Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 30. maja 2013 sprejel

S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica.

V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar.
2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Branik 75, 5295 Branik.
3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan.
4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk.
5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče.
6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar.
7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar.
8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Ul. Vinka Vodopivca 90, 5000 Nova Gorica.
9. Krajevna skupnost Lokovec, ki obsega naselje Lokovec.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Lokovec 82, 5253 Lokovec.
10. Krajevna skupnost Lokve – Lazna, ki obsega naselji Lokve in Lazna.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Lokve 30, 5252 Trnovo.
11. Krajevna skupnost Nova Gorica, ki obsega naselji Nova Gorica in Pristava.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Erjavčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica.
12. Krajevna skupnost Osek – Vitovlje, ki obsega naselji Osek in Vitovlje.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Osek 73, 5261 Šempas.
13. Krajevna skupnost Ozeljan – Šmihel, ki obsega naselji Ozeljan in Šmihel.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Ozeljan 92, 5261 Šempas.
14. Krajevna skupnost Prvačina, ki obsega naselje Prvačina.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Prvačina 48, 5297 Prvačina.
15. Krajevna skupnost Ravnica, ki obsega naselji Ravnica in Podgozd.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Ravnica 9, 5251 Grgar.
16. Krajevna skupnost Rožna Dolina, ki obsega naselja Ajševica, Rožna Dolina in Stara Gora.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Vipavska cesta 16b, 5000 Nova Gorica.
17. Krajevna skupnost Solkan, ki obsega naselja Solkan, Šmaver in Sveta Gora.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu Trg J. Srebrniča 7, 5250 Solkan.
18. Krajevna skupnost Šempas, ki obsega naselje Šempas.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Šempas 136, 5261 Šempas.
19. Krajevna skupnost Trnovo, ki obsega naselja Trnovo, Nemci in Voglarji.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Trnovo 39, 5252 Trnovo.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih skladno s statutom opravlja samostojno in ima pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Mestna občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana mestne občine (v nadaljevanju: župan), so nični, vendar pa vsakokratni odlok o izvrševanju občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

Stavba, v kateri je sedež krajevne skupnosti, mora biti ustrezno označena, na njej pa morajo biti izobešene zastave.
Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun, razen če svet krajevne skupnosti sklene, da finančno poslovanje vodi preko mestne občine.
Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike. V sredini je napis »Krajevna skupnost« ter njeno ime, v obkrožnici pa »Mestna občina Nova Gorica«. Ustrezna služba MONG pripravi predlog pečata, kjer bo določena oblika, velikost in vsebina.
Krajevna skupnost ima lahko svojo zastavo, grb in krajevni praznik o čemer odloča svet krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost z namenom zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na svojem območju sodeluje pri opravljanju javnih zadev v mestni občini, seznanja pristojni organ mestne občine s problemi in potrebami svojih prebivalcev, daje mnenja in predloge ter neposredno opravlja tiste naloge, ki so nanjo prenesene s statutom ali občinskimi odloki.

Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v mestni občini z dajanjem pobud, predlogov in zahtev za aktivnosti, ki naj jih mestna občina izvaja na območju skupnosti ali pa vplivajo na življenje in delo njenih prebivalcev ter s sodelovanjem pri njihovi realizaciji, zlasti pri:
– pripravi razvojnih programov mestne občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju,
– pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– sanaciji divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
– ureditvi in olepševanju kraja,
– urejanju in opremljanju otroških in športnih igrišč,
– vzdrževanju spomenikov in objektov kulturne dediščine,
– urejanju oziroma vzdrževanju pokopališč,
– dodatni prometni ureditvi (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev na njenem območju,
– urejanju socialnih problemov njenih prebivalcev,
– skrbi za okolje,
– spremljanju nevarnosti na svojem območju in izvajanju nalog s področja zaščite in reševanja.
Na vprašanja, predloge ali pobude morajo občinski organi odgovoriti v roku 15 dni od prejema.
Krajevna skupnost lahko mestnemu svetu mestne občine (v nadaljevanju: mestni svet) posreduje svoje mnenje o posameznih vprašanjih, ki jih le-ta obravnava na svojih sejah.

Krajevna skupnost daje predloge in seznanja pristojni organ mestne občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter daje mnenja, pobude in predloge:
– pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
– glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
– v zvezi s sanacijskimi programi onesnaževalcev, ki vplivajo na življenje na njenem območju,
– glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene in glede posegov v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, ter za ukinitev in vzpostavitev javnega dobra,
– k odločitvam o razpolaganju s premoženjem mestne občine na njenem območju,
– v vseh drugih primerih, ki neposredno zadevajo krajevno skupnost.
Če postopka pridobivanja mnenja oziroma drugačnega načina sodelovanja krajevne skupnosti v postopku ne ureja poseben predpis, mora mestna občina za mnenje krajevne skupnosti zaprositi pismeno, s tem, da v zahtevi določi primeren rok, v katerem mora mnenje prejeti. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni. Če mnenja v danem roku ne prejme, niti krajevna skupnost ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Če nastane spor o tem, ali gre za primer iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena, odloči župan.

Krajevna skupnost v okviru svojih pristojnosti neposredno opravlja naslednje naloge:
– gospodari s premoženjem v lasti krajevne skupnosti,
– gospodari s premoženjem mestne občine, ki ga nanjo prenese z odlokom, in ki zato zagotovi potrebna sredstva,
– pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti,
– pristojne strokovne službe opozarja na socialne probleme krajanov in sodeluje pri njihovem reševanju.

Krajevna skupnost lahko neposredno opravlja tudi posamične naloge s področja komunalne in infrastrukturne dejavnosti in z drugih področij, ki so v planih krajevnih skupnosti in ji za to sredstva na ustreznih postavkah odobri mestna občina s sprejetjem proračuna. Naloge morajo po obsegu in strokovnosti ustrezati kadrom oziroma znanju s katerim krajevna skupnost razpolaga.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet), izvoljen v skladu z zakonom in statutom.
Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe z večino opredeljenih glasov navzočih članov (navadna večina) izvolijo člani sveta.
Če predsednik svojih nalog ne izpolnjuje na pravilen način, ali če izgubi zaupanje članov sveta, ga lahko svet na predlog več kot četrtine članov sveta, z večino glasov vseh članov sveta (kvalificirana večina) razreši, če hkrati izvoli novega predsednika. Predsednik z razrešitvijo ne izgubi mandata člana sveta.
Predsednik in člani sveta imajo pravico do sejnin in drugih prejemkov obračunanih skladno s pravilnikom ali sklepom mestnega sveta.
Funkciji predsednika in člana sveta sta nepoklicni.

Predsednik sveta zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet.
Predsednik sveta je odgovoren za zakonito in transparentno delovanje krajevne skupnosti ter za izvrševanje sklepov sveta in finančnega načrta krajevne skupnosti.
Za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti ali nadomeščanje zaradi odsotnosti ali zadržanosti lahko predsednik sveta pismeno določi namestnika ali pooblasti drugega člana sveta. Izvod pooblastila mora dostaviti upravi mestne občine v treh dneh po njegovi izdaji.

Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– obravnava gradiva za seje mestnega sveta ter odbora za krajevne skupnosti ter pripravi stališča do obravnavanih vprašanj,
– komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga kandidate za člane odbora za krajevne skupnosti;
– županu podaja zahtevo za sklic zbora občanov;
– sklepa o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, po predhodnem soglasju mestnega sveta,
– sklepa o uporabi sredstev krajevne skupnosti ter o gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti, pri čemer zlasti:
– predhodno potrjuje investicijsko dokumentacijo ter predloge za vnos investicij v načrte razvojnih programov mestne občine,
– pred pričetkom postopka oddaje javnih naročil potrdi najmanj predmet javnega naročila, vrsto postopka, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in merila za izbor,
– pred podpisom daje soglasje k pogodbam,
– potrjuje mesečno evidenco naročilnic ter evidenco javnih naročil, izdelano skladno s predpisi o javnem naročanju,
– sprejema predlog finančnega načrta in po sprejemu proračuna finančni načrt ter letno poročilo,
– odloča o službenih potovanjih predsednika sveta in potrdi prijavljene stroške,
– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona, občinskih predpisov ali posamičnih aktov mestnega sveta ali navodil župana ali uprave mestne občine.
Pred odločitvijo lahko svet krajevne skupnosti skliče zbor krajanov, da si pridobi njihovo mnenje.

Svet krajevne skupnosti dela na rednih ali izrednih sejah. Seje sklicuje predsednik sveta praviloma na podlagi sprejetega letnega plana dela ali, če meni, da je sklic potreben, mora pa jo sklicati, če to pismeno zahteva več kot četrtina članov sveta, če tako sklene mestni svet ali sklic zahteva župan. Taki zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo. Če predsednik seje ne skliče v roku osmih dni od prejema pravilne zahteve, jo lahko skliče predlagatelj, ki svetu lahko predlaga razrešitev predsednika ter izvolitev novega.
Članom sveta je treba poslati vabilo za redno sejo najmanj 5 dni pred sejo, za izredno sejo pa najmanj 1 delovni dan pred sejo. Vabilo z dnevnim redom se objavi na spletni strani mestne občine in, če je to možno, na spletnih straneh krajevnih skupnosti.
Vabilo in dnevni red za sejo sveta mora biti istočasno kot članom sveta posredovano tudi županu, ki ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko to pravico s pooblastilom prenese na podžupana ali predstojnika občinske uprave. Vabilo se posreduje tudi svetnikom mestnega sveta, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti.
O poteku seje se vodi zapisnik, ki mora vsebovati najmanj:
– dnevni red seje
– seznam prisotnosti
– vsebinski del in zaključke/sklepe
– datum in čas trajanja seje
– predsedujočega in čas vodenja.
Prvo sejo sveta KS skliče in do izvolitve novega predsednika vodi zadnji izvoljeni predsednik, če pa to ni mogoče jo skliče najstarejši član sveta. Izvod podpisanega zapisnika mora predsednik sveta najkasneje v roku 7 dni po seji, na kateri ga je svet potrdil, dostaviti upravi mestne občine, ki mora zapisnik v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, urediti in objaviti na spletni strani mestne občine in, če je to možno, na spletnih straneh krajevnih skupnosti ter na oglasni deski krajevne skupnosti.
Za dosjeje (spise) sej sveta med letom je zadolžen predsednik sveta ali uprava mestne občine, ob koncu koledarskega leta pa jih je potrebno skladno s prepisi, ki urejajo dokumentarno gradivo, vložiti v tekočo zbirko v glavni pisarni mestne občine.

Za delovanje sveta se uporabljajo določbe statuta in tega odloka ter smiselno določbe poslovnika mestnega sveta. Svet krajevne skupnosti lahko določila navedenih aktov povzame v obliki internih navodil za delovanje.
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če statut ali ta odlok ne določata drugače.

Delo krajevne skupnosti je javno, izključitev javnosti in način ravnanja z osebnimi podatki in gradivi zaupne narave določa zakon, statut ter poslovnik mestnega sveta.
Krajevna skupnost lahko izdaja svoje glasilo, kolikor ima za to lastna sredstva.

Strokovno in administrativno pomoč za delo krajevni skupnosti zagotavlja uprava mestne občine. Sklepanje pogodb za naročanje svetovalnih, odvetniških in podobnih storitev je ne glede na vrednost možno le s predhodnim soglasjem župana.

Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar. Za razpolaganje in upravljanje s premoženjem krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razpolaganje in upravljanje s premoženjem mestne občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe, oddajanje javnih naročil in določbe odloka o proračunu mestne občine.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna, bilančni podatki krajevne skupnosti pa so vključeni v bilance občinskega proračuna.
Sredstva se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom ter le v obsegu proračunskih postavk.

Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu mestne občine in iz drugih virov (razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem, javni razpisi ipd.).
Višina sredstev občinskega proračuna namenjena za financiranje delovanja krajevne skupnosti se določi ob upoštevanju naslednjih meril:
– število prebivalcev,
– površina,
– oddaljenost sedeža krajevne skupnosti od sedeža mestne občine,
– število zaokroženih območij poselitve, ki vplivajo na višino stroškov delovanja.
Vpliv posameznega merila določi mestni svet s sklepom.
Ob sprejemanju proračuna se višina sredstev za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti lahko korigira glede na proračunske možnosti. V proračunu se določi tudi obseg drugih nalog, ki jih krajevna skupnost izvaja v proračunskem letu, pri čemer se upošteva tudi druga merila (hribovitost, višinska lega poseljenih območij ipd.) in konkreten obseg nalog, ki jih krajevna skupnost izvaja v proračunskem letu.

Krajevna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi v obliki donacij. Sredstva donacij, ki so bile dane namensko, se evidentirajo ločeno, njihova poraba pa mora biti skladna z namenom, za katerega so bila dana.

Če se ugotovi, da krajevna skupnost očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko, lahko mestni svet na predlog pooblaščenega predlagatelja razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve.

Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja krajevne skupnosti z javnimi sredstvi in premoženjem izvaja Nadzorni odbor mestne občine.
Nadzorni odbor mestne občine je pristojen tudi za ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem.

Uprava Mestne občine mora mestnemu svetu predložiti v sprejem merila iz tretjega odstavka 19. člena tega odloka najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi odloka. Merila se pričnejo uporabljati v proračunskem letu 2014.
Krajevne skupnosti morajo svoje žige uskladiti s tem odlokom najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o organiziranju in delovanju krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica (Uradne objave, št. 5/96 in 10/97).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.