonomska vrednost diskontira z uporabo diskontne stopnje (netvegana obrestna mera povečana za pribitek nad netvegano obrestno mero, ki ga DUTB plača pri zadolževanju), pri čemer se upošteva doba unovčevanja sredstev najpozneje do 31. decembra 2017.«.

V prvem odstavku 28. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Pred postopkom zadolževanja mora DUTB pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.«.

Priloga 2 se nadomesti z novo Prilogo 2, ki je priloga in sestavni del te uredbe.

Postopki, ki so se v zvezi z izvajanjem ukrepov za krepitev stabilnosti bank začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo skladno z določbami te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.