Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 57/12, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št 99/07) in 30. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Mežica na 21. seji dne 12. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Mežica (v nadaljnjem besedilu: OPN).
2. člen
(namen OPN)
OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
3. člen
(cilji OPN)
Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4. člen
(vsebina OPN)
(1) Tekstualni del OPN vsebuje strateški in izvedbeni del ter dve prilogi odloka. Obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe;
II. Strateški del;
III. Izvedbeni del;
IV. Prehodne in končne določbe;
V. Grafične priloge strateškega in izvedbenega dela;
VI. Obvezne priloge.
(2) Strateški del:
1. Splošne določbe;
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
3. Zasnova prostorskega razvoja občine;
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
6. Okvirna območja razpršene poselitve;
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine;
8. Usmeritve za razvoj v krajini;
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.
(3) Izvedbeni del:
1. Splošne določbe;
2. Območja namenske rabe;
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji;
4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
5. Prilogi k odloku o OPN:
5.1 Priloga 1: Preglednica enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe ter načinov urejanja prostora
5.2 Priloga 2: Enostavni in nezahtevni objekti
(4) Grafični del OPN vsebuje:
1. Strateški del:
Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja (M 1: 25.000),
Karta 2.1: Gospodarska javna infrastruktura – prometna infrastruktura (M 1: 25.000),
Karta 2.2: Gospodarska javna infrastruktura – energetska infrastruktura (M 1: 25.000),
Karta 2.3: Gospodarska javna infrastruktura – komunalna infrastruktura (M 1: 25.000),
Karta 2.4: Gospodarska javna infrastruktura – oskrba z vodo (M 1: 25.000),
Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1: 25.000),
Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1: 25.000),
Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1: 25.000),
Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe (M 1: 25.000),
Karta 7: Območja s posebnimi usmeritvami (M 1: 25.000).
2. Izvedbeni del:
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1: 25.000),
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji GJI (M 1: 25.000),
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5.000),
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaze gospodarske javne infrastrukture (M 1: 5.000).
(5) Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti (M 1: 25.000).
(6) S prostorskimi izvedbenimi pogoji (v nadaljnjem: PIP) se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljnjem OPPN).
5. člen
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
1.1 Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov,
1.2 Prikaz stanja prostora,
1.3 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN in Urbanistični načrt,
1.4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
1.5 Obrazložitev in utemeljitev OPN,
1.6 Povzetek za javnost,
1.7 Okoljsko poročilo.
6. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
7. člen
(območje OPN)
(1) Z OPN se ureja celotno območje Občine Mežica.
(2) Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Mežica.
8. člen
(pomen kratic)
OPN občinski prostorski načrt;
OPPN občinski podrobni prostorski načrt;
UN urbanistični načrt;
PA prostorski akt;
NRP namenska raba prostora;
PNR podrobna namenska raba prostora;
EUP enota urejanja prostora;
PIP podrobni izvedbeni pogoji;
GJI gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju
gospodarske javne infrastrukture;
GJD gospodarsko javno dobro;
GIO gospodarski inženirski objekti;
CČN centralna čistilna naprava;
MČN mala čistilna naprava;
MHE mala hidroelektrarna;
LEK lokalni energetski koncept;
PM parkirno mesto;
FZ faktor zazidanosti;
FI faktor izrabe;
DOBP delež odprtih bivalnih površin;
FPP faktor povoznih površin;
BEP bruto etažna površina;
BEV bruto etažna volumen;
EMV elektromagnetno valovanje.
9. člen
(pomen izrazov)
Gradnje nizke gostote pomeni poseljenost cca 40–80 prebivalcev/ha.
Gradnja srednje gostote pomeni poseljenost cca 80–120 prebivalcev/ha.
Gradnja visoke gostote pomeni poseljenost cca 120 in več prebivalcev/ha.
Primarne dejavnosti so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo.
Terciarne dejavnosti so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Sprememba rabe je sprememba pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se pri tem spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
Viri elektromagnetnega sevanja (EMS) so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
Kota ±0'00 zmeraj predstavlja pohodnico pritličja.
Galerija (G) pomeni vmesni prostor (svetla višina najmanj 2,20 m) med polno višino etaže – N (nadstropja) oziroma M (mansarde) in spodnjo koto slemena strehe.
Faktor izrabe parcele (FI), namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim. V primeru, ko so podzemne etaže (ena ali več od njih) trajno in na več kot 80 % svojih neto tlorisnih površin namenjene parkirnim površinam, se bruto površine takšnih etaž ne prištevajo k bruto površini objekta. Takšnim površinam ni mogoče spreminjati namembnosti.
Faktor povoznih površin (FPP) predstavlja razmerje med povoznimi površinami na stavbnem zemljišču in stavbnim zemljiščem in mora biti manjši ali enak (≤) 0,xy, kar pa ne sme skupaj presegati XY m2. FPP se šteje med zazidano površino tega stavbnega zemljišča.
Nepozidljivo zemljišče med GM in mejnicami stavbnih zemljišč predstavlja površine, kjer ni možno postavljati nobenih stavb, objektov ali naprav, razen GJI in ograj oziroma škarp, če to dopuščajo posamezni PIP oziroma določila OPPN in v skladu z določili tega odloka.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih, primarnih in transportnih vodovodov in je, kot občinska javna infrastruktura, namenjen opravljanju storitev javne službe in so zanj pridobljena vsa potrebna tehnična in upravna dovoljenja.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo in za katerega imajo uporabniki oziroma lastniki le-teh pridobljena vsa potrebna tehnična in upravna dovoljenja.
Sekundarna bivališča so stanovanjske stavbe, ki jih lastnik uporablja za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje, oziroma na njih lastnik ali uporabnik nima trajnega naslova.
Kolenčni zid je nosilna stena na obodnici med zgornjo višino nosilne konstrukcije zadnje etaže ter spodnjo površino kapne lege, ki je izvedena z različnimi materiali (les, AB, jeklo ipd.). Višina kolenčnega zidu se meri od končne višine pohodnice najvišje/zadnje etaže in višinsko točko stika končnega sloja stene in končnega spodnjega / notranjega sloja stropu strehe.
Stenski oziroma fasadni pomol (aka rizalit) je izrivek na posamezni fasadi stavbe, ki je izveden tako, da ni neposredno spojen od ali izpod kote ±0'00 pa do napušča stavbe oziroma da je število etaž le-tega za eno manjše od skupnega števila etaž. Kot izhodišče se jemlje smer navzgor od etaže pritličja oziroma kote ±0'00.
Frčada (aka aher= aherl=aherln) je strešno okno izven nivoja strehe.
Občinsko središče Mežica je območje obravnavano z Urbanističnim načrtom.
Trajnostni prostorski razvoj (TR- sustainable development, Definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (Burtlandska komisija))- »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987, stran 43).
Tradicionalni vzorec pomeni krajevno obliko (Mežiška dolina) arhitekturne krajinske enote Koroška.
II. STRATEŠKI DEL
1. Splošne določbe
10. člen
(namen)
Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov se s strateškim delom OPN, na podlagi razvojnih potreb Občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja ter usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
1.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
11. člen
(izhodišča in vizija prostorskega razvoja občine)
(1) Strategija razvoja Občine Mežica izhaja iz zahteve po doseganju uravnoteženega razvoja z usklajevanjem gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja. Usmerjanje razvojnih procesov v občini ter z njimi povezanimi prostorskimi ureditvami se zagotavlja z racionalno rabo prostora, ohranjanjem prostorskih zmogljivosti ter ohranjanjem naravnih in kulturnih kakovosti za sedanje in prihodnje generacije.
(2) Prostorski razvoj na obmejnem območju na meji z Avstrijo, se izkoristi kot priložnost vzdrževanja in utrjevanja čezmejnih vezi, hkrati pa se krepi nacionalne in lokalne značilnosti kulturnega prostora. Na območju mejnega prehoda Reht se s tem namenom oblikuje novo območje za razvoj turizma. Problemi obmejnega območja se razrešujejo tudi v okviru krepitve gravitacijskega središča Koroške regije, na katerega se, z zagotavljanem boljše dostopnosti, navezuje tudi Mežica.
(3) Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) se Mežica razvija kot lokalno središče, ki se zlasti z razvojem 3. razvojne osi naveže na policentrični urbani sistem v regiji. Mežica v okviru urbanega sistema krepi povezanost z naselji (istoimenskih občin) Prevalje, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Dravograd pa tudi čezmejno z Avstrijsko Koroško in Celovcem.
(4) Glede na položaj znotraj Koroške regije, se v Občini Mežica razvija tiste dejavnosti, ki bodo omogočale delovna mesta in oskrbo občanov:
4.1 izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, prometne, trgovske, gostinske, zavarovalniške, finančne in druge poslovne dejavnosti.
4.2 v okviru dvigovanja bivalnega standarda ter nadaljnjega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija prostorske možnosti za šport in rekreacijo, omogoči pa se tudi nove prenočitvene kapacitete in nadgradnjo turistične infrastrukture.
(5) Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine.
(6) Zagotavlja se optimalna dostopnost ter urejenost infrastrukture, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj podjetništva ter proizvodnih in drugih poslovnih dejavnosti. Z uvajanjem rabe alternativnih virov energije (biomasa, bioplin, toplotna, vodna in sončna energija) se postopno zagotavlja energetska samooskrba na širšem gravitacijskem območju Občine Mežica.
(7) Občina Mežica sodi v Koroško arhitekturno regijo, kjer se izven poselitvenih območij ohranja obstoječi prepoznavni tradicionalni vzorec poselitve, pri čemer se nova poselitev usmerja v urbano poselitveno območje Mežice. Ohranja se obstoječa tipologija kvalitetne razpršene poselitve v hribovitem delu občine in kjer se skladno z umestitvijo v krajinsko enoto Koroška (oznaka 12_74) ohranja obstoječa prostorska razmerja, prepoznavne krajinske prvine ter tipične krajinske vzorce.
(8) Vizija razvoja Občine Mežice je, z uveljavljanjem načel uravnoteženega razvoja, zagotavljati usklajen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne in kulturne kakovosti ter kvalitetno in privlačno bivalno okolje. Občina si bo prizadevala za uveljavitev in prepoznavnost znotraj Koroške regije ter v širšem obmejnem prostoru.
12. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
Cilji, ki jih bo Občina Mežica zagotavljala v svojem nadaljnjem prostorskem razvoju, so:
1.1 zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti, pri čemer se bo širitev naselij zagotovila z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo,
1.2 izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij ter gospodarskih con, kar se zagotovi z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic-cest, pešpoti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem prometnih ureditev za povečanje prometne varnosti ter z namenom izboljšanja prometne dostopnosti in navezave na 3. razvojno os,
1.3 opremljenost naselij in gospodarskih con z gospodarsko javno infrastrukturo, kar se zagotavlja s prenovami obstoječih omrežij, izboljšanjem njihove učinkovitosti, posodabljanjem in dograjevanjem z namenom dvigovanja standarda opremljenosti naselij,
1.4 ohranjanje prepoznavnosti prostora, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj v obstoječe urbano območje Mežice, s preprečevanjem razpršene gradnje ter s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino, zlasti pa z ohranjanjem tipičnega prepleta kmetijske in gozdne rabe prostora,
1.5 ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti,
1.6 razvoj potencialov za turizem z vključevanjem dopolnilnih dejavnosti kmetijstva, naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo,
1.7 vključevanje v regionalne in čezmejne razvojne projekte, zlasti v okviru medobčinskega in čezmejnega povezovanja in pridobivanja sredstev za gospodarski in socialni razvoj občine,
1.8 zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
1.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
13. člen
(prostorski razvoj občine)
(1) Občina si bo prizadevala za uravnotežen prostorski razvoj, ki bo na eni strani upošteval prostorske potrebe razvoja dejavnosti ter jih uskladil z varovanjem in ohranjanjem prepoznavnih kakovosti. Občina bo z uravnoteženim razvojem krepila svojo vlogo tudi na obmejnem območju, kjer imajo čezmejni odnosi velik pomen na področju družbene in ekonomske integracije na regionalni in meddržavni ravni. Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora je eno od temeljnih izhodišč zasnove prostorskega razvoja Občine.
(2) V osrednjem delu občine, v dolini reke Meže, se je razvila intenzivnejša poselitev, znotraj katere se razvijajo prostorski pogoji za gospodarski in socialni razvoj ter temeljne upravne in centralne funkcije občinskega središča. Uveljavi se uravnotežen razvoj, ki bo usmerjen v prenovo in notranji razvoj, potrebe po širitvah naselja pa bodo usklajene z naravnimi in družbenimi razmerami območja ter ob ohranjanju kulturnih kakovosti prostora. Z obnovo obstoječih prometnic se vzpostavi boljšo dostopnost, zlasti v smeri proti Občini Prevalje, kjer se cestno omrežje naveže na 3. razvojno os ter v smeri Črne na Koroškem preko Slemena proti Šoštanju kot podporna navezava na (obstoječe) avtocestno omrežje R Slovenije. V Mežici se zagotavljajo nove površine za poselitev v obliki organizirane gradnje, ki bo sledila urejeni gospodarski javni infrastrukturi z namenom ustvarjanja privlačnega bivalnega okolja. Preprečuje se razpršena gradnja z usmerjanjem novogradenj na proste površine za gradnjo znotraj naselja, kjer se lahko zagotovi opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Mejno območje Reht se oblikuje v turistično območje, ki se celovito urbanistično uredi ter zagotovi gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Vzhodni in zahodni del občine zavzema razgiban in hriboviti del občine, ki se dviga nad dolino reke Meže. To je območje zadržanega razvoja, kjer se ohranja značilni preplet kmetijske in gozdne rabe prostora z avtohtonim vzorcem razpršene poselitve. Ohranja se prepoznavne značilnosti poselitve celkov, kjer so kmetijska gospodarstva umeščena na obrobja kmetijskih površin, ki jih obkrožajo gozdne površine. Kmetijska gospodarstva se poleg s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo razvija tudi v povezavi s turistično ponudbo, kot dopolnilno dejavnostjo kmetijstva.
14. člen
(območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) V občinskem središču Mežica se prepletajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij in vzpostavitev samooskrbne občinskega središča in širšega gravitacijskega območja v občini. Pri tem se dejavnosti razporejajo tako, da so medsebojno združljive znotraj posamezne namenske rabe območja. Razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti se usmerja v osrednji del Mežice, ob glavni cesti (RII-425). Občina spodbuja nove ureditve za te dejavnosti z namenom, da se zagotovi primerna oskrba občanov. Zaokrožena območja za centralne dejavnosti naj se neposredno navezujejo na urejene javne zelene površine, ki se povezujejo v prepoznaven sistem zelenih površin.
(2) Občinsko središče se razvija kot zaposlitveni center, proizvodne in obrtne dejavnosti pa se umešča tudi v gospodarske cone v dolini Meže na severnem delu občine.
(3) Občina se bo zavzemala za ustvarjanje kvalitetnega bivalnega okolja v občinskem središču, tudi z obnovo in nadaljnjim razvojem rekreacijske infrastrukture v obliki kakovostnega grajenega javnega dobra ter urejenimi zelenimi odprtimi površinami. Pri tem se ponovno ovrednoti obstoječe zelene površine in pregleda možnosti za njihovo rabo. Občina bo spodbujala energetsko varčno gradnjo ter izrabo alternativnih virov energije.
(4) Občina se zavzema za ohranitev avtohtone razpršene poselitve in preprečuje razpršeno gradnjo s počitniškimi ali stanovanjskimi objekti. Novogradnje se usmerja na proste površine za gradnjo v naseljih ali na njegovih robovih, kjer je možna dobra dostopnost in cenovno racionalno priključevanje na komunalno in drugo infrastrukturo.
(5) Gospodarska javna infrastruktura se v občini razvija tako, da se zagotovi komunalna oskrba ter dostopnost, skladno z uravnoteženim družbenim in prostorskim razvojem. Občina se zavzema za zakonsko predpisano opremljenost zemljišč in pogojuje novo pozidavo za stanovanja z zakonsko predpisano opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) Prometna infrastruktura se v občini razvija z namenom izboljšanja dostopnosti, prometne varnosti in navezave na 3. razvojno os.
(7) Občina se zavzema za racionalno ravnanje z odpadki, zlasti z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov. Odvoz odpadkov se ureja v okviru regijskega centra za ravnanje z odpadki KOCEROD na odlagališču nenevarnih končnih komunalnih odpadkov Koroške regije »Zmes« v Občini Prevalje. Problematika gradbenih odpadkov se rešuje v okviru sanacije (brez izkoriščanja mineralnih surovin) nelegalnega kopa Ježevo ter potencialno tudi na območju razvoja gospodarske cone Glančnik (območje pretežnega urejanja z OPPN).
(8) Kmetijska in gozdarska dejavnost se ohranja v obstoječem obsegu, zlasti z namenom ohranjanja značilne kulturne krajine in poselitve na hribovitem območju. Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir, v katerih se zagotovi sonaravno gospodarjenje z gozdom, pri čemer se upošteva tudi cilje ohranjanja narave in potenciale za prostočasne dejavnosti in turizem.
15. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) V skladu z administrativno razdelitvijo je v občini šest naselij: Lom, Onkraj Meže, Podkraj pri Mežici, Breg, Plat in Mežica. Razvoj poselitve izhaja iz ohranitve obstoječega centralističnega koncepta razvoja z občinskim središčem v osrednjem delu ter ostalimi naselji, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev celkov.
(2) Mežica se razvija kot lokalno središče, kjer se še naprej razvija delovna mesta v gospodarskih in družbenih dejavnostih. Prednostno se izkoristijo obstoječe neizkoriščene stavbne površine v naselju. Vzporedno z razvojem delovnih mest se zagotovi nove stanovanjske površine, kjer se omogoči organizirano gradnjo s privlačnimi in komunalno urejenimi površinami za bivanje. Mežica se razvija kot kulturno, turistično in upravno središče občine, kjer se zelene površine povezuje v enovit in prepoznaven zeleni sistem. Z rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste RII–425 se bo izboljšala prometna dostopnost v smeri občin Prevalje in Črne na Koroškem, zagotovila se bo večja prometna varnost in ustrezne površine za pešce in kolesarje.
(3) Območje Reht se oblikuje v samostojno enoto za razvoj turizma. Območje se kompleksno ureja, z ustreznimi programi opremljanja se zagotovi oprema s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Breg se ohranja kot rudarski zaselek, kjer se še naprej razvija dejavnosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) s spremljevalnim programom.
(5) Ostala naselja sodijo v hribovito območje s celki, kjer prevladuje avtohtona razpršena poselitev.
Ohranja se tipologijo celkov zlasti z namenom ohranitve poseljenosti, kmetijske in gozdarske dejavnosti ter ohranjanja značilnosti kulturne krajine. Občina spodbuja urejanje individualnih čistilnih sistemov (male ali rastlinske čistilne naprave) na območju razpršene poselitve ter oskrbo z alternativnimi viri energije.
16. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Skozi občino potekata dve regionalni cesti, ki se v občinskem središču križata.
1.1 Regionalna cesta R II–425 Mežico povezuje s Poljano/Prevaljami (navezava na G II-112) na severovzhodu in Črno na Koroškem na jugu.
1.2 Regionalna cesta R III–698 Mežico povezuje z (nekdanjim maloobmejnim prehodom) Rehtom na državni meji z R Avstrijo.
(2) Rekonstrukcija R II–425 pomeni omogočanje boljše in bolj neposredne navezave na 3. razvojno os, ki bo izboljšala povezave med Hrvaško (Karlovac)–Belo krajino (Črnomelj, Metlika)–Dolenjsko (Novo mesto)–Štajersko (Celje, Velenje)–Koroško (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Prevalje) in Avstrijo (Pliberk/Bleiburg, Greben/Griffen).
(3) Regionalna cesta R III–698 je čezmejnega pomena, saj Mežico povezuje s sosednjo Avstrijo, hkrati pa podpira razvoj poselitve na severozahodnem delu Mežice.
(4) Lokalne ceste se še naprej vzdržuje in prenavlja v obstoječih potekih cest, z namenom ohranjanja dostopa do območij razpršene poselitve, povezav za razvoj turistične dejavnosti ter tudi povezanosti s sosednjima občinama Prevalje na severovzhodu ter Črno na Koroškem na jugu.
4.1 Obstoječe nekategorizirane ceste je možno vključiti v povezovalni sistem zaledja in podeželja ob zahtevi predhodne kategorizacije ter ureditve v navezavi z določili iz ustreznih PIP tega OPN.
17. člen
(ohranjanje krajine)
(1) Občina se zavzema za ohranjanje prepoznavnosti prostora znotraj krajinske enote Koroška z ohranjanjem kulturne krajine in poseljenosti podeželja. Na podeželju se ohranja avtohtono razpršeno poselitev celkov, kjer se spodbuja ohranjanje kmetijske in gozdne rabe prostora ter potencialov za razvoj turizma.
(2) Občina se zavzema za celovito in usklajeno prostorsko načrtovanje z namenom ohranjanja narave, s poudarkom na zemljiščih znotraj opredeljenih območij ohranjanja narave: (predlagana) zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja. Zvrsti naravnih vrednot v občini so: drevesna, botanična, geološka, geomorfološka, zoološka, ekosistemska in hidrološka. Občina bo z usklajenim prostorskim načrtovanjem na celotnem območju ohranjala habitatne tipe v ugodnem stanju ter se zavzemala za ohranjanje biotske raznovrstnosti, skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo narave.
(3) Kulturna dediščina se izkoristi kot pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga vključuje v prostorsko uravnotežen razvoj. Občina se zavzema za trajnostno rabo in integracijo dediščine v prostoru na način in v obsegu, ki ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgubo dediščinskih lastnosti. V skladu s priporočili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine se ohranja enote naselbinske, arheološke, stavbne, tehnične (rudnik svinca in cinka Mežica) in memorialne kulturne dediščine.
(4) Občina se, v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zavzema za varstvo okolja, in sicer z upoštevanjem ranljivosti okolja za umestitev in razvoj posameznih dejavnosti v prostor. Prostorski razvoj se usmerja k ciljem zagotovitve zdravega in varnega bivalnega okolja, varstva narave ter varstva naravnih virov.
(5) Na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) je predvidena sanacija neleganega kopa – peskokopa Ježevo, kjer se območje delno nameni za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin), v okviru katere je možno reševati problematiko gradbenih odpadkov v občini. Delno se območje nameni za območje stavbnih zemljišč, preostali del pa se po končani sanaciji rekultivira v kmetijska zemljišča.
(6) Na erozijskih območjih bo občina omejevala razvoj, ki lahko poslabša razmere ali poveča tveganje za nastanek naravnih nesreč. Na erozijskih območjih z običajnimi protierozijskimi ukrepi na pretežnem območju občine se pri načrtovanju novogradenj upoštevajo posebne omejitve in varstveni ukrepi. Na severozahodnem delu občine pa se z uvajanjem obveznega inštituta geomehanskih meritev omejujejo novogradnje.
1.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
18. člen
(splošne določbe)
(1) Občina bo razvijala GJI tako, da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, kot izhodišče za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj.
(2) Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor naj se načrtuje tako, da se kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
19. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Na območju občine je prometno omrežje sestavljeno iz cestnega prometnega sistema ter površin za mirujoči promet. Zaradi slabe učinkovitosti javnega potniškega prometa se izrazito povečuje raba osebnega avtomobila, kar predstavlja velike obremenitve cestne infrastrukture ter posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom.
(2) Nadaljnji razvoj prometne infrastrukture je treba usmerjati tako, da se v občini zagotovi zadovoljivo pretočnost cest, višjo raven opremljenosti prometne infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeležence v prometu (kolesarji, pešci) in dvigovanja kvalitete bivanja. Kvaliteten razvoj prometne infrastrukture, zlasti z rekonstrukcijami regionalnih cest, se bo odražal v nadaljnjem pozitivnem razvoju poselitve, manjših negativnih učinkih prometa na bivalno okolje ter pospešenem razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti.
(3) Omrežje državnih cest sestavljata državni regionalni cesti II. in III. reda, ki se križata na območju občinskega središča. Regionalna cesta RII–425 Mežico povezuje s Poljano v Občini Prevalje na severovzhodu in Črno na Koroškem na jugu. Regionalna cesta RIII–698 pa povezuje Mežico z mejnim prehodom na meji z Avstrijo. Rekonstrukcija RIII na območju UN Mežica bo pripomogla k dvigu varnosti v cestnem prometu in pretočnosti le-tega. Zlasti rekonstrukcija RII–425 pomeni omogočanje boljše in bolj neposredne navezave na 3. razvojno os, pogoje za gospodarski razvoj v občini ter ureditev površin za pešce in kolesarje. Pri urejanju križanj regionalne ceste z lokalnimi, se bo občina zavzemala za ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj.
3.1 Pri urejanju križanja regionalnih cest z lokalnimi se občina zavzema za uporabniku prijazno ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj.
(4) Lokalno cestno omrežje bo občina vzdrževala, prenavljala ter dopolnjevala s cestno opremo z namenom zagotovitve dostopnosti ter varnosti. Na posameznih odsekih lokalnih cest, zlasti pa na poteku skozi naselje, se občina zavzema za prenovo cestnega omrežja (gradnja pločnikov in javne razsvetljave) ter izvedbo ukrepov za umirjanje prometa.
Pred novogradnjami, oziroma novimi kategorizacijami (izjemo predstavljajo zaključeni sklopi GJD znotraj posameznih OPPN oziroma njihovih kolateralnih povoznic), je treba urediti katastrsko (geodetsko in lastniško) stanje obstoječih kategoriziranih občinskih cestah.
4.1 Na območju UN Mežica je treba preveriti zahteve po umestiti dodatnih mostov na reki Meži.
4.2 Na kategoriziranih občinskih cestah podeželja se bo ob rekonstrukciji izvajala izdelava »obvoznic« v primerih, ko le-te na območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča.
4.3 Na nekategoriziranih cestah podeželja se morajo z OPPN, v okviru prekategorizacij, obvezno izvesti »obvoznice« v primerih, ko ceste na območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča.
(5) Kolesarsko omrežje naj se uredi tako na državnem (daljinske, regionalne poti), kot tudi občinskem in medobčinskem nivoju.
5.1 Občina Mežica si bo z Občino Prevalje prizadevala za povezovanje predvidene kolesarske poti na severovzhodni strani – Šurnikovi travniki.
(6) Mirujoči promet v Mežici je treba urediti z zagotovitvijo predpisanega števila parkirnih površin v okviru javnih površin, zlasti ob javnih objektih oziroma na območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Gradnja novih objektov, oziroma spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo zakonsko določenega števila parkirnih mest. Najmanjše obvezno število parkirnih mest se zagotavlja tako za zaposlene, kot tudi obiskovalce v skladu z določili zakonodaje, oziroma izvedbenega dela tega odloka.
(7) Javni potniški promet je vezan zgolj na avtobusni promet, ki se izvaja na relaciji Črna na Koroškem ter proti Slovenj Gradcu in Dravogradu. Prevoz šolarjev je organiziran.
20. člen
(okoljska, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Občina spodbuja rekonstrukcijo, nadgraditev in posodobitev obstoječih infrastrukturnih omrežij, z namenom zagotovitve zakonsko določene energetske in komunalne opremljenosti, varstva okolja ter visoke kakovosti bivalnega okolja. Med najpomembnejše ukrepe urejanja in nadgrajevanja infrastrukture sodi dograditev kanalizacije in ureditev čistilnih naprav. Občina bo novogradnje na stavbnih zemljiščih pogojevala z urejeno opremljenostjo s komunalno opremo.
(2) Občina bo izvajala opremo novih območij poselitve s komunalno infrastrukturo ter hkrati omogočala urejanje komunalne infrastrukture na območjih razpršene poselitve.
(3) Za dvig kvalitete življenja na podeželju in ohranjanje avtohtone razpršene poselitve občina spodbuja javno privatno partnerstvo za namene uvajanja širokopasovnih (t. i. broad-band) povezav podeželja.
21. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) V občini je javni kanalizacijski sistem zgrajen le v naselju Mežica. Občina bo posodabljala sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode zlasti z rekonstrukcijo obstoječih komunalnih vodov, izgradnjo ločenega sistema odvajanja komunalne in meteorne vode na območju strnjene poselitve.
(2) Dograditev kanalizacijskega omrežja bo prednostno potekala na območjih: naselje Mrvovo in Podpeška cesta, desni breg Šumca (Vončina–Trg Svobode), Stržovo in Gosposvetska ulica, levi breg Šumca, Fužinarska pot, Lenartova ulica, in desni breg reke Meže.
(3) Mežica je edino naseljeno območje v občini z obremenjenostjo nad 50 PE, saj območje bremeni 4778 PE. Urejeno je čiščenje na centralni čistilni napravi (CČN), ki se nahaja na lokaciji Logar, med regionalno cesto in Mežo. Poleg CČN sta v občini še dve mali čistilni napravi (MČN), ki čistita komunalne odpadne vode dveh industrijskih obratov (Cablex s kapaciteto 50 PE in Glančnik s kapaciteto 120 PE).
3.1 Seznam upravljavcev GJI/GJD je objavljen v ustreznem občinskem odloku.
(4) Na območju razpršene poselitve se novogradnje pogojuje z izgradnjo MČN, obstoječa razpršena poselitev pa se glede na aglomeracije (pod 50 PE) ureja s skupnimi MČN: Reht, Grauf in Breg. Na območjih, kjer ureditev MČN ni izvedljiva, se odpadne vode zbira v vodotesne greznice, ki se praznijo na CČN. Vsi individualni sistemi čiščenja odpadne vode, vključno z greznicami, morajo biti priglašeni pristojni občinski strokovni službi, posledično vrisani v register GJI oziroma v občinskem prostorskem informacijskem sistemu (GIS) ter evidentirani in vključeni v sistem nadzora, kjer se preverja ustreznost čiščenja odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo.
22. člen
(odvajanje meteornih in zalednih voda)
(1) Meteorne ali zaledne vode z javnih površin morajo biti speljane v naprave za odvodnjavanje z javnih površin.
1.1 Meteorne ali zaledne vode iz zasebnih površin je možno speljati v javne naprave za tovrstno odvodnjo le, če je za to izdano ustrezno pozitivno soglasje za priključitev pooblaščenega soglasodajalca.
(2) V primeru reliefnih težav ali prostorskih omejitev, ki jih je treba opredeliti v podrobnem tehničnem elaboratu, podprtim s strokovnimi študijami pooblaščenih projektantov ali projektantskih podjetij ali ustanov, je takšne vode možno delno speljati bodisi v mešan ali delno mešani sistem javne kanalizacije.
(3) Občina se bo zavzemala za izgradnjo ločenega sistema odvajanja odpadnih voda ter za izgradnjo razbremenilnikov.
23. člen
(varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo)
(1) Občina se zavzema za varstvo oziroma zaščito vseh virov pitne vode. Z odloki evidentirani in zaščiteni vodovarstveni območji (občinski nivo) sta Šumc 1 in Šumc 2. Morebitne nove vodne vire je treba v skladu za zakonodajo zaščititi pred onesnaženjem.
(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa.
(3) Občina se zavzema za obnovo in dograditev omrežja. Na območjih razpršene poselitve se raba vode zagotavlja tudi z zbiranjem padavinske vode, individualna zajetja vode investitorji/ uporabniki obvezno evidentirajo/ priglasijo pristojni občinski strokovni službi in se vnese v register GJI. Nadzor nad neoporečnostjo pitne vode iz individualnih zajetij ni v pristojnosti občine.
24. člen
(oskrba s požarno vodo)
Oskrba s požarno vodo izkazuje izrazit primanjkljaj na območju razpršene poselitve. Občina bo to problematiko uredila na operativni ravni vzporedno z urejanjem virov pitne vode.
25. člen
(oskrba z energijo)
(1) Oskrba z električno energijo in njen razvoj se bo odvijal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije. Občina bo oskrbo z energijo izvajala skladno z lokalnim energetskim konceptom (LEK). Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato bo občina zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma skladno s prostorskim razvojem. Na območjih razpršene poselitve se bo oskrba z električno energijo zagotavljala tudi z izrabo sončne energije (fotovoltaika, v nadaljevanju: PV).
(2) Obstoječi električni daljnovod 2 X 110 kV Ravne–Mežica se bo prenovil z izvedbo enovitega, a upravno ločenega OPPN med občinami Ravne na Koroškem, Prevalje in Mežica. Na Glančniku bo nova razdelilna trafo-postaja (RTP) za smer Črna na Koroškem.
(3) Obstoječi električni daljnovod DV 2 X 220 kV Oberselach–Podlog, ki preči skrajni SV del Občine Mežica se bo rekonstruiral na napetostni nivo 2 X 400 kV kot zahteven objekt državnega pomena po določilih ustrezne zakonodaje.
(4) Plinovodno omrežje je razvito na območju naselja Mežica ter ob regionalni cesti v smeri Poljane (na meji z Občino Prevalje). Plinovodno omrežje oskrbuje tako stanovanjska območja kot tudi območja centralnih in proizvodnih dejavnosti.
(5) Načrtuje se izgradnja novega distribucijskega plinovoda Mežica–Žerjav–Črna na Koroškem.
(6) Izraba sončne energije v obliki solarnih in PV kolektorjev se dovoljuje na vseh objektih pod pogojem, da vizualno ni moteča.
6.1 Sončne elektrarne se umešča na nepozidana stavbna območja, skladno z določili PIP. Umestitev objektov se predhodno preveri z različnih vidikov sprejemljivosti (varstvo narave, kulturna dediščina, družbena sprejemljivost idr.).
(7) Občina spodbuja tudi izrabo drugih alternativnih virov energije, zlasti izrabo toplotnih virov, biomase in bioplina.
7.1 Gradnja objektov za oskrbo z energijo se izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih oziroma območjih s sprejetim programom komunalnega opremljanja. Občina bo zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje, oziroma skladno s prostorskim razvojem. Na območjih razpršene poselitve je oskrba z električno energijo dovoljena tudi izključno z izrabo sončne ali vetrne energije, oziroma kot kombinacija teh dveh ali sorodnih tehnologij.
(8) Na jugu Mežice je na obstoječi vodni pregradi na Meži predvideno območje za energetsko infrastrukturo, kjer je možna ureditev male hidro elektrarne (MHE) pod pogojem izkazane sprejemljivosti iz varstvenega in prostorskega vidika.
8.1 Občina se bo zavzemala za uvrstitev lokacij srednje velikih vodnih elektrarn (SrMhe) na toku reke Meže (vodotok 1. reda) v energetski koncept RS.
8.2 Na vodotokih 2. reda oziroma pritokih Meže bo občina v okviru LEK preverjala možnost umestitve MHE in hkrati preverila možnosti rekonstrukcij in dograditev obstoječih MHe.
26. člen
(komunikacijsko omrežje)
(1) V Občini Mežica je telekomunikacijsko omrežje zadovoljivo razvito. Uvaja se novejše tehnologije v okviru obstoječih TK storitev.
(2) Poštna enota se nahaja v Mežici, sistem poštnih storitev pa je zaradi sprememb v odpiralnem času pošte 2392 potrebno optimizirati in uvesti sistem zunanjih avtomatičnih storitev 24/7.
(3) Pokritost z mobilnim signalom (GSM) je zadovoljiva, izkazujejo se težnje po izgradnji nove bazne postaje.
(4) Z UMTS signalom je pokrito le območje občinskega središča. Obstoječa bazna postaja ponudnika mobilne telefonije se nahaja na vzhodni strani mesta Mežica na desnem bregu Meže.
(5) Novo območje bazne postaje (locirane za več ponudnikov mobilne telefonije hkrati na istem mestu) bo določeno na način, da ne bo vidno izpostavljena oziroma v vidnem stiku z naseljem Mežica ter izven območij s posebnimi varstvenimi režimi.
(6) Za dvig kvalitete življenja na podeželju bo občina spodbujala javno zasebno partnerstvo za namene uvajanja umeščanja širokopasovnih povezav podeželja.
27. člen
(odpadki)
(1) Za odvoz in nemoteno zbiranje odpadkov kot so ostanki komunalnih odpadkov, organski odpadki, papir, steklo, umetne mase, kosovni odpadki skrbi izbrani izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.
(2) Problematika gradbenih odpadkov se variantno rešuje v okviru sanacije nelegalnega kopa Ježevo (ON54-OPPN*), ki se ureja z OPPN ter potencialno tudi na območju razvoja gospodarske cone Glančnik ob obvezni izdelavi OPPN.
2.1 Nelegalni kop Ježevo bo služil tudi kot občinsko območje za odlaganje določenih odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč.
28. člen
(pokopališča)
(1) Pokopališče v Mežici (ME98) ima urejeno mrliško vežico in nova grobna polja. Občina dolgoročno načrtuje širitev območja pokopališča.
(2) Pokopališče (ME76) ob Lenartovi se prenovi kot zeleni javni mestni prostor v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
1.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
29. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo)
(1) Razvoj poselitve temelji na razvoju občinskega središča ter ohranjanju poseljenosti celkov na hribovitem območju občine.
(2) Na območju Mežice je poudarek na kvalitetnem razvoju znotraj naselja, zapolnjevanju obstoječih, za pozidavo ustreznih, stavbnih zemljišč, prostorskem preurejanju in dopolnjevanju naselja z novimi dejavnostmi. Ob umeščanju novih dejavnosti ali razširitvi obstoječih, je treba upoštevati omejitvene dejavnike, predvsem varstvo pred naravnimi nesrečami (zlasti na erozijskih območjih) ter ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti.
30. člen
(notranji razvoj)
(1) Naselje Mežica se razvija na proste površine za gradnjo, kjer se izvaja prenova oziroma racionalna pozidava ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin. Gradnjo se usmerja na tista območja obstoječih stavbnih zemljišč, kjer je možna racionalna ureditev in posodobitev komunalne in druge infrastrukture ter na tista območja, ki so bolj sprejemljiva z vidika omejitev v prostoru: reliefne razmere, poplavna ogroženost, nestabilnosti tal, varstva narave ali kulturne dediščine ter obstoječa obremenitev s hrupom ceste.
(2) Opuščeni ali neprimerni objekti v Mežici se prenovijo ali nadomestijo z bolj sprejemljivimi, zlasti glede namembnosti in oblikovnih oziroma urbanistično – arhitekturnih značilnosti.
(3) Pri načrtovanju notranjega razvoja Mežice in rabe urbanih površin, se bo občina zavzemala za zagotavljanje kvalitetnih bivalnih razmer z izboljšanjem ravni opremljenosti z GJI in urejenostjo javnih površin. Javne površine se zagotavljajo kot odprte zelene površine in kakovostno grajeno javno dobro (prometne površine, igrišča, mestni trg idr.). Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter čim večja raznolikost teh površin glede njihove vloge in funkcije.
(4) V središču Mežice se umeščajo oskrbne, družbene in storitvene dejavnosti, ki se zgoščajo predvsem ob regionalni cesti tako, da se oblikuje osrednja mestna ulica s kakovostnimi zelenimi javnimi površinami. Zelene površine se povezujejo v zeleni sistem, ki se naveže na kvalitetni odprti prostor in širše zaledje občinskega središča.
(5) V Mežici se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, zlasti kot širitev turistične ponudbe, muzejske in kulturne dejavnosti, ponudba za rekreacijo na prostem ter navezavo na širši prostor z omogočanjem prenočevanja.
31. člen
(prenova naselja)
(1) Prenova v Mežici temelji na zagotavljanju kvalitetnega bivalnega standarda, ki se zagotovi z izboljšanjem funkcionalnih, prostorsko oblikovnih, socialnih, kulturnih in okoljskih razmer v naselju. Podrobnejši ukrepi prenove naselja so določeni v urbanističnem načrtu.
(2) Naselbinsko jedro Mežice je opredeljeno kot območje naselbinske dediščine, zato se ohranja njegove značilnosti v skladu z usmeritvami in zahtevami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč s komunalno in drugo infrastrukturo. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove trajnostno ali ekonomsko neizkoriščenih ali opuščenih objektov. Sanacija posameznih neustreznih objektov ali delov naselja se lahko sanira tudi z zasaditvami vegetacije, odstranitvijo ali kvalitativno obnovo objektov.
32. člen
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
Večje širitve predstavljajo: »Ekonomija« (ME18-OPPN*) na severozahodu Mežice, zaselek Reht (TA5-OPPN*) ob nekdanjem mejnem prehodu in površine prometne baze »Štrikarjevi travniki« (ON3-OPPN*, ON103-OPPN*, LO33-OPPN*, LO58-OPPN*) na meji s Prevaljami, za katere se predvideva izdelava OPPN. Za vse predvidene OPPN so v izvedbenem delu tega odloka predpisane usmeritve glede opremljanja stavbnih zemljišč in celovitega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev.
33. člen
(razvoj dejavnosti v občinskem središču)
(1) Dejavnosti v občini so zgoščene v občinskem središču Mežica, kjer je največja gostota poselitve s stanovanjskimi, oskrbnimi, centralnimi, proizvodnimi, poslovnimi in drugimi dejavnostmi. V občinskem središču je največja koncentracija prebivalstva, s čemer je povezana tudi dostopnost do različnih dejavnosti in funkcij naselja.
(2) Stanovanjske stavbe in stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so z namensko rabo predvidena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. V občini se zagotavljajo območja za različne oblike bivanja, in sicer večstanovanjski objekti, vrstne oziroma atrijske ter prostostoječe hiše.
(3) V naselju Mežica se še naprej razvijajo različne dejavnosti z namenom razvoja oskrbe prebivalstva in omogočanja novih delovnih mest, pri tem pa te dejavnosti ne smejo motiti bivalnega okolja.Oskrbne, storitvene, in družbene dejavnosti se usmerja ob regionalni cesti, kjer se zagotovi možnost dolgoročnega razvoja ter dobro dostopnost, zlasti z urejenimi parkirnimi površinami, javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Kulturna dejavnost se razvija v okviru obstoječih območij za centralne dejavnosti.
(4) Proizvodne in obrtne dejavnosti se usmerja v obstoječi gospodarski coni Glančnik (ME112-OPPN*, ME115-OPPN*, ME118) in Britof (ME13, ME12) ter v novo gospodarsko cono Logarjevo/ vulgo Vogarjevo (ON23, ON106).
(5) Na »Štrikarjevih travnikih« (ON3-OPPN*, ON103-OPPN*, LO33-OPPN*, LO58-OPPN*) je predviden razvoj cestne baze, za potrebe vzdrževanja in gradnje cest.
(6) Družbene in centralne dejavnosti se še naprej razvijajo v centralnem delu poselitvenega območja občinskega središča: ureditev zelenih površin ob šoli, ureditev dostopnih poti v bližini vrtca, glasbena šola, zdravstveni program, dom starejših občanov, mladinski kulturni center, večnamenski športni center itd.
(7) Obstoječi hotelski objekt se ohranja v sklopu centralnih dejavnosti mesta in se poudari kot pomembna vstopna točka v mesto Mežica.
34. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Občina bo sledila določilom resorne zakonodaje glede preprečevanje razpršene gradnje.
(2) Razpršeno gradnjo se bo saniralo – zaokrožilo na podlagi urbanistične, okoljske in ekonomske sprejemljivosti. Občina bo na podlagi verificiranih programov komunalnega opremljanja zemljišč, opredelila tista nova območja za širitev naselja, ki bodo imela ustrezno dostopnost, komunalno opremljenost in bodo omogočala kvalitetno bivalno okolje.
35. člen
(ohranjanje območij razpršene poselitve)
(1) Območja celkov se smiselno zaokrožuje na podlagi izhodišča, da se izboljša razmere za bivanje, delo ter opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Prenove in novogradnje se prilagaja tradicionalnemu urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju ter se ohranja obstoječo strukturo celka. Prenova izhaja iz ohranjanja avtohtonih značilnosti razmestitve objektov, oblikovanja objektov ter drugih elementov dediščine. Na teh območjih se spodbuja kmetijsko in gozdarsko dejavnost z možnostjo razvoja dopolnilnih dejavnosti, tudi v povezavi s turistično ponudbo.
(2) Na območju celkov se cestna infrastruktura vzdržuje in ureja v skladu s sprejetimi ustreznimi občinskimi odloki (o občinskih cestah, o kategorizaciji občinskih cest ipd.). V primeru neurejenega dostopa na kategorizirano občinsko cesto si je investitor obvezan z lastnimi stroški urediti dostop do te ceste oziroma na podlagi potrjenega programa komunalnega opremljanja zemljišč na takšnem območju. Novogradnje za stanovanjsko gradnjo na območju celkov se pogojuje z izgradnjo individualnega čistilnega sistema v obliki MČN.
36. člen
(izjemno umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij)
(1) Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati
(2) v naseljih, se ureja izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za urejanje prostora, ki je sprejemljivo z vidika vplivov na okolje.
(3) Izven naselij se izjemoma omogoča umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali narava dejavnosti zahteva lociranje na nepozidanem prostoru: specifična rekreacijska območja in športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti komunalne idr. infrastrukture ter žage, živinorejske farme in posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, ambulanta, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd., pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev.
3.1 V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine, ob pogoju sanacije teh površin v prvotno stanje. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(4) Vsakokratne širitve naselij se preveri z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.
(5) Vse umestitve objektov in ureditve izven naselij, s poudarkom na njihovih programih in velikosti območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se bo preverilo in utemeljilo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje objektov v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov, v smislu njihove namembnosti in njihovega arhitekturno urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
1.5 Usmeritve za razvoj v krajini
37. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Občina bo razvoj dejavnosti v krajini, poselitev in infrastrukturo usmerjala tako, da se bodo:
1.1 ohranjale naravne in kulturne prvine v krajini, ki so nosilke prepoznavnih značilnosti prostora,
1.2 razvijali potenciali za primarne dejavnosti, zlasti kmetijstvo in gozdarstvo, ki sta pomembna dejavnika ohranjanja kulturne krajine,
1.3 omogočali pogoji za privlačen odprti prostor ter za rekreacijo na prostem,
1.4 preprečevali negativni posegi v prostor, ki bi spremenili kvalitetne prvine kulturne krajine,
1.5 zmanjšale nevarnosti in tveganja za naravne nesreče ter ohranjalo vodne vire ter
1.6 zagotavljali pogoji za kvalitetno in varno bivalno okolje.
38. člen
(usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)
(1) Občina bo spodbujala ohranjanje kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih, z namenom ohranjanja avtohtone razpršene poselitve (celkov) ter značilnega prepleta gozdne in kmetijske rabe prostora v krajini.
(2) Usmeritve za kmetovanje na območjih z omejitvami: na območjih varstva vodnih virov in območjih ohranjanja narave je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(3) Usmeritve za kmetijske površine na robovih naselij: ohranja se kmetijska pridelava, z namenom ohranitve kvalitetnega odprtega prostora, kjer se dopušča preplet kmetijske dejavnosti v povezavi s prostočasnimi aktivnostmi. Spodbuja se zlasti tiste aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo združljive (npr. sprehajanje, tek, kolesarjenje po obstoječih kolovoznih poteh, čebelarjenje). Kmetijske površine na robovih naselij se vključuje v zeleni sistem, zlasti z namenom ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov, ekstenzivnih travnikov in vrtov.
(4) Usmeritve za kmetijske objekte: novogradnje in obnove gospodarskih objektov naj upoštevajo avtohtone značilnosti oblikovanja kmetijskih objektov in določila veljavne zakonodaje na območjih z omejitvami.
39. člen
(usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva)
(1) Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, kjer se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov. V gozdovih se ohranja ekološke, proizvodne in socialne funkcije gozda. V kmetijski krajini se ohranja gozdne zaplate, skupine gozdnega drevja, obvodno vegetacijo ter členjene gozdne robove.
(2) Ohranjati je treba površine gozdov z opredeljenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti. Posegi na območjih varovalnih gozdov praviloma niso dopustni, izjemoma se lahko izvajajo po predhodni pridobitvi dovoljenja, ki ga izda pristojna službe za upravljanje z gozdovi.
(3) Na območjih koridorjev ogroženih vrst in območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju.
(4) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se ohranja obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, pri čemer se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami preverja z vidika okoljske sprejemljivosti (ohranjanja vodnih virov, varstva narave, stabilnosti tal itd.).
(5) Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravlja v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Zagotavlja se redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad.
40. člen
(usmeritve za prostorski razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na ponudbi razvojnih značilnostih in potencialov rudarske dediščine ter prepoznavnih značilnosti krajine.
(2) Rudarska dediščina se kot prepoznavna značilnost občine še naprej ohranja kot pomembno izhodišče razvoja turizma na Glančniku, kjer se nahaja vhod v turistični rudnik in muzej. Spodbuja in omogoča se širitev raznovrstne ponudbe turističnega rudnika (ogled rudnika, podzemna kolesarska pot, koncerti, prireditve ipd.).
(3) Mežica je zaradi svojih značilnosti prostora ter zgodovinsko pogojenega razvoja privlačna za dejavnosti kot so planinarjenje, pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Te dejavnosti se usmerja na obstoječe ceste, pešpoti oziroma kolesarske poti ter navezavo na turistično ponudbo kot dopolnilno dejavnost na podeželju.
(4) Temeljni pogoji za razvoj turizma v Mežici predstavljajo vzpostavitve različnih oblik prenočitvenih kapacitet, še zlasti pa obnovitev hotela, turizem na kmetiji, CŠOD. Območje Reht se kompleksno ureja z OPPN in objektom nekdanjega mejnega prehoda se nameni nov program, povezan s turizmom. Na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) se spodbuja razvoj turizma na kmetiji, kjer je možen razvoj dodatnih nočitvenih kapacitet. Program razvoja turizma naj se povezuje v enotno ponudbo, ki se navezuje na tehnično in kulturno dediščino (rudarska tradicija, kulinarika itd.) ter naravne značilnosti v povezavi z razvojem športnih aktivnosti v naravi (pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi).
(5) V okviru razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se obnavljajo, posodabljajo in dopolnjujejo ureditve za razvoj rekreacije (smučanje, nogomet, košarka, tenis, pohodništvo itd.), in sicer na območjih z opredeljeno namensko rabo za te dejavnosti ter urejeno predpisano komunalno infrastrukturo.
5.1 V primeru revitalizacije nekdanjega smučišča, se le-ta vzpostavi na mestu in v obsegu smučišča iz preteklosti (TA88, TA89, TA90, TA96, TA97, TA99, TA100, TA101, TA105, TA106, TA102, TA103, ME60, ME68, ME75, ME96, ME97, ME107), pod pogojem spremembe in dopolnitve OPN in izdelave ustreznega OPPN.
41. člen
(usmeritve za prostorski razvoj upravljanja z vodami)
(1) Občina bo v prostorskem razvoju upoštevala naravne procese, ki neposredno ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju, tako da na poplavnih in erozijskih območjih ne bo načrtovala prostorskih ureditev in dejavnosti, ki povečajo tveganje za te procese.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen izjemoma po določili predpisov s področja upravljanja z vodami. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima z izvedbo sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo.
(3) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, naj se vzpostavijo nadomestni habitati. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.
(4) Za zagotovitev varstva pred škodljivim delovanjem voda se, v skladu S kartami poplavne nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti ter predvidenimi ukrepi, zagotavlja varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami z uveljavljanjem načela sonaravnosti in z upoštevanjem naravne dinamike vodotokov.
42. člen
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Območje doline reke Meže z občinskim središčem se razvija ob upoštevanju značilnosti zgodovinsko pogojenega razvoja. Ohranja se območja in objekte dediščine, ki predstavljajo prepoznavne značilnosti Mežice (rudnik cinka in svinca, trško jedro Mežice, spominski park pred Narodnim domom, pokopališče, vodna žaga itd.). V dolini Meže se ohranja značilnosti obvodne kulturne krajine, zlasti obvodne pasove vegetacije, kmetijske površine na robovih naselja ter členjene gozdne robove.
(2) Na preostalem območju občine se ohranja prepoznavne značilnosti hribovitega območja s celki. Vzdržuje se kulturno krajino z značilnim prepletom kmetijske in gozdne rabe prostora. Na območju celkov se ohranja dediščinske objekte, poleg teh pa tudi značilne stanovanjske in gospodarske objekte z ohišnicami (sadovnjaki). Območja obstoječe razpršene poselitve se ohranja z obnavljanjem ali novogradnjo, ki bo upoštevala značilnosti avtohtone arhitekture (dimenzije, proporci, poudarki ipd.).
43. člen
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Varstvo kulturne krajine je uspešno le v sklopu celovitega varstva krajinske zgradbe (naravnih in kulturnih prvin) skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora, ki jih predstavljajo kmetijstvo, gozdarstvo in poselitev. Urbanizacija na podeželju ne sme vplivati na kakovost in tipologijo profane stavbne dediščine in kulturne krajine.
(3) V prostorskem razvoju se varuje vplivno območje kulturne dediščine, določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.
(4) Preprečiti je treba upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva stavbne dediščine se ohranja tlorisna in višinska zasnova, konstrukcijska zasnova in gradivo, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru ter ožja okolica. Pri memorialni dediščini se varujejo avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizično pojavnost objekta, vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute).
44. člen
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se pri tem v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave predvidi omilitvene ukrepe.
(2) Na območju občine se nahajajo ali vanjo posegajo naravne vrednote: Kamniško Savinjski regijski park, Šumec, Poljana, Podkraj – mokrotni travniki in Volinjek – naravno okno idr. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetem aktu o zavarovanju.
(3) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se ohranja ugodno stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja v kulturni krajini.
(4) Na ekološko pomembnem območju se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, da se ohranja lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali rabo. Omogoči se tudi ponovno povezanost habitatov in populacij, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Na območje občine sega EPO Kamniško Savinjske Alpe na zahodu, celotna občina pa je uvrščena v območje izjemne prisotnosti medveda.
45. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) V občini sta opredeljeni dve vrsti potencialnih naravnih nesreč: poplavna in erozijska območja (območja z enostavnejšimi in zahtevnejšimi ukrepi). Na teh območjih naj se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki slabšajo razmere ali povečajo tveganje za naravne nesreče.
(2) Območja poplavne in erozijske ogroženosti so določena na podlagi izdelane študije poplavne in erozijske nevarnosti (Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., 2012), so vidni na grafičnem delu prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN.
(3) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti (večji del občine), na zahodu pa je območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov. Na območjih nizke stopnje ogroženosti je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov. Posege na območjih zahtevnejših protierozijskih ukrepov niso dopustni, če pa se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost tal.
(4) Grobišča za zagotovitev pokopa večjega števila ljudi in živine ob naravnih nesrečah se predvidijo na območju ME93 (»Štadion«) in ME76 (»Staro pokopališče«).
(5) Za primere naravnih in drugih nesreč se kot območje za deponijo ruševin določi območje nelegalnega kopa Ježevo na vzhodnem delu občine.
(6) V vseh novih javnih objektih, katerim zakonodaja določa gradnjo zaklonišč, se mora zgraditi ustrezno dimenzionirana zaklonišča.
46. člen
(območja varstva vodnih virov)
(1) Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo in varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov se tudi v prihodnosti vključuje v nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Potencialne nove vodne vire se zaščiti pred vsemi oblikami onesnaževanja.
47. člen
(območja sanacij razvrednotenj v krajini)
(1) Razvrednotena območja je treba sanirati (škodljivi posegi v prostor, opuščena območja in objekti, divja odlagališča odpadnega materiala ipd.) ter jih z ustreznimi programi in prostorsko dokumentacijo urediti v prejšnje stanje oziroma jim nameniti nov program oziroma dejavnost.
(2) Tako območje je nelegalni kop na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže), ki se ga sanira z možnostjo reševanja problema gradbenih odpadkov ter se ga po izvedeni sanaciji rekultivira v površine kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč.
2.1 Drugo območje sanacije je nelegalni kop pri spodnji postaji sedežnice, opredeljeno kot območje ME96-OPPN*.
48. člen
(usmeritve za umeščanje gospodarske javne infrastrukture – GJI)
(1) Trase infrastrukturnih vodov je treba načrtovati čim bolj racionalno, v obstoječih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Infrastrukturni koridorji naj se izogibajo območjem in objektom kulturne dediščine in območjem ohranjanja naravnih vrednot. Oblikovanja brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov ipd. ob prometnicah se izvedejo ob upoštevanju krajinski značilnosti območij, prek katerih potekajo.
(2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se na območju naselja Mežica izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naselju, ki se preurejajo.
2.1 Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.
1.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
49. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega akta so določena območja naslednjih namenskih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: ONR): območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
(2) Odpiranje novih stavbnih zemljišč, ki izhaja iz potrebe po širitvi, mora biti izvedeno po predhodni strokovnih presoji v okviru priprave sprememb in dopolnitev veljavnega občinskega prostorskega načrta.
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu ter tudi ob upoštevanju podatkov o dejanski rabi kmetijskih zemljišč (vir podatka: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2008).
(4) Gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu in podatka pristojne službe za upravljanje gozdove (vir podatka: ZGS, 2008).
(5) Vodna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu in v digitalnih topografskih podatkih (DTK5, vir podatka: Podatki za prikaz stanja prostora, MOP, 2008) ter DOF.
(6) Območja poplavne ogroženosti so določena na podlagi izdelane študije poplavne in erozijske nevarnosti (Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o.). Stavbna zemljišča, na katerih je s študijo opredeljena poplavna ogroženost, ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar gradnja do izvedbe predpisanih omilitvenih ukrepov ni dovoljena.
(7) Druga zemljišča (npr. za infrastrukturo) so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu, digitalnih topografskih podatkov (DTK5, vir podatka: Prikaz stanja prostora, MOP, 2008) in ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora.
1.7 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
50. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev – PIP)
Prostorski izvedbeni pogoji določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, varovanja zdravja ljudi.
III. IZVEDBENI DEL
51. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
(2) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta prav tako določa dopustno rabo za posamezna območja namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
1. Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora
52. člen
(splošna določila o enotah urejanja prostora/EUP)
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Te določajo pogoje za urejanje:
1.1 posameznih naselij oziroma njihovih delov, kadar se naselje glede na tipologijo gradnje in razvoj dejavnosti deli na več enot;
1.2 posameznih zaključenih območij razpršene poselitve in načrtovanih območij za razvoj turizma.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
2.1 splošni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku;
2.2 prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab.
(3) Preglednice vsebujejo: oznako EUP, podrobnejšo namensko rabo prostora, tipologijo pozidave ter način urejanja.
53. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000, kjer meje EUP praviloma potekajo tudi po parcelnih mejah
1.1 Povsod tam, kjer meje EUP ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej EUP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba pred začetkom pridobivanja projektnih pogojev, soglasij ali soglasij za priključitev, izvesti predpisan postopek uskladitve meja.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občina v obliki upravne odločbe.
54. člen
(splošna določila o namenski in podrobnejši namenski rabi prostora ter tipologiji gradnje)
(1) Površine, ki so namenjene poselitvi so:
+---------------------------------------------------------------+
|S – OBMOČJA STANOVANJ |
+-------------+-------------------------------------------------+
|SS |Stanovanjske površine |
+-------------+-------------------------------------------------+
|SK |Površine podeželskega naselja |
+---------------------------------------------------------------+
|C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
+-------------+-------------------------------------------------+
|CU |Osrednja območja centralnih dejavnosti |
+-------------+-------------------------------------------------+
|CD |Druga območja centralnih dejavnosti |
+---------------------------------------------------------------+
|I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
+-------------+-------------------------------------------------+
|IG |Gospodarske cone |
+-------------+-------------------------------------------------+
|IK |Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
+---------------------------------------------------------------+
|B – POSEBNA OBMOČJA |
+-------------+-------------------------------------------------+
|BT |Površine za turizem |
+---------------------------------------------------------------+
|Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZS |Površine za oddih, rekreacijo in šport |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZP |Parki |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZD |Druge urejene zelene površine |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZK |Pokopališča |
+---------------------------------------------------------------+
|P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
+-------------+-------------------------------------------------+
|PC |Površine cest |
+-------------+-------------------------------------------------+
|PO |Ostale prometne površine |
+---------------------------------------------------------------+
|O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
+---------------------------------------------------------------+
|E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
+---------------------------------------------------------------+
|A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
+---------------------------------------------------------------+
|RAZPRŠENA GRADNJA |
+-------------+-------------------------------------------------+
|¦ |Zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih |
| |zemljišč (informacija o dejanskem stanju) |
+-------------+-------------------------------------------------+
(2) Površine zunaj ureditvenih območij:
+---------------------------------------------------------------+
|K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
+------------+--------------------------------------------------+
|K1 |najboljša kmetijska zemljišča |
+------------+--------------------------------------------------+
|K2 |druga kmetijska zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
+------------+--------------------------------------------------+
|Gv |Varovalni gozd |
+---------------------------------------------------------------+
|V – OBMOČJA VODA |
+------------+--------------------------------------------------+
|VC |celinske vode |
+---------------------------------------------------------------+
|L – OMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
+------------+--------------------------------------------------+
|LN |Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
+------------+--------------------------------------------------+
(3) Delitev prostora občine po katastrskih občinah, ki v poimenovanju EUP predstavlja črkovno oznako:
+------------+--------------------------------------------------+
|ME |Mežica |
+------------+--------------------------------------------------+
|LO |Lom |
+------------+--------------------------------------------------+
|ON |Onkraj Meže |
+------------+--------------------------------------------------+
|TA |Takraj Meže |
+------------+--------------------------------------------------+
|PL |Plat |
+------------+--------------------------------------------------+
2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
55. člen
(splošna določila)
(1) Skupni PIP veljajo za vse EUP, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Geološkega mnenja ni treba izdelati v primeru izdelave zazidalnih ali urbanističnih preizkusov, vendar se tako pridobljeni projektni pogoji oziroma soglasja za priključitev na GJI/GJD ne morejo uporabljati v nadaljnjih upravnih postopkih oziroma se štejejo kot neuradne predhodne informacije.
56. člen
(splošni PIP glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)
PIP so, glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov, podrobno opredeljeni v preglednicah podrobnih meril in pogojev posameznih podrobnih namenskih rab.
57. člen
(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi po posameznih namenskih rabah.
1.1. Njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP drugače opredeljeno.
(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s področnimi predpisi.
2.1 Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
(3) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, na kateri je že zgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen FZ.
(4) Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
(5) Pri ograjevanju stavbnih zemljišč/parcel upošteva tip, material in višino ograj, značilen za zadevno EUP. Zidovi (ne glede na material) niso dovoljeni, razen če so oblikovani integralno kot del objekta in je bilo zanje pridobljeno gradbeno dovoljenje po določilih za manj-zahtevne objekte ali zahtevne objekte;
5.1 Ograje (ne glede na zahtevnost), ki mejijo na kategorizirano cesto, se postavljajo v skladu s pogoji upravljavca prometne infrastrukture. Ne glede na ta določila pa ograje kot enostavnih/nezahtevnih objektov ni dovoljeno postavljati na parcelno mejo cestnega telesa. Za potrebe uvoza/izvoza iz stavbnih zemljišč je obvezno zagotoviti zakonsko določen »preglednostni trikotnik«.
(6) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag ter ob pridobitvi pozitivnega soglasja občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.
(7) Objekti za rejo živali in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
7.1 uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost v korist kmetije (vpis v register kmetijskih gospodarstev, razpolaganje z 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in da je eden od članov kmetijskega gospodarstva invalidsko in pokojninsko zavarovan kot kmet), pridobi se soglasje pristojnega občinskega upravnega organa;
7.2 objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov;
7.3 pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(8) Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 20 m2 BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(9) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
9.1 uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost v korist kmetije (vpis v register kmetijskih gospodarstev, razpolaga z 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in da je eden od članov kmetijskega gospodarstva invalidsko in pokojninsko zavarovan kot kmet), pridobi se soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo;
9.2 objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov;
9.3 gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah;
9.4 pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor;
9.5 pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
(10) Ne glede na spreminjanje državne zakonodaje za posamezne namene enostavnih/nezahtevnih objektov veljajo določila odloka Mežica glede odmikov takšnih objektov bodisi od parcelnih mej ali sosednjih objektov, kot tudi največjih bruto površin, največjih višin stavb ali največjih bruto volumnov, določila, kot so navedena v tem odloku.
58. člen
(splošni PIP o vrstah posegov)
(1) Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.
1.1 Za vzdrževanje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN, so dopustne naslednje vrste posegov:
2.1 Dozidave in nadzidave obstoječih stavb (razen objekti razpršene gradnja, ki ne ležijo na stavbnem zemljišču in so v namenski rabi OPN vrisani s fundusom objekta) se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % bruto etažne površine osnovnega objekta, in sicer na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji glede lege in odmikov ter z drugimi pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BEP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo.
2.2 Pri vzdrževanjih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin;
2.3 Za obstoječe zakonito grajene objekte se dovoli njihovo vzdrževanje, rekonstrukcije ter odstranitev objektov za gradnjo na mestu odstranjenega objekta;
2.4 Za objekte, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se gradnja načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo kulturne dediščine;
2.5 Spremembe namembnosti v takšni meri, da se ne spreminja pretežne namembnosti območja;
2.6 Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, kolikor so v skladu z namensko rabo in resorno zakonodajo;
2.7 Ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti protipoplavni ukrepi;
2.8 Ureditve javnih parkirišč, če ta mejijo na območja izhodiščnih točk turizma in rekreacije v naravi;
2.9 Ureditve zelenih površin.
(3) Dovoljeno je odstopanje namembnosti posameznega objekta od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem (GD) za največ 5 % od BEP ali BEV, kot so le-ti opredeljeni v GD.
3.1 Za takšne objekte ne veljajo določila glede dozidave in nadzidave, izhajajoče iz prve alineje zgornjega (drugega) odstavka oziroma dozidave ali nadzidave niso možne in so dovoljena le nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
(4) Nadzidave in spremembe namembnosti iz nezahtevnih in enostavnih objektov v stanovanjske in v nestanovanjske stavbe niso dovoljene.
4.1 Spremembe podrobnejše namembnosti nezahtevnih in enostavnih objektov so možne le znotraj istega sklopa, kot ga določa državna zakonodaja in znotraj višinskih, tlorisnih in oblikovnih določil taiste zakonodaje.
4.1.1 Največja višina enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati 5,0 m. Opredeljena omejitev višine ne velja za nezahtevne in enostavne stavbe, ki jim največjo višino določa že zakonodaja. Višina se meri od pohodnice do slemena stavbe.
4.1.2 Bruto volumen enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati petkratnika njegove bruto površine. Opredeljena omejitev ne velja za nezahtevne in enostavne stavbe, ki jim bruto volumen določa že zakonodaja.
(5) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot fundus/stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del in odstranitev objektov.
5.1 Dozidave in nadzidave niso možne.
(6) Na vseh območjih je dovoljena gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega, kanalizacijskega, distribucijskega plinovodnega, toplovodnega, podzemnega elektroenergetskega omrežja, podzemnega omrežja širokopasovnih povezav ter omrežja javne razsvetljave, razen v primerih, ko takšno gradnjo ne dovoljujejo/ omogočajo določila posebnih PIP. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(7) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih zemljiških parcelah dopustni naslednji posegi:
7.1 vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov;
7.2 gradnja majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe zazidave in ograj;
7.3 gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih stavbnih zemljiščih kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov;
7.4 odstranitve obstoječih objektov;
7.5 gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN;
7.6 gradnja pomožnih objektov namenjenih obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
7.7 tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja.
59. člen
(splošni PIP o legi objektov)
(1) Odmik gradnje od parcelnih mej je predpisan tako, da ni motena sosednja posest in je možno nemoteno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča zadevnega objekta.
(2) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
2.1 stavbe (nad terenom, na terenu in pod njim), če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljiščih s svojim najbolj izpostavljenimi točkami ne smejo bliže kot 4,00 m;
2.2 regulacijska linija garaž oziroma izvozov iz zaprtih/odprtih parkirnih prostorov, katerih izvoz ni pravokoten na os javne prometnice, znaša najmanj 6,00 m obcestnega sveta oziroma , če le-ta ni odmerjen, najmanj 6,00 m od roba utrjene bankine, a najmanj 5,00 m od parcelne mejnice GJD. S tem naj se zagotovi prostor za začasno zaustavljanje vozila na uvozu;
2.3 objekte GJI je dovoljeno graditi do meje sosednjih stavbnih zemljišč, vendar tako, da z gradbenimi deli ne posegajo v njih;
2.4 odmike objektov je dovoljeno zmanjšati od predpisanih, če zmanjšani odmik ne ruši z OPN ali OPPN vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglašajo lastniki vseh tangiranih zemljišč in vsi pristojni soglasodajalci pod pogojem, da se ne načenjajo robovi naselij, ovirajo manipulacije na dvorišču ali zmanjšajo potrebnih površin za parkiranje po določilih PIP glede pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž.
(3) Dovoljeni odmik novih objektov od obstoječih stavb zagotavlja najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih (glej splošni PIP za zagotavljanje osončenja), požarno-varstvenih, sanitarnih in drugih pogojev, ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča.
(4) Za zagotavljanje požarne varnosti za vse vrste objektov je potrebno zagotoviti ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter ustrezne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, zagotoviti vire vode za gašenje, zagotovitve neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(5) Pri gradnji objekta na mestu prej zakonito odstranjenega manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, ki je imel veljavno gradbeno dovoljenje oziroma uporabno dovoljenje in čigar odmiki od sosednjih zemljišč so bili že poprej drugačni oziroma manjši od le-teh, določenih v drugem odstavku tega člena, so določila zgornjih dveh odstavkov nična.
5.1 Za takšen objekt, pod pogojem, da se objektu ne bo spreminjala njegova podrobna namenska raba in ne bo povečal (dovoljuje se zmanjšanje) volumen stavbe oziroma njegova bruto uporabna površina (dovoljuje se zmanjšanje) in da bo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest znotraj stavbnega zemljišča in kolikor njegova lega ni v nasprotju z določili glede leg v varovanih območjih gospodarske javne infrastrukture oziroma grajenega javnega dobra, velja predpostavka, da ima zagotovljene predpisane odmike od sosednjih zemljišč.
5.2 Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev.
5.3 Če regulacijska črta v prostoru oziroma na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev ne obstaja, regulacijsko mejo predstavlja mejnica javne ceste.
60. člen
(bližina gozda)
(1) Kolikor stavbno zemljišče meji na gozd (v OPN zarisane osnovne namenske rabe), je treba načrtovan objekt odmakniti od gozdnega roba za višino odraslega drevesa, oziroma višino robnega gozdnega sestoja tako, da se prepreči škoda na objektih in je omogočen neoviran dostop do gozda.
1.1 Predpisani odmik je lahko izjemoma tudi manjši, vendar v primeru škode na objektu zaradi vpliva gozda odgovarja investitor tega objekta.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi.
(3) Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi.
61. člen
(zmogljivost objektov)
(1) Enostanovanjske stavbe (CC-SI-111) je možno graditi na stavbnih zemljiščih s PNR: SSe, SSv, SSe,v, SK in A ne glede na način gradnje (novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali gradnja po odstranitvi nekega drugega objekta) v skladu s predpisanimi faktorji ter ob zadostitvi ostalih pogojev tega odloka oziroma zakonodaje, kot so zadostno število parkirnih mest, odmiki od sosednjih zemljišč in GJI/GJD.
(2) Dvostanovanjske stavbe (CC-SI-11210) je možno graditi na stavbnih zemljiščih s PNR: SSe, SSv, SSe,v, SK in A ne glede na način gradnje (novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali gradnja po odstranitvi nekega drugega objekta) v skladu s predpisanimi faktorji ter ob zadostitvi ostalih pogojev tega odloka oziroma zakonodaje, kot so zadostno število parkirnih mest, odmiki od sosednjih zemljišč in GJI/GJD.
(3) Na območju naselja Mežica je mogoča rušitev, rekonstrukcija, dozidava ali novogradnja več-stanovanjskih stavb (CC-SI112) in ne-stanovanjskih stavb (12) pod pogojem, da to dovoljujejo določila za posamezno PNR. Ob tem mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, v skladu z določili tega odloka ter tako, da se zagotavlja osončenost sosednjih stavbnih zemljišč s pripadajočimi objekti in ob zagotavljanju opremljenosti z dvigali, kjer in kot to določa zakonodaja.
62. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, ureditvam odprtega bivalnega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. Uporabljajo se tako elementi tradicionalne arhitekture oziroma tradicionalni gradbeni materiali (npr. kamen, les) kot tudi sodobni materiali (npr. vidni beton, jeklo, vlakno-cementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo ipd.).
(2) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, z novogradnjami na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v središčih posameznih naselij. Vlagatelj ali odgovorni projektant sta obvezana vsak tak poseg utemeljiti z idejnim projektom, ki vsebuje ustrezen prostorski (3D) prikaz. Za take gradnje je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje Občine. Sestavni del obrazložitve je tudi upoštevanje obstoječih dominant in kvalitet v prostoru.
(3) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni podobi/ silhueti v EUP. Dopustne so kritine temnejših odtenkov opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne. Na območjih razpršene poselitve (A) se priporoča uporaba lesene, opečne ali betonske kritine. Dopustne so travnate strehe. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Smer slemena poteka vzporedno z daljšo stranico objekta, izjema je možna le pri invertiranih dvokapnicah.
3.1 Slemenitev pri prizidkih k osnovnim objektom se prilagodi osnovnemu objektu tako, da z njim zagotavlja najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih, požarno-varstvenih, sanitarnih in drugih pogojev, ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča.
3.2 Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh in so v naklonu strehe. Slemenitev poteka vedno vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen izjemoma, kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
3.3 Pri stanovanjskih stavbah v nizu ali vrstnih stavbah je treba ob naknadnih spremembah elementov, ki posegajo v gabarit posamezne enote (streha, frčade, izzidki, balkoni itd.) izdelati arhitekturno študijo za celoten niz, ki jo potrdi občina in je sestavni del projektne dokumentacije tangiranega objekta tudi v primeru če za poseg ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(4) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali).
(5) Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih/fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče. Odgovorni projektant je dolžan barvno uskladiti posamezne elemente fasade, strehe in stavbnega pohištva.
5.1 Sestavni del slehernega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), podlag za izvedbe enostavnih ali nezahtevnih objektov ali posegov v primeru vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva na obodnicah, zamenjava kritine ali barvanje fasade) je tudi potrjena barvna lestvica stavbnega pohištva na obodnicah, kritine ali barve fasade, izdana v obliki soglasja s strani občine.
5.2 Barvna lestvica stavbnega pohištva na obodnicah, kritine in fasade, vključno s coklnom je sestavni del risnih in pisnih prilog map št. 0 in št. 1 projekta za PGD, pisnih in risnih podlag za izvedbe enostavnih ali nezahtevnih objektov ali pa v posegov v primeru rednega vzdrževanja: zamenjava stavbne kritine, zamenjava stavbnega pohištva po obodnicah in strešinah, obnova ali zamenjava končnega sloja fasade oziroma njenih posameznih elementov.
5.2.1 Občina lahko poseben barvni sistemi bodisi dovoljenih ali nedovoljenih barv objavi tudi v posebnem občinskem odloku.
5.3 Ne glede na določila zgornjih odstavkov tega člena lahko pristojni občinski organ izjemoma dovoli, v obliki projektnih pogojev ali soglasja k projektu PGD, tudi iz okolja izstopajoče barvne kombinacije fasadnih, stenskih ali strešnih elementov, če to izhaja iz zasnove ali namena stavbe oziroma kvalitet arhitekturne zasnove in je bila k projektu priložena posebna strokovna študija.
(6) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
6.1 Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto opredeljenega javnega prostora v okviru normativov glede največjih dovoljenih naklonov klančin ali stopnišč.
(7) Vlagatelji katerekoli oblike gradnje, za katero je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, so dolžni pridobiti soglasje pri pristojnem upravnem organu občine.
63. člen
(splošni PIP o stavbnih zemljiščih, aka gradbenih parcelah)
(1) Za gradnjo stavbe se določi stavbno zemljišče ki se mu določi velikost, lega in oblika. Za gradnjo stavbe na predhodno določenem stavbnem zemljišču se preveri ustreznost njene velikosti, lege in oblike.
(2) Velikost stavbnega zemljišča se določi tako:
2.1 da se na stavbnem zemljišču opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti, in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,
2.2 da se upošteva s tem odlokom določene faktorje (FZ, FI, FPPP, DOBP), minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov,
2.3 na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na stavbnem zemljišču, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. V ta namen mora investitor obvezno z občino ali lastniki takšnih površin za mirujoči promet skleniti ustrezno služnostno pogodbo za ureditev pravic parkiranja, ki predstavlja izrecni pogoj za izdajo soglasja k projektu PGD oziroma k kateri tretji drugačni obliki upravnega dovoljenja za posege v prostor.
(3) Lega in oblika stavbnega zemljišča se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:
3.1 dostop do javne ceste,
3.2 minimalno zahtevano komunalno opremo,
3.3 skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,
3.4 skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,
3.5 mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
64. člen
(splošni PIP o parcelacijah)
(1) Za kmetije in kmetijske objekte se velikost zemljiške parcele oziroma stavbnih zemljišč določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti kmetije.
(2) Za stanovanjske in večstanovanjske objekte se velikost zemljiške parcele določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor, zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke).
2.1 Zemljiške parcele za nove prosto stoječe eno ali dvostanovanjske stavbe, morajo imeti površino večjo od 350 m2.
(3) Za proizvodne objekte in delavnice se velikost parcele določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti dejavnosti.
(4) Za ostale objekte se velikost stavbnega zemljišča namenjene gradnji določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja, ob upoštevanju meril in pogojev glede lege, velikosti in zmogljivosti objektov iz tega odloka.
(5) Delitev parcel za oblikovanje novih zemljiških parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste in pod obvezo pridobitve potrdila o namembnosti zemljišč za potrebe parcelacije.
(6) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih stavbnih zemljišč je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Stavbno zemljišče je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno samo oziroma v izjemnih primerih več celovitih zemljiških parcel, za kar pa je treba pridobiti zakonsko predpisano potrdilo o namembnosti zemljišč za potrebe parcelacije.
6.1 Delitev stavbnih zemljišč, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če novo stavbno zemljišče obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje stavbnega zemljišča objekta v skladu z določili tega odloka.
6.2 Zemljiška parcela, na kateri je predvidena gradnja, ne more imeti dvojne osnovne ali dvojne podrobne namenske rabe. V primeru dvojne osnovne namenske rabe je obvezno parcelo razdeliti tako, da se stavbno zemljišče odmeji od ostalih zemljišč drugačne namenske rabe. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh EUP, veljajo za gradnjo tega objekta določila tiste, v kateri leži večji del stavbnega zemljišča. Objekt je lahko del ene same EUP.
6.3 Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim stavbno zemljišče ni bila določeno, se razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta, določi na podlagi njihovih upravnih dovoljenj za gradnjo. Če ta ne obstajajo oziroma stavbno zemljišče v njih ni bilo določeno, se stavbno zemljišče določi v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati. Pri tem ni treba upoštevati določil odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, DOBP, FPPP, število parkirišč, igrišča, zelenice.
(7) Ne glede na zgoraj navedena določila, je delitev parcel možna za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture, v skladu z zahtevami za izgradnjo javnega infrastrukturnega objekta, kamor pa ne spadajo hišni priključki za zagotavljanje komunalne opremljenosti posameznih (samostojnih ali povezanih) stavbnih zemljišč.
65. člen
(oblikovanje okolice objektov, zasaditve in urejanje odprtih površin)
(1) V največji meri se ohranja avtohtona vegetacije, pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve dreves iglavcev (razen pacipres) v urbanih območjih (na javnih ali zasebnih površinah) zaradi nizkih korenin teh dreves niso dovoljene oziroma so možne le znotraj načrtov krajinske arhitekture za območja OPPN.
1.1 Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti javnih cest/ prometnic.
1.2 V neposredni okolici (razdalja ≤ 20,0 m) objektov v javni rabi in na območjih javnih stanovanj je prepovedano uporabljati vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge rastlinske dele.
(2) Višinske razlike med stavbnimi zemljišči (gradbenimi parcelami) se praviloma urejujejo s travnatimi/zatravljenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso možna zaradi tehničnih omejitev (npr. geologija, geomehanika, hidro-mehanska, ipd.), ali ko gradnja poteka v strmejših področjih (naklon večji od 22,5°).
2.1 Oporni zidovi se praviloma ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo ali, ko je to v nasprotju z oblikovalskimi pristopi obstoječe stavbe oziroma predvidenega objekta.
2.2 Ne glede na zapisana določila pa podpornih škarp ni dovoljeno postavljati na parcelno mejo cestnega telesa oziroma objektov javnega značaja (občinske ali državne kategorizirane ceste, ureditvah ob vodnih telesih itd.).
2.2.1 Za potrebe uvoza/izvoza iz stavbnih zemljišč je obvezno zagotoviti zakonsko določen »preglednostni trikotnik«.
2.3 Omenjena določila glede umestitve škarp/podpornih zidov in oblikovanja škarp ne veljajo v primerih, ko se izvajajo ureditve javnega značaja ob infrastrukturnem objektu javnega značaja, veljajo pa splošni PIP iz poglavja 2.1 tega odloka.
(3) Obvezna je usklajenost oblikovanja javnih tlakovanih površin in materialov z arhitekturo robnih objektov, obstoječo urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.
(4) Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od osi debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
4.1 Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa nadomestijo na območju stavbnih zemljišč novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli.
4.2 Določilo zgornje točke ne velja za sadna drevesa.
(5) Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov.
(6) Urejanje zelenih površin in krajinskih ureditev, v sklopu drugih namenskih rab, se izvaja na podlagi projektne dokumentacije, kjer se upošteva: značilnosti terena, rastiščne pogoje, osončenost, oblikovno skladnost z okolico, programsko usklajenost, glede na skupine uporabnikov prostora, zahteve iz predpisov, ki urejajo izbor materialov, rastlin itd.
(7) Obveza občine je v roku, ne daljšem od štirih let od začetka veljave tega OPN, vzpostaviti javni kataster občinskih dreves kot tudi kataster zasebnih dreves znotraj območij urbanističnega načrta oziroma posameznih EUP, katerih obseg na višini enega metra (merjeno ob deblu) znaša več kot 1,25 m oziroma pri specifičnih drevesnih vrstah (npr. okroglokrošnji javor Acer Platanoides »Globosum«, japonska češnja Prunus Serrulata »Kanzan«, octovec/ kisovec Rhus Typhina in podobni) najmanj 0,60 m. Občina bo za ta namen sprejela poseben odlok.
(8) Obveza občine je, da v roku, ne daljšem od štirih let od začetka veljave tega OPN, vzpostavi javni kataster zelenih površin/ odprtega javnega bivalnega prostora in v ta namen sprejme poseben odlok.
66. člen
(pogoji za oblikovanje urbane opreme)
(1) Obvezno je enotno oblikovanje urbane opreme in objektov oziroma predmetov, s katerim se opremljajo odprte bivalne površine/javne površine. Lociranje le-teh je predpisano tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(2) Obveza pri umeščanju spominskih obeležij, turističnih in reklamnih oznak določa, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, vizualno ne degradirajo prostora, ne zastirajo značilnih pogledov in ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav.
2.1 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
67. člen
(splošni PIP o priključevanju objektov na GJI in GJD)
(1) Vsa GJI in GJD se sme načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi na vseh območjih, razen na območjih predvidenih OPPN.
1.1 Na območjih predvidenih OPPN je treba pred sprejemom za vse tovrstne posege izdelati posebno strokovno podlago, ki jo mora z ustreznim sklepom sprejeti občinski svet.
(2) Vsi posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Komunalne vode je treba v čim večji možni meri združiti v isto traso, z upoštevanjem tehničnih normativov sleherne vrste GJI in možnosti dostopa do vodov.
(4) Vsi vodi in objekti GJI morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočeni nemoteno obratovanje in vzdrževanje ter da je možno priključevanje objektov nanje.
(5) Vode GJI na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine, je treba izvesti podzemno. Če je potek vodov predlagan preko območij arheoloških najdišč, se odločitev o poteku vodov sprejme na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
68. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture zavezuje skladnost z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se:
2.1 znotraj namenske rabe površine za ceste (PC) prenavljajo po določilih resorne zakonodaje;
2.2 znotraj predvidenih OPPN v skladu z določili točke 1.1 prejšnjega člena;
2.3 na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka ter resorne zakonodaje.
(3) Dovoze in priključke na cestno mrežo je obvezno urediti tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu. Za vse nove ureditve in posege, je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest in občine. Na javno cesto je dovoljena priključitev več objektov s skupnim priključkom.
(4) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce s poglobitvijo robnikov in javno razsvetljavo. 4.1. Pri osvetljevanju javnih površin je obvezno upoštevati veljavne poročne predpise, upoštevanje prometne varnosti, energetske učinkovitosti in omejitev glede svetlobnega onesnaževanja.
(5) Glavne ceste se na območju naselja (razen, kjer to utemeljeno tehnično ni izvedljivo) izvede v profilu: vozišče 2 x 3,25 m z dodatnimi sredinskimi tretjimi zavijalnimi pasovi 1 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m. Na lokalnih cestah je ob rekonstrukcijah predpisan minimalni profil za javno cesto z voziščem širine 2 x 2,75 m izven naselja in 2 x 3,00 m v naselju ob obveznem upoštevanju naslednjih odstavkov tega člena spodaj, razen kjer to utemeljeno tehnično ni izvedljivo.
(6) Glede na prostorske možnosti se vzdolž vseh cest uredi hodnike za pešce širine 1,50 m in kolesarske steze 2 x 1,50 m.
(7) Istočasno se vzdolž obstoječih prometnic povsod, kjer prostorske možnosti to dopuščajo, pri novih prometnicah pa obvezno, umeščajo najmanj enoredni drevoredi, in sicer na osni razdalji najmanj 6,0 m, a tako, da pri tem ne posegajo v določila člena glede gradnje parkirnih mest.
7.1 Obveza urejanja drevoredov velja znotraj območja urbanističnega načrta, na ostalih območjih pa je za zagotavljanje trajnostnega razvoja in kvalitete zraka priporočljiva.
(8) Vsa predvidena prečkanja državne in lokalne cestne infrastrukture oziroma grajenega javnega dobra (GJD) je treba izvesti s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča. Prečnega prekopa na cestah se ne dovoljuje.
8.1 Izjemoma je dovoljeno izvesti prečni prekop pod pogojem, da v primeru ko podbijanje oziroma podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, investitor pridobi pravnomočno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del o fizični neizvedljivosti podbijanja/ podvrtanja ter za izvedbo prečnega prekopa zaprosi za dovoljenje ustrezen državni ali lokalni upravni organ oziroma upravljavca. Pozitivno soglasje mora pridobiti najmanj deset dni pred izvajanjem terenskih del, povezanih s predvidenim prekopom.
(9) Instalacije v cestnem telesu se izvedejo kot napeljave v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo.
(10) Gradbena jama se izvede s pravilnim razprtjem in voziščem, zavarovanim proti vdiranju. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtanjem oziroma podbitjem, je investitor oziroma izvajalec dolžan izvesti sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča).
(11) Cestno omrežje se gradi in rekonstruira tako, da zagotavlja neovirano dostopnost in uporabnost do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov.
(12) Pri rekonstrukciji ali gradnji javnih prometnic se vzporedno z zakonsko predpisano obliko projektne dokumentacije za takšno gradnjo obvezno pripravi tudi projekt neprometnega označevanja.
69. člen
(splošni PIP pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri izračunu parkirnih mest je treba, glede na namembnost oziroma dejavnost, upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
1.1 stanovanjska enota ≥ 2 PM
1.2 počitniška enota ≥1 PM/enoto
1.3 upravni in poslovni prostori ≥ 1 PM na 35m² BTP
1.4 trgovske stavbe ≥ 1 PM na 25m² BTP
1.5 obrtne dejavnosti ≥ 1,5 PM na 2 zaposlena
1.6 gostinstvo ≥1 PM na 4 sedeže.
(2) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi ali večstanovanjskih stavbah se zagotovi najmanj 5 % PM oziroma vsaj 1 PM za invalide na ≤ 20 običajnih PM.
2.1 Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje ali daljše od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 3 PM. Zahtevana je sorazmerna enakomernost razporeditve dreves.
(3) Za vse ostale velja število parkirnih mest, kot je določeno s Tehničnimi normativi za urejanje mestnih prometnih površin Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani oziroma drugimi sprejetimi normativi s tega področja.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva določila za objekte z največjimi potrebami/zahtevami po istočasnem parkiranju a tako, da se zagotovi najmanj minimalno število PM za sleherno od dejavnosti.
(5) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novih/ predvidenih večstanovanjskih objektih z več kot 14 stanovanjskimi enotami je treba najmanj 50 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi povzročila nesorazmerno velike stroške.
5.1 »Nesorazmernost« pomeni dvig končne gradbene vrednosti 1,0 m2 bruto uporabne površine stavbe za 50 % nad vsoto, kot bi jo zahtevala gradnja brez izvedbe podzemnih garaž.
(6) Parkirna mesta in garaže za dve ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dovoljene. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.
(7) Pri gradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti stavb je investitor obvezan na stavbnem zemljišču zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce v skladu z določili resorne zakonodaje in po določilih tega člena. Če le-ta ne more zagotoviti ustreznega števila parkirišč na lastnem zemljišču, je obvezan urediti predpisano število parkirnih površin v obliki parkirišča pogodbeno (služnost ali gradbena pravica) na drugem zemljišču, pri tem pa ni dovoljeno ob štetju potrebnega števila PP upoštevati javnih parkirišč.
(8) Parkirna mesta in javne garaže se gradijo in rekonstruirajo tako, da zagotavlja neovirano dostopnost in uporabnost do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov.
70. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Pri vzporednem vodenju vodovoda in kanalizacije za odvajanje odpadne vode, je treba zagotoviti odmike v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi in zakonodajo.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na takšno omrežje možna, so obvezani k priključitvi na le-to v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(3) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti, umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku ne manjšem od 1,00 m od utrjenih površin.
3.1 Na območjih obstoječe pozidave se zahteve za zagotavljanje požarne varnosti udejanjajo vzporedno z umeščanjem GJI in javnih prometnic v prostor, na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, pa so sestavni del le-teh in predpogoj za začetek gradnje stavb na teh območjih.
3.2 Na območjih razpršene poselitve je mogoča tudi ureditev požarnih bazenov, ki se lahko sekundarno uporabljajo tudi v namene dodatne turistične ponudbe na kmetiji.
(4) Pri umeščanju objektov na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) v prostor obvezno zagotoviti optimalno delovanje sistema.
(5) Za preprečitev nepooblaščenega pristopa na najožja območja zajetij in vodohranov je obvezno le-ta zavarovati z zaščitno ograjo.
(6) Na območju občine bodo, v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
(7) Na trasi izvedenega javnega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(8) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
8.1 da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200,00 m ali
8.2 da je izvedba priključka stavbe oziroma GIO na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli so določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij).
(9) Pri določitvi upravljavcev zasebnih vodovodov je z odlokom določeno, da je obvezno imenovati znanega upravljavca za zasebni vodovod, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem na tem območju ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
71. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Celotno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno vodotesno in preko kolektorjev speljano na čistilno napravo. Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na takšno omrežje možna, so obvezani priključitvi, v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v MČN ali nepretočne greznice. MČN in nepretočne greznice je obvezno redno vzdrževati in evidentirati pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(2) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki itd.).
(3) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se dovoljuje uporabiti tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(4) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta, v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja, odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma kontrolirano v recipient.
(5) Padavinske in zaledne vode z zasebnih površin ne smejo odtekati na javne in prometne površine, prav tako pa ne smejo biti speljane v odvajalne naprave padavinskih in zalednih voda z javnih površin, razen v primeru, če je le-to upoštevano pri načrtovanju in gradnji kanalizacijskega omrežja in je bilo za takšen način odvajanja pridobljeno ustrezno soglasje za priključitev.
5.1 Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih zemljiških parcelah ne smejo odtekati na druge/sosednje parcele brez soglasja lastnikov.
(6) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo potekati izven vozišča. Kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
72. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Odpadke pooblaščena služba redno odvaža na deponijo komunalnih odpadkov.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke se umešča v objektu ali na stavbnem zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, izvajalec javne službe ravnanja z odpadki ob pisnem soglasju pristojne občinske službe, določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto se ureja na utrjeni površini.
(3) Prevzemno mesto mesta za komunalne odpadke ne smejo biti na prometnih površinah, pločnikih, zelenicah in vizualno izpostavljena, a hkrati dostopna za vozila, ki zbirajo odpadke.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij).
4.1 Zbiralnice so postavljene na javne utrjene površine z zabojniki za ločene frakcije.
4.2 V primerih prostorske utesnjenosti ali reliefno ali geološko neugodnih zemljišč je možno postaviti zbiralnico tudi na zasebno zemljišče na podlagi pogodbe z lastniki teh zemljišč.
(5) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje, po pogojih upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov.
(6) Nevarne odpadke je treba skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji nevarnih odpadkov.
(7) Gradbene odpadke investitor na izvoru obvezno zbira ločeno po vrstah gradbenih odpadkov ter za njih zagotoviti oddajo pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov.
7.1 Investitor v projektni dokumentaciji predvidi odlaganje odkopane rodovitne zemlje na lastni gradbeni parceli in izjemoma na lokaciji oziroma odlagališču za rodovitno zemljo.
73. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati preprečiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je treba varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti.
(2) Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, in katerih energetske naprave presegajo skupno moč 20 kW, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za utekočinjeni naftni plin.
(3) Za stavbe (novogradnje in rekonstrukcije) na področju, na katerem je zgrajeno distribucijsko omrežje in katerih energetske naprave (obstoječe ali predvidene) presegajo skupno moč 20 kW, je priključitev na distribucijsko omrežje obvezna, razen če uporablja tiste vire energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne onesnažujejo okolja preko dovoljenih meja (t. i. alternativni oziroma trajnostnimi viri energije).
74. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20 kV ali manj mora biti zgrajeno v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven mestnih območij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda tega ne omogočajo.
(2) Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV ali več je dopustna na območjih, kjer ne omejujejo namenske rabe prostora, določene s tem OPN.
(3) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje.
(4) Objekti za proizvodnjo elektrike iz sončne in vetrne energije so dovoljeni na območjih določenih v PIP, kot prosto stoječe na tleh, pobočnih terenih, usekih ter kot elementi na strehah in fasadah objektov, pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. Ti objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter ob predhodnem pisnem soglasju pristojnega občinski organa za urbanistično in prostorsko načrtovanje ter kolikor se posega na območja v njihovi pristojnosti, pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, za varstvo narave ter soglasje pristojnih služb s področja upravljanja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
(5) Objekti za proizvodnjo elektrike iz sončne in vetrne energije so dovoljeni na območjih določenih v PIP, kot prosto stoječe na tleh, pobočnih terenih, usekih ter kot elementi na strehah in fasadah objektov, pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. Ti objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter ob predhodnem pisnem soglasju pristojnega občinski organa za urbanistično in prostorsko načrtovanje ter kolikor se posega na območja v njihovi pristojnosti, pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, varstvo narave ter pristojnih služb s področja upravljanja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
75. člen
(splošni PIP za osvetljevanje javnih površin)
Javna razsvetljava na javnih površinah je neposredno povezana in odvisna od funkcij in pomena posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije.
76. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Podzemni kabli v obliki kabelske kanalizacije, razen sistemov brezžičnih povezav, so predpisana oblika izvedb komunikacijskih omrežij.
1.1 Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. Vlagatelji so obvezani izjeme dokazati na podlagi strokovnih podlag, ki z primerjalnimi parametri dokažejo upravičenost le-teh.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe trase TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije oziroma pristojnega upravljavca omrežja.
(3) V naseljih je treba zagotoviti tolikšno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
4.1 objekte in naprave mobilne telefonije se sme umeščati na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov in športno rekreacijskih centrov;
4.2 objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;
4.3 objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
4.4 objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča, vendar objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, vplivati na kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter, kolikor se posega na območja v njihovi pristojnosti, ob predhodnem pisnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, za varstvo narave ter soglasja pristojnih služb s področja upravljanja s kmetijskimi zemljišči in gozdom;
4.5 objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno postavljati na objekte kulturne dediščine.
77. člen
(splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe in GJI)
(1) Varovalni koridorji posameznih objektov GJI so določeni v področnih zakonskih predpisih.
(2) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
2.1 bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
2.2 stanovanjskih objektov;
2.3 objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
2.4 objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
2.5 igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa:
3.1 objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
3.2 vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, daljnovodi in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
3.3 za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,00 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
78. člen
(način možne oskrbe objektov, kolikor izgradnja GJI ali javnega dobra ni predvidena)
(1) Na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, so investitorji obvezani zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti z zakonom predpisano potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, na posameznem območju, so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice oziroma namestitev MČN, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena oseba/organizacija na občinski centralni čistilni napravi.
(3) Na območju razpršene poselitve se novogradnje pogojuje z izgradnjo MČN, obstoječa razpršena poselitev pa se glede na aglomeracije (pod 50 PE) obvezno ureja s skupnimi MČN.
2.2 Varstvo kulturne dediščine, narave in okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
79. člen
(splošni PIP glede varstva kulturne dediščine, narave in okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obramba ter varovanje zdravja ljudi)
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, kakor jih določa ta odlok in če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi.
(2) Za obratovanje naprave, ki povzroča onesnaževanje večjega obsega, ter za druge naprave je treba v skladu z veljavnim zakonom o varstvu okolja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če se v njih izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla, za katere so predpisane mejne vrednosti. Za druge naprave, za katere okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, se skladnost s predpisi ugotavlja s strokovno oceno.
(3) Občina Mežica bo, skladno s svojo pristojnostjo, zagotavljala varovanje zdravja ljudi ter varno bivalno okolje s spremljanjem kazalcev stanja okolja (hrup, EMS, onesnaženost tal, vode in zraka) v času izvajanja tega prostorskega akta.
80. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, veljavnih področnih predpisov in drugih uradnih evidenc.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje kulturne dediščine ali registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.
(4) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(5) Na območjih in objektih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zviševanju njene vrednosti in dediščino varujejo na mestu samem (in situ).
(6) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (npr. gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine). To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(8) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Morebitni vplivi morajo biti v projektni dokumentaciji detajlno prikazani, zanje pa je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.
(9) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(12) Za posamezno registrirano kulturno dediščino veljajo, poleg določb prejšnjega odstavka tega člena, tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji:
12.1 Za registrirano stavbno kulturno dediščino velja, da se ohranjajo:
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
12.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo:
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine (napr. drevesa), prepoznavna lega v prostoru, naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
12.3 Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
12.4 Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote:
avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
12.5 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine.
12.5.1 Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(13) V primeru odkritja nove kulturne dediščine, je treba o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
81. člen
(splošni PIP za ohranjanje narave)
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območij ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave.
(2) Na območjih habitatnih tipov in prednostnih habitatnih tipov, je gradnja možna pod določenimi pogoji in z upoštevanjem varstvenih ciljev. Izjemoma so dovoljeni posegi za gradnjo komunalne infrastrukture v soglasju in pod nadzorom pristojne službe za ohranjanje narave.
(3) Naravne vrednote se varujejo v skladu z Naravovarstvenimi smernicami (ZRSVN, OE Maribor), ki se hranijo na sedežu občine. Ohranjanje naravnih vrednot se izvaja skladno z varstvenimi režimi in usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot, varovanih in zavarovanih območij.
82. člen
(splošni PIP za varstvo zraka)
(1) Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim.
(3) Stavbe je treba, kjer je to mogoče, priključiti na daljinsko ogrevanje ali plinovod oziroma jih projektirati in zgraditi v skladu z določili zakonodaje o učinkoviti rabi energije in usmeritvami za trajnostno gradnjo in razvoj.
(4) Stavbe morajo biti grajene tako, da se upoštevajo veljavni predpisi s področja učinkovite rabe energije v objektih ter rabe obnovljivih virov energije.
83. člen
(splošni PIP za varstvo voda in tal)
(1) Za vsak poseg, ki bi lahko začasno ali trajno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(2) Upoštevajo se omejitve pri poseganju na priobalna zemljišča, glede na razvrstitev med vode prvega in drugega reda. Vode prvega reda so Meža in vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo. Vsi ostali vodotoki sodijo med vode drugega reda.
(3) Na vodovarstvenih območjih je treba komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na kanalizacijski sistem ter zagotoviti čiščenje odpadne vode na čistilni napravi.
(4) Na kmetijskih površinah, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju, je treba upoštevati predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(5) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za varstvo voda. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati državne in občinske predpise za ta območja.
(6) Raba površinskih voda ali podtalnice sta dovoljeni le pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(7) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(8) Pri načrtovanju poteka trase GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov in njihova prevodna sposobnost.
(9) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen posegov, ki jih dovoljuje zakon s področja urejanja voda ter s soglasjem pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(10) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, se lahko izvajajo rekonstrukcije, spremembe namembnosti ali nadomestne gradnje le-če:
10.1 se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
10.2 se s tem ne poslabšuje stanje voda,
10.3 je omogočeno izvajanje javnih služb,
10.4 se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
10.5 to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
10.6 se z rekonstrukcijo ali nadometno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(11) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(12) Zgornji onesnaženi sloj zemljine ni dovoljeno uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. Odlaganje te zemljine tudi ni dovoljeno odlagati na že (okoljsko) sanirane površine.
84. člen
(splošni PIP za varstvo pred EMS)
(1) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja določene v predpisu o EMS v naravnem in življenjskem okolju.
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja z namensko rabo: S, C, B, ZS, ZK, ZP ter A.
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja brez stanovanj ali začasnega bivanja: I, P, T, E, K, G, V, L, f ali OO. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
(4) Pri umeščanju objektov ali naprav, ki predstavljajo vir EMS, je treba upoštevati minimalne odmike od stavb v katerih se začasno ali stalno zadržujejo ljudje, kot to določa veljavna resorna zakonodaja.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Pri umeščanju objektov v prostor naj se upošteva veljavna resorna zakonodaja s področja varstva pred EMS, zlasti z vidika varovanja zdravja ljudi.
85. člen
(splošni PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, se v skladu z veljavnim predpisom o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se na območju stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo:
1.1 I. stopnja varstva pred hrupom velja za mirna območja na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin prometne infrastrukture, območij gozdov za izvajanje gozdarskih dejavnosti, območij za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter na območjih izvajanja ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
1.2 II. stopnja varstva pred hrupom: čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB) ter posebno območje, ki je namenjeno površinam za turizem (BT);
1.3 III. stopnja varstva pred hrupom: druge stanovanjske površine (SK), A, C, B (razen BT), Z, V (razen VI);
1.4 IV. stopnja varstva pred hrupom: K, G, I, LN, P, T, E, O, f, VI.
(2) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
(3) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
86. člen
(splošni PIP za zagotavljanje osončenja)
(1) Za vse posege, razen za rekonstrukcije in spremembe namembnosti, je treba stanovanjskim bivalnim prostorom zagotoviti minimalno osončenje.
(2) Ustreznost se dokazuje z elaboratom osenčenja, iz katerega mora biti na fasadah prizadetih objektov razviden potek senc na dan 21. 12., 21. 3. in 23. 9., in sicer ločeno zaradi reliefa in vpliva objektov.
(3) Bivalni prostori v stanovanjskih stavbah, na katere vpliva osenčenje, morajo biti osončeni:
21. 12. najmanj 1 h
21. 3. in 23. 9. najmanj 3 h.
(4) Če se z elaboratom dokaže prekomerno osenčenje zaradi reliefa, v elaboratu ni treba dokazovati senc zaradi objektov in ni treba dokazovati in zagotavljati zgoraj navedene potrebne dolžine osončenja.
87. člen
(splošni PIP na erozijskih in plazljivih območjih)
(1) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
1.1 zadrževanje voda z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi pospešili zamakanje zemljišč,
1.2 poseganje, ki bi povzročilo in dvig podzemne vode,
1.3 izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
1.4 krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Za vse posege na plazljivih območjih je treba pridobiti mnenje pristojnih služb.
(3) Na erozijskem območju je prepovedano:
3.1 poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
3.2 ogoljevanje površin,
3.3 krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
3.4 zasipavanje izvirov,
3.5 nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
3.6 omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
3.7 odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
3.8 zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
3.9 odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
3.10 vlačenje lesa.
88. člen
(splošni PIP za gradnje na območjih potresne ogroženosti)
(1) Za gradnjo na območju potresne nevarnosti je treba upoštevati vse zakonsko predpisane pogoje.
1.1 Za gradnjo na vseh reliefih, katerih naravni naklon je večji od 35 % (α≥16°), je treba istočasno pridobiti zakonsko ustrezno geomehansko poročilo, ne glede na to, ali je zemljišče kakorkoli rizično v kateremkoli režimu.
(2) Po karti potresne nevarnosti (ARSO) je celotna občina v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,125.
89. člen
(pogoji za prostorski razvoj na poplavnih območjih in z njo povezano erozijsko ogroženostjo)
(1) Na poplavnih območjih, opredeljenih s kartami poplavne nevarnosti ter razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne poveča obstoječa poplavna ogroženost.
(2) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev, oziroma izvedba posegov v prostor, pomeni povečanje obstoječe poplavne ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev oziroma sočasno z gradnjo izvesti omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
(3) Za posamezne EUP so v študiji poplavne nevarnosti in študiji razredov poplavne nevarnosti določeni protipoplavni ukrepi, ki pa se lahko izvedejo tudi v sosednjih EUP, če so tako opredeljeni omilitveni ukrepi oziroma to izhaja iz zagotavljanja njihove celovitosti.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno študijo poplavne nevarnosti, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže ažurirano stanje poplavnih območij, poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti.
4.1 Pri načrtovanju prostorskih ureditev, se upošteva tiste omilitvene ukrepe, ki so predvideni z zadnjo potrjeno študijo poplavne nevarnosti.
(5) Na obstoječih pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so poplavno ogrožena, veljajo do izvedbe celovitih protipoplavnih ureditev ukrepi zaščite in reševanja. Ti so opredeljeni z veljavnim odlokom o zaščiti in reševanju Občine Mežica.
90. člen
(pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Za primer naravnih in drugih nesreč so določena naslednja območja:
1.1 območja evakuacijskih zbirališč: Trg svobode: hotel Lipa, Prežihova ulica: Narodni dom Mežica, Stržovo št. 1, Mrvovo št. 3, Senčna vas št. 1, CŠOD, spodnji Reht.
1.2 območja evakuacijskih sprejemališč: stadion NK Akumulator Mežica, Knapovška št. 19.
1.3 območja lokacij za postavitev začasnih bivališč: stadion NK Akumulator; Knapovška 19.
1.4 objekti, v katerih je možna začasna nastanitev: Športna dvorana OŠ Mežica (Partizanska št. 16), Apartmaji Krebs (Podjunska ulica št. 4), CŠOD Dom Peca (Breg št. 13).
(2) Za zagotavljanje pokopa živalskih kadavrov je predvideno območje nad pokopališčem Mirje.
(3) Pri načrtovanju poselitvenih območij se predvidi graditev zaklonišč, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
(4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »Zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
91. člen
(splošni PIP za zagotovitev neovirane dostopnosti do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov)
(1) Pojem javni prostor zajema vse javne stavbe in javni odprti prostor.
(2) V javnem prostoru je pri prenovah ali novogradnjah le-teh obvezno zagotavljati neovirano dostopnost in uporabnost javnega prostora za vse skupine uporabnikov, še posebej pa za gibalno ovirane in uporabnike s posebnimi potrebami ter slepe, slabovidne in gluhe.
(3) Pri projektiranju javnih prostorov se poleg obstoječih veljavnih zakonov, uredb, pravilnikov ali tehničnih smernic in standardov (veljavnih v EU ali R Sloveniji) uporabljajo tudi primeri dobre prakse.
92. člen
(splošni PIP za člene vezane na področno zakonodajo)
(1) V vseh členih, kjer so določbe vezane na področno veljavno zakonodajo, se upoštevajo pri postopkih vsakokratne spremembe teh zakonskih predpisov.
(2) Zaradi sprememb zakonskih predpisov ni nujno spreminjati določb tega odloka, pač pa se tudi te spremembe zajame v sklopu sprememb in dopolnitev tega odloka, in se uporabljajo neposredno.
3. Prostorski izvedbeni pogoji
3.1 Splošna merila in pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe
93. člen
(merila in pogoji)
Splošna merila in pogoji veljajo za vse posamezne sklope podrobnejše namenske rabe na celotnem območju OPN, ob tem, da so s posebnimi pogoji in določili za posamezno območje urejanja določene dodatni pogoji oziroma dodatna določila.
94. člen
(stavbišča obstoječih stavb razpršene gradnje na ne-stavbnih zemljiščih)
(1) Na kmetijskih (K1 in K2) ter gozdnih zemljiščih (G) so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje.
(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča na grafičnih kartah »Območja enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« v merilu 1:5.000.
(3) Objekti razpršene gradnje so evidentirani na podlagi podatkov iz katastra stavb.
(4) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje, iz prvega odstavka tega člena, so dopustni:
4.1 rekonstrukcija objektov brez povečanja bruto etažnih površin,
4.2 vzdrževanje objektov,
4.3 odstranitev objektov,
4.4 komunalna in oblikovna sanacija objektov ter
4.5 pomožni objekti za lastne potrebe in ograje.
(5) Zakonito zgrajenim objektom razpršene gradnje, ni možno spreminjati namembnosti.
(6) Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi na stavbnem zemljišču, ki je bilo določeno z gradbenim dovoljenjem za osnovni objekt. Če stavbno zemljišče k zakonito zgrajenemu objektu v risnih in pisnih prilogah k upravnemu dovoljenju ni bilo določeno, se za stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišče), pomnožene s faktorjem 1,5.
95. člen
(faktor zazidanosti, faktor izrabe, faktor prometnih površin in delež odprtih bivalnih površin)
(1) Detajlna pojasnitev vseh kratic in pojmov se nahaja v 8. in 9. členu tega odloka.
(2) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
2.1 največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti (FZ),
2.2 največjim dovoljenim faktorjem izrabe (FI),
2.3 najmanjšim dovoljenim deležem odprtih bivalnih površin (DOBP),
2.4 največjo višino objektov (V) oziroma njihovih posameznih etaž.
(3) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
3.1 višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake klasifikacije na območju iste EUP v oddaljenosti do treh stavbnih parcel, oziroma v polmeru največ 100 m od centroida načrtovanega objekta,
3.2 višina objektov v uličnem nizu EUP se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.
(4) Kadar je obstoječi FZ ali FI večji od faktorjev, predpisanih s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(5) Na splošno veljajo sledeča izhodišča, razen če ni za posamezno EUP to posebej določena znotraj členov tega odloka oziroma v skladu z izdelanim PA oziroma OPPN oziroma v sklopu predvidenega OPPN:
+----------+--------+------------+--------------+---------------+
|PNR |FZ |FI |Faktor |DOBP |
| | | |promet. | |
| | | |površin (FPP) | |
+----------+--------+------------+--------------+---------------+
|SS |< / = |> / = 0,60 |< / = 0,20 |> / = 0,40 |
|SS-v |0,40 |< / = 0,80 |< / = 0,25 |> / = 0,35 |
| |< / = |> / = 0,70 | | |
| |0,40 |< / = 1,00 | | |
+----------+--------+------------+--------------+---------------+
|SS-b |< / = |> / = 1,00 |< / = 0,25 |> / = 0,40 |
| |0,50 |< / = 2,00 | | |
+----------+--------+------------+--------------+---------------+
|A |< / = |> / = 0,35 |< / = 0,10 |> / = 0,60 |
| |0,25 |< / = 0,50 | | |
+----------+--------+------------+--------------+---------------+
|CU, CD |< / = |> / = 1,50 |< / = 0,20 |> / = 0,20 |
| |0,70 |< / = 3,50 | | |
+----------+--------+------------+--------------+---------------+
|IG |< / = |> / = 1,30 |< / = 0,25 |> / = 0,10 |
| |0,65 |< / = 2,60 | | |
+----------+--------+------------+--------------+---------------+
96. člen
(dopustni objekti po namenski rabi prostora)
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
1.1 so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,
1.2 se vedno navaja le najnižja raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.
(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
97. člen
(pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 80. člena.
98. člen
(splošna merila in pogoji za območje SS)
(1) Člen določa podrobnejše PIP za območja stanovanj (SS), ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Ta namenska raba se deli na podrobnejše namenske rabe glede na tipologijo zazidave.
(2) Terminologija dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov.
+-------------+-------------------------------------------------+
|SS |Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju |
| |brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi,|
| |tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, |
| |otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Stanovanjske dejavnosti: |
|111 Enostanovanjske stavbe, |
|112 Večstanovanjske stavbe razen 11222 in 1130. |
|2. Nestanovanjske dejavnosti: |
|– upravnih in pisarniških stavb (CC-SI-122), |
|– trgovina ter druge stavbe za storitvene dejavnosti, CC-SI- |
|12301 (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil, CC-SI- |
|12420), |
|– gostinske stavbe (CC-121, |
|– stavbe splošnega družbenega pomena, CC-SI-126, npr. kultura, |
|vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija) ter |
|– industrijske stavbe (CC-12510), pod pogojem, da bruto etažna |
|površina stavbišč objektov (ne glede na zahtevnost) posameznega|
|podjetja/proizvajalca ne presega 1.500 m2 in če so izpolnjeni |
|naslednji pogoji: |
|a) dovolj velika stavbna parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za uporabo stavbe, vključno z zadostnimi parkirnimi |
|površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe |
|objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. K PM za |
|dopolnilno dejavnost ni možno prištevati PM za potrebe osnovne |
|namembnosti stavbe, navedene v pravnomočnem upravnem dovoljenju|
|posamezne stavbe ali javnih parkirišč, |
|b) neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo, |
|c) brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in |
|bivalno okolje, glede na obstoječe obremenitve, |
|č) dejavnosti so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so |
|dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za |
|dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, |
|trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo |
|starejših oseb, varstveni center in podobno, |
|d) skupna površina stavbnih zemljišč nestanovanjskih stavb |
|znotraj posamezne EUP ne sme presegati 49,99 % površine celotne|
|posamezne EUP oziroma skupna bruto uporabna površina le-teh na |
|območju EUN ne sme presegati 49,99 % neto uporabnih površin |
|stanovanjskih objektov območja EUN. |
|3. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
|4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave, |
|rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov, vse|
|v skladu s splošnimi pogoji tega odloka. |
|2. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če|
|se s tem ne poruši stavbni red, ki ga opredeljujejo predpisane |
|največje višine objektov oziroma število nadzemnih etaž, faktor|
|izrabe in predpisani odmiki od mej sosednjih objektov. |
|3. Sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v |
|skladu z namensko rabo tega območja. |
|4. V stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih |
|nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) pod |
|pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska in v |
|popolni skladnosti z zgornjimi alinejami tretjega odstavka tega|
|člena. |
+---------------------------------------------------------------+
99. člen
(podrobna merila in pogoji za območje SSe)
+-------------+-------------------------------------------------+
| |TIPOLOGIJA ZAZIDAVE: e |
+-------------+-------------------------------------------------+
|e |Prostostoječa stavba |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Stanovanjske dejavnosti: |
|11100 Enostanovanjske stavbe, |
|2. Nestanovanjske dejavnosti: glej splošna merila in pogoje za |
|SS |
|3. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem– |
|večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za |
|določeno igro z žogo, garderobe, |
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas: otroška in druga javna igrišča. |
|4. Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, |
|energetske in okoljske infrastrukture. |
|5. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. višinski gabarit: na ravnem terenu je |
| |dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter |
| |etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + M. Na |
| |nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno |
| |vkopana, dovoljena etažnost do največ K + P + |
| |M/1. Kota pritličja pri vhodu (gledano v osi le- |
| |tega) dovozne povoznice/občinske kategorizirane |
| |ceste, oziroma urejenih parkirnih prostorov, je |
| |največ 30 cm nad koto le-tega. Kolenčni zid ne |
| |sme biti višji od 1,40 m cm kadar je streha |
| |oblikovana kot dvokapnica naklona nad 40°, |
| |oziroma pri enokapnicah ali inverznih |
| |enokapnicah naklona do 15° podzidava kapnih leg |
| |ne sme presegati 2,75 m. |
| |1.2. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj |
| |delno vkopana, dovoljena etažnost je do K + P + |
| |M / 1, kota pritličja pri vhodu (gledano v osi |
| |le-tega) dovozne povoznice/občinske |
| |kategorizirane ceste) je največ 30 cm nad koto |
| |le-tega. Kolenčni zid visok največ 1,00 m kadar |
| |je streha oblikovana kot dvokapnica naklona > / =|
| |40°, pri enokapnicah ali inverznih enokapnicah |
| |je naklon 10°–15 ° podzidava kapnih leg ne sme |
| |presegati 2,50 m. Pri stavbah z naklonom med |
| |nakloni 15°–36° je lahko kolenčni zid visok |
| |največ 1,40 m. |
| |1.3. Možna je izraba druge kleti in druge |
| |mansarde, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri |
| |določanju višine stavb je treba upoštevati tudi |
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa |
| |obstoječih in sosednjih objektov, da nove stavbe |
| |ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne |
| |bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo |
| |izkoriščale terenske danosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh |
| |naklonov in/ali ravne strehe, slemenitev je |
| |vedno vzporedna z daljšo stranico objekta; |
| |2.2. večkapne strehe so dovoljene v primeru, |
| |kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, |
| |kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo |
| |stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva |
| |lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za |
| |drugačno tipologijo objekta; |
| |2.3. dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in |
| |večkapnih streh z ravnimi strehami, v primeru |
| |pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in |
| |drugih dozidav; |
| |2.4. dovoljeni so strešna okna in frčade. Vse |
| |frčade na eni strehi naj imajo enako obliko |
| |odprtine in strehe. Na eni strešini sta |
| |dovoljeni največ dve frčadi, identične izvedbe |
| |in dimenzij, v skupni dolžini do 1/2 dolžine |
| |strešine, a ne smeta biti spojeni ali nanizani |
| |oziroma je predpisana razdalja med posamičnima |
| |frčadama najmanj 1,50 m. Trikotna in trapezna |
| |strešna okna niso dovoljena; |
| |2.5. možna je izvedba rizalitov oziroma erkerjev |
| |do podzidave kapnih leg le-teh največ +2,00 m |
| |nad koto tal pohodnice (a le do svetle kapne |
| |višine < / = 2,25 m) pretežnega dela mansarde |
| |tako, da tlorisni izrinek iz fasade osnovne |
| |stavbe ne sme presegati 1 dolžine strešine. |
| |Štiri ali več stranični izrivki ali aherji |
| |(t. i. »finfeki«) niso dovoljeni; |
| |2.6. na strešinah je dovoljena namestitev |
| |sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, |
| |vendar te ne smejo presegati slemena osnovne |
| |strehe; |
| |2.7. dovoljena je kritina v barvi, ki bo |
| |usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov |
| |v območju; |
| |2.8. kritine ne smejo biti bleščeče. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. predpisana je enostavnost/uravnoteženost |
| |oblikovanja, horizontalne in vertikalne členitve |
| |fasad, strukturiranja in postavitev fasadnih |
| |odprtin in oblikovanja drugih fasadnih |
| |elementov. S prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |3.1 na območju občinskega središča se dovoli in |
| |spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov, |
| |tudi v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi |
| |strehami; |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |3.2. pri dozidavi in nadzidavi obstoječih |
| |objektov je treba zagotoviti, da je dozidani del |
| |objekta oblikovno usklajen z osnovnim objektom; |
| |3.3. dovoljena je uporaba sodobnih materialov |
| |(vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma |
| |polimerne fasadne plošče, nizko sijajna |
| |pločevina, steklo ipd.) |
| |3.4. dopustno je odstopanje fasade iz gradbene |
| |linije objekta, vendar samo do gradbene meje |
| |(rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma |
| |izrinjeni deli stavbe), in sicer v obliki: |
| |a) rahlih tlorisnih zaokroževanj; |
| |b) horizontalno ali vertikalno nagnjenih sten iz |
| |vertikalne ravnine fasadne ploskve. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Dovoli se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije. Dovoli se zbiranje in uporaba |
|padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov |
|za potrebe gospodinjstev, vse ob pogoju, da se s tem ne |
|poslabšajo bivalne razmere na območju. |
|(2) V enotah ME43, ME46, ME65 (»Smrečnik« in Mrvovo) je treba |
|pred gradnjo izvesti geomehanično študijo in po potrebi izvesti|
|dodatne zaščitne ukrepe. Za te enote veljajo naslednji pogoji |
|oblikovanja: višinski gabarit (K)+P+(1), pri čemer se bivalna |
|etaža nahaja na zgornji niveleti terena, vertikalni gabariti pa|
|mora biti usklajen s preostalim naseljem. Večina steklenih |
|površin mora biti orientirana na zahodno oziroma južno stran. |
|Strehe so lahko ravne z naklonom od 0°–10° oziroma enokapne v |
|naklonu 10°–15°, dvokapne v naklonu od 38°–42° ali v |
|kombinaciji teh sistemov. Arhitekturni elementi, materiali in |
|detajli so lahko sodobni. V navedenih enotah se vsa |
|infrastruktura uredi sočasno z dograditvijo lokalne ceste pod |
|določili sprejetega programa opremljanja za ZN Smrečnikovo |
|(Uradni list RS, št. 56/07). |
|(3) Na območju ON107 je dovoljena razširitev obstoječih obrtnic|
|pod določili pogojev za prostorski razvoj na poplavnih območjih|
|za dano območje in splošnih meril in pogojev za območje SS. |
|Izključni pogoj določa, da morajo obstoječi objekti odgovarjati|
|določilom glede najnižje pohodne kote obstoječih |
|nestanovanjskih stavb nad višino voda ob pretoku Q(100) |
|oziroma, da so le-ti obvezani k ustrezni rekonstrukciji, za kar|
|je treba pridobiti ustrezno uporabno dovoljenje. |
+---------------------------------------------------------------+
100. člen
(podrobna merila in pogoji za območje SSv)
+-------------+-------------------------------------------------+
| |TIPOLOGIJA ZAZIDAVE: v |
+-------------+-------------------------------------------------+
|v |Vrstne hiše |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Stanovanjske dejavnosti: |
|11100 Enostanovanjske stavbe, |
|11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|2. Nestanovanjske dejavnosti: glej splošna merila in pogoje za |
|SS |
|3. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – |
|večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za |
|določeno igro z žogo, garderobe, |
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas: otroška in druga javna igrišča. |
|4. Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, |
|energetske in okoljske infrastrukture. |
|5. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. višinski gabarit: na ravnem terenu je |
| |dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter |
| |etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + M. |
| |Kota pritličja pri vhodu (gledano v osi le-tega) |
| |dovozne povoznice/občinske kategorizirane ceste |
| |oziroma urejenih parkirnih prostorov je največ |
| |30 cm nad koto le-tega. Kolenčni zid sme biti |
| |visok največ 1,00 m kadar je streha oblikovana |
| |kot dvokapnica naklona nad 40°, oziroma pri |
| |enokapnicah ali inverznih enokapnicah naklona do |
| |15° podzidava kapnih leg ne sme presegati 2,50 |
| |m. |
| |1.2. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj |
| |delno vkopana, dovoljena etažnost je do K + P + |
| |M/1 kota pritličja pri vhodu (gledano v osi le- |
| |tega) dovozne povoznice/občinske kategorizirane |
| |ceste je največ 30 cm nad koto le-tega. Kolenčni |
| |zid sme biti visok največ 1,00 m kadar je streha |
| |oblikovana kot dvokapnica naklona > / = 40° |
| |oziroma pri enokapnicah ali inverznih enokapnicah|
| |naklona 10° do 15° podzidava kapnih leg ne sme |
| |presegati 2,50 m. Pri stavbah z naklonom med |
| |nakloni 15°–36° je lahko kolenčni zid visok |
| |največ 1,40 m. Pri določanju višine stavb je |
| |treba poleg predpisanih dopustnih višin |
| |upoštevati tudi vertikalni gabarit |
| |prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove |
| |stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo |
| |izkoriščale terenske danosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. obliko, naklon in kritino streh ter smeri |
| |slemen je treba prilagoditi splošni podobi |
| |naselja; |
| |2.2. na eni strešini posamezne enote sta |
| |dovoljeni največ dve frčadi, identične izvedbe |
| |in dimenzij, v skupni dolžini do 1/3 dolžine |
| |strešine, a ne smeta biti spojeni ali nanizani |
| |oziroma je predpisana razdalja med najbolj |
| |izpostavljenima točkama frčad najmanj 1,50 m. |
| |Trikotna in trapezna strešna okna niso |
| |dovoljena; |
| |2.3. možna je izvedba rizalitov oziroma erkerjev |
| |do podzidave kapnih leg le-teh največ +2,00 m (a |
| |le do svetle kapne višine < / = 2,25 m) nad koto |
| |tal pohodnice pretežnega dela mansarde tako, da |
| |tlorisni izrinek iz fasade osnovne stavbe ne sme |
| |presegat 2/3 dolžine strešine; |
| |2.4. na strešinah je dovoljena namestitev |
| |sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, |
| |vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |2.5. dovoljena so strešna okna, strešne terase, |
| |pohodne terase ipd.; |
| |2.6. kritine ne smejo biti bleščeče; |
| |2.7. strehe posamičnih enot morajo biti izvedene |
| |tako, da zagotavljajo zakonsko predpisano |
| |požarno varnost sleherni od enot. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. predpisana je enostavnost/uravnoteženost |
| |oblikovanja, horizontalne in vertikalne členitve |
| |fasad, strukturiranja in postavitev fasadnih |
| |odprtin in oblikovanja drugih fasadnih |
| |elementov. S prizidki je treba zagotoviti |
| |skladnost celotne podobe objekta; |
| |3.2. na območju občinskega središča se dovoli in |
| |spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, |
| |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), |
| |posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi |
| |strehami; |
| |3.3. predpisana je usklajenost vseh drugih |
| |objektov ne glede na zahtevnost gradnje na |
| |stavbnem zemljišču z osnovno stavbo glede |
| |gabaritov, streh in fasad, vendar z obvezo, da |
| |so vsi ostali objekti nižji in manjši od |
| |osnovnega; |
| |3.4. dovoljena je uporaba sodobnih materialov |
| |(vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma |
| |polimerne fasadne plošče, nizko sijajna |
| |pločevina, steklo ipd.); |
| |3.5. dopustno je odstopanje fasade iz gradbene |
| |linije objekta vendar samo do gradbene meje |
| |(rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma |
| |izrinjeni deli stavbe) je dovoljeno v obliki: |
| |a) rahlih tlorisnih zaokroževanj; |
| |b) horizontalno ali vertikalno nagnjenih |
| |stenitev iz vertikalne ravnine fasadne ploskve. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Parkiranje se zagotovi v povečanih kletnih etažah, |
|zagotavlja se parkovne in športne površine, ki naj zavzemajo |
|najmanj 20 % območja. Dovoljeno je nadaljevanje obstoječih |
|garažnih nizov, kot skupen projekt in kjer to omogočajo |
|prostorske možnosti. |
|(2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in |
|uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih |
|odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse ob pogoju, da se s tem |
|ne poslabšajo bivalne razmere na območju. |
+---------------------------------------------------------------+
101. člen
(podrobna merila in pogoji za območje SSb)
+-------------+-------------------------------------------------+
| |TIPOLOGIJA ZAZIDAVE: b |
+-------------+-------------------------------------------------+
|b |Večstanovanjska pozidava |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Stanovanjske dejavnosti |
|11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|2. Nestanovanjske dejavnosti: glej splošna merila in pogoje za |
|SS |
|12420 Garažne stavbe |
|3. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – |
|večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za |
|določeno igro z žogo, garderobe, |
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas: otroška in druga javna igrišča, |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. tlorisni gabariti: podolgovat ali kvadraten |
| |tloris, izjemoma dovoljene tudi druge oblike. |
| |Dovoljuje se združevanje objektov v nize ali |
| |kareje; |
| |1.2. višinski gabarit: do 2K+P+5, pri določanju |
| |višine stavbe je treba upoštevati tudi |
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa |
| |obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo |
| |izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje |
| |ali bistveno nižje) in bodo izkoriščale terenske |
| |danosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. dovoljene strehe vseh naklonov in/ali ravne |
| |strehe (lahko tudi ločne tako, da znaša polmer |
| |loka najmanj 1,5 kratnik najdaljše stranice |
| |stavbe), slemenitev vedno vzporedna z daljšo |
| |stranico objekta; |
| |2.2. dovoljena so strešna okna, strešne terase, |
| |zelene strehe; |
| |2.3. možna je izvedba rizalitov oziroma erkerjev |
| |do podzidave kapnih leg le-teh največ +2,30 m |
| |nad koto tal pohodnice pretežnega dela mansarde |
| |(a le do svetle kapne višine < / = 2,25 m) tako, |
| |da tlorisni izrinek iz fasade osnovne stavbe ne |
| |sme presegat 2/3 dolžine strešine; |
| |2.4. na strešinah je dovoljena namestitev |
| |sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te |
| |ne smejo segati nad sleme strehe; |
| |2.5. dovoljena je kritina v barvi, ki bo |
| |usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov |
| |na tem območju; |
| |2.6. kritine z močnim odsevom niso dopustne. |
| |2.7. pri rekonstrukcijah in dograditvah se |
| |obvezno upoštevajo določila točke 6.1. 62. |
| |člena. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. zagotovi se sodobno oblikovanje, fasadni |
| |elementi biti poenoteni po celi fasadi, nizu ali |
| |kareju; |
| |3.2 dovoljena je uporaba sodobnih materialov |
| |(vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma |
| |polimerne fasadne plošče, nizko sijajna |
| |pločevina, steklo ipd.); |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |3.3 dopustno je odstopanje fasade iz gradbene |
| |linije objekta vendar samo do gradbene meje |
| |(rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma |
| |izrinjeni deli stavbe) je dovoljeno v obliki: |
| |a) rahlih tlorisnih zaokroževanj; |
| |b) horizontalno ali vertikalno nagnjenih |
| |stenitev iz vertikalne ravnine fasadne ploskve; |
| |3.4 pri rekonstrukcijah in dograditvah se |
| |obvezno upoštevajo določila točke 5.1. 62. |
| |člena. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Parkiranje se obvezno zagotovi v povečanih kletnih etažah, |
|zagotavlja se parkovne in športne površine, ki naj zavzemajo |
|najmanj 20 % območja. Dovoljeno je nadaljevanje obstoječih |
|garažnih nizov, kot skupen projekt in kjer to omogočajo |
|prostorske možnosti. |
|(2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in |
|uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih |
|odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse ob pogoju, da se s tem |
|ne poslabšajo bivalne razmere na območju. |
|(3) Pri urejanju obvodnega sveta in cestne infrastrukture v |
|ME39, ME56, ME73 je treba detajlno upoštevati določila iz |
|podrobnih meril in pogojev za območje prometne infrastrukture. |
+---------------------------------------------------------------+
102. člen
(podrobna merila in pogoji za območje SK)
+-------------+-------------------------------------------------+
|SK |Površine podeželskega naselja, ki so namenjene |
| |kmetijam z dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi |
| |dejavnostmi in bivanju. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Bivanje |
|1.2. Poleg bivanja so dopustne tudi kmetijstvo, poslovne |
|dejavnosti, trgovina, gostinstvo (tudi turističnih |
|nastanitvenih kapacitet – apartmajev) ter storitvene in druge |
|dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost |
|omejena na največ do neto 120 m2, površine za kmetijsko |
|dejavnost in turistične nastanitvene kapacitete niso omejene |
|oziroma jih omejuje druge zahteve, kot so parkirišča, višinske |
|omejitve ipd.), ki ne generirajo tovornega niti večjega |
|osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|– dovolj velika zemljiška parcela, ki zagotavlja potrebne |
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, |
|zaposlenih in obiskovalcev, |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve, |
|– storitvene dejavnosti so dopustne v kleteh in pritličju |
|objektov. |
|1.3. Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da|
|je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Stavbe: |
|11100 Enostanovanjske stavbe, |
|11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|1271 Nestanovanjske stavbe, razen 12722 pokopališke stavbe in |
|spremljajoči objekti, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih |
|dejavnosti in oblikovanja. |
|(2) Gradbeno-inženirski objekti: |
|2.1. Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, |
|energetske in okoljske infrastrukture |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|(3) Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), |
|rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov, vse|
|v skladu s splošnimi pogoji tega odloka. |
|(4) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, |
|če se s tem ne poruši stavbni red. |
|(5) Sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v |
|skladu z namensko rabo tega območja. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |a) Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen |
| |gospodarskih objektov |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat |
| |tloris, priporočena razlika med osnovnima |
| |stranicama je od 1:1,41 do 1:2,41; |
| |1.2. dovoljeno je dodajanje in odvzemanje |
| |volumnov na osnovni podolgovat tloris (L |
| |oblike), vendar tako, da daljša stranica |
| |predstavlja hrbtišče črke; |
| |1.3. višinski gabarit: na ravnem terenu je |
| |dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter |
| |etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + M. |
| |Klet na nagnjenem terenu, mora biti vkopana, |
| |dovoljena etažnost do največ K + P + M. Pri |
| |določanju višine stavb je treba, poleg |
| |predpisanih dopustnih višin, upoštevati tudi |
| |vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
| |prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove |
| |stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje) in bodo |
| |izkoriščale terenske danosti; |
| |1.4. kolenčni zid objekta s klasično dvokapno |
| |ali večkapno streho je največ do 1,00 m. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. dovoljene so klasične dvokapne strehe, |
| |slemenitev vedno vzporedna z daljšo stranico |
| |objekta; |
| |2.2. večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje |
| |volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. |
| |vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno |
| |tipologijo objekta, vezano na prevladujoč |
| |kakovosten tip objekta v okolici; |
| |2.3. naklon dvokapnih in večkapnih streh je od |
| |35° do 45°; |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |2.3.1. izjemoma se dovolijo enokapne in ravne |
| |strehe, če se pri objektu uporabijo |
| |tradicionalni volumni (tlorisni in višinski |
| |gabarit) in tradicionalni fasadni materiali |
| |(omet, les, opeka, avtohtoni kamen) ob uporabi |
| |določil drugega odstavka 62. člena tega odloka. |
| |2.5. dovoljeni so čopi, kjer je so avtohtoni |
| |oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih |
| |območjih; |
| |2.6. dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade |
| |z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade |
| |na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in |
| |strehe. Na eni strešini so dovoljene največ tri |
| |frčade identične izvedbe in dimenzij, a ne smejo |
| |biti spojene ali nizane oziroma je predpisana |
| |razdalja med posamičnimi frčadami najmanj 1,50 |
| |m. |
| |2.6.1 Trikotna ali trapezna strešna okna niso |
| |dovoljena; |
| |2.7. na strešinah je dovoljena namestitev |
| |sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te |
| |ne smejo segati nad sleme strehe, dovoljeno je, |
| |da so nameščeni tudi na tla; |
| |2.8. dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi |
| |in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip |
| |kritine v naselju in pa lesene kritine (npr. |
| |šitlni) in pa izjemoma slamnate kritine. |
| |2.9 Kritine ne smejo biti bleščeče. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. oblikovanje in horizontalna ter vertikalna |
| |členitev fasad in uporaba materialov so |
| |usklajeni s tradicionalnimi objekti. Dopustno je |
| |tudi uvajanje sodobnejših materialov in |
| |oblikovnih pristopov; |
| |3.2. fasade so dovoljene tudi delno lesene in |
| |obložene s kamnom; predpisani so tradicionalni |
| |detajli na objektih v območjih ohranjenih |
| |tradicionalnih objektov tradicionalni. |
| |3.3. dovoljena je uporaba sodobnih materialov |
| |(vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma |
| |polimerne fasadne plošče, nizko sijajna |
| |pločevina, steklo ipd.). |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo |
|padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih |
|odpadkov za potrebe gospodinjstev z izjemo gnoja in gnojevke, |
|vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na |
|območju. |
|(2) Odmik gnojišč in zbiralnikov gnojnice ali gnojevke od |
|sosednjih stanovanjskih stavbnih zemljišč ne sme znašati manj |
|kot 10,00 m, razen če se lastnik sosednjega zemljišča strinja z|
|manjšim odmikom. |
|(3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|dostopa. |
+---------------------------------------------------------------+
103. člen
(podrobna merila in pogoji za območje A)
+-------------+-------------------------------------------------+
|A |Površine razpršene poselitve kot avtohtoni |
| |poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote |
| |pozidave, s pojavi samotnih kmetij zaselkov |
| |razdrobljenih razpršenih, raztresenih, |
| |razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih |
| |oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta |
| |naselja). |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Bivanje; |
|2. Poleg kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in |
|turizem, turizem na kmetiji; |
|3. Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da |
|je nova namembnost v skladu z določili tega člena. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Stanovanjske dejavnosti: |
|11100 Enostanovanjske stavbe, |
|11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|2. Nestanovanjske dejavnosti: |
|1271 nestanovanjske kmetijske stavbe, |
|1211 gostinske stavbe |
|12301 trgovske stavbe (prodajna galanterija) |
|3. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), |
|rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov, vse|
|v skladu s splošnimi pogoji tega odloka. |
|(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, |
|če se s tem ne poruši stavbni red, ki ga opredeljujejo |
|predpisane največje višine objektov oziroma število nadzemnih |
|etaž, faktor izrabe in predpisani odmiki od mej sosednjih |
|objektov. |
|(3) Sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v |
|skladu z namensko rabo tega območja. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |a) Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen |
| |gospodarskih objektov |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat |
| |tloris, priporočena razlika med osnovnima |
| |stranicama je od 1:1,41 do 1:2,41, |
| |1.2. dovoljeno je dodajanje in odvzemanje |
| |volumnov na osnovni podolgovat tloris (kot so |
| |oblike črk L, T, H in podobne), vendar tako, da |
| |daljša stranica predstavlja hrbtišče črk oziroma |
| |bruto etažna površina slehernega od teh dodanih |
| |krakov ne sme presegati 25 % bruto etažne |
| |površine osnove, |
| |1.3. višinski gabarit: na ravnem terenu je |
| |dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter |
| |etažnost objektov od (K) + P do največ (K) + P + |
| |M. Klet na nagnjenem terenu mora biti vkopana, |
| |dovoljena etažnost je od K + P do K + P + M. Pri |
| |določanju višine stavb je treba poleg |
| |predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi |
| |vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
| |prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove |
| |stavbe ne bodo izstopale iz grajene silhuete |
| |celote oziroma sklopa (da ne bodo višje ali |
| |bistveno nižje) in da bodo izkoriščale terenske |
| |danosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. dovoljene so simetrične dvokapne strehe, |
| |slemenitev vedno vzporedna z daljšo stranico |
| |objekta, |
| |2.2. večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v |
| |primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje |
| |volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. |
| |vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno |
| |tipologijo objekta, vezano na prevladujoč |
| |kakovosten tip objekta v okolici ob uporabi |
| |določil drugega odstavka 62. člena tega odloka, |
| |2.3. naklon dvokapnih in večkapnih streh je od |
| |35° do 45°, |
| |2.4. izjemoma se dovolijo enokapne in ravne |
| |strehe, če se pri objektu uporabijo |
| |tradicionalni volumni (tlorisni in višinski |
| |gabarit) in elementi kompozicije ter |
| |tradicionalni fasadni materiali (omet, les, |
| |opeka, avtohtoni kamen) ob obvezni uporabi |
| |določil oblikovanja objektov (62. člena tega |
| |odloka), |
| |2.5. dovoljena so strešna okna in frčade. |
| |Predpisano je enovito oblikovanje frčad na eni |
| |strehi (če ima streha več strešin, velja isto |
| |določilo) oziroma tako, da naj imajo vse frčade |
| |na eni strehi enako obliko odprtine in strehe. |
| |Na eni strešini so dovoljene največ tri frčade |
| |identične izvedbe in dimenzij, a ne smejo biti |
| |spojene ali nizane oziroma je predpisana |
| |razdalja med posamičnimi frčadami najmanj 1,50 |
| |m, |
| |2.6. Trikotna ali trapezna strešna okna niso |
| |dovoljena, |
| |2.7. na strešinah je dovoljena namestitev |
| |sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te |
| |ne smejo segati nad sleme strehe, |
| |2.8. dovoljene so vse vrste kritine pod pogojem, |
| |da niso odsevne oziroma bleščeče. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. predpisana je enostavnost/uravnoteženost |
| |oblikovanja, horizontalne ter vertikalne |
| |členitve fasad, strukturiranja in postavitev |
| |fasadnih odprtin in oblikovanja drugih fasadnih |
| |elementov, usklajena s tradicionalnimi objekti. |
| |S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne |
| |podobe objekta, |
| |3.2. dovoljeno je horizontalno in vertikalno |
| |členjenje fasade, |
| |3.3. na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja |
| |postavitev objektov povsem tradicionalnega |
| |oblikovanja in materialov, |
| |3.4. fasade so tudi delno lesene in obložene s |
| |kamnom; predpisani so tradicionalni detajli na |
| |objektih v območjih ohranjenih tradicionalnih |
| |objektov, tradicionalni, |
| |3.5. izjemoma se dovolijo sodobni fasadni |
| |materiali in oblikovanje, če se pri objektu |
| |uporabijo tradicionalna dvokapna streha in |
| |tradicionalni volumni (tlorisni in višinski |
| |gabarit). |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo |
|padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih |
|odpadkov za potrebe gospodinjstev z izjemo gnoja in gnojevke, |
|vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na |
|območju. |
|(2) Odmik gnojišč in zbiralnikov gnojnice ali gnojevke od |
|sosednjih stanovanjskih stavbnih zemljišč ne sme znašati manj |
|kot 10,00 m, razen če se lastnik sosednjega zemljišča strinja z|
|manjšim odmikom. |
|(3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|dostopa. |
+---------------------------------------------------------------+
104. člen
(podrobna merila in pogoji za območje CU)
+-------------+-------------------------------------------------+
|CU |Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre |
| |za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, |
| |upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, |
| |izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih |
| |dejavnosti ter bivanja. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem,|
|poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, |
|zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. |
|1.2. Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v |
|stanovanjske namene, v ateljeje in v poslovne prostore |
|samostojnih delavcev v kulturi in samostojnih delavcev |
|intelektualnih storitev. |
|1.3. V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati |
|za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. |
|1.4. Obstoječim objektom je dovoljeno spremeniti namembnost za |
|dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Stanovanjske dejavnosti: |
|11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
|2. Nestanovanjske dejavnosti: |
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, |
|12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|12201 Stavbe javne uprave, |
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
|12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|12301 Trgovske stavbe, |
|12303 Bencinski servisi, |
|12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|12620 Muzeji in knjižnice, |
|12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
|12640 Stavbe za zdravstvo, |
|12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih |
|dejavnosti), |
|12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
+---------------------------------------------------------------+
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas, |
|12420 Garažne stavbe. |
|3. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas. |
|4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave morajo biti |
|skladne z razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi|
|rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. |
|1.2. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih |
|objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je |
|ohranitev dela obstoječega objekta, v primeru da se ta vključi |
|v gradbene mase novega objekta. |
|1.3. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, |
|če se s tem ne poruši stavbni red. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. na tem območju ni dovoljeno posegati v |
| |prostor prek obstoječih horizontalnih in |
| |vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine |
| |novega slemena je treba obvezno upoštevati |
| |silhueto naselja, tako da novi objekti ne |
| |izstopajo iz celovite podobe mesta; |
| |1.2. višinski gabarit za stanovanjske in |
| |stanovanjsko poslovne stavbe: do največ (2) K + |
| |P + 5, v primeru, da je nad objektom predvidena |
| |ravna streha oziroma (2) K+P+4+M v primeru, da |
| |je nad objektom predvidena eno, dvo ali večkapna |
| |streha. Za eno, dvo ali večkapno streho se šteje |
| |streha, ki je izvedena v naklonu, večjem od 10°. |
| |Pri določanju višine stavb je treba poleg |
| |predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi |
| |vertikalni gabarit prevladujočega tipa |
| |obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo |
| |izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje |
| |ali bistveno nižje) in da bodo izkoriščale |
| |terenske danosti; |
| |1.3. pri določanju gradbene mase se upoštevajo |
| |mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem |
| |območju ali v okviru stavbnega otoka; |
| |1.4. na celotnem območju urejanja ni dovoljeno |
| |postavljati novih dominant v prostoru. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. pri določanju tipa, naklona, smeri slemena |
| |oziroma strehe in kritine se upoštevajo |
| |obstoječe kvalitete oziroma prevladujoč tip na |
| |tem območju. V primeru, da gre za dvokapne |
| |strehe, je prednostna kritina z izgledom |
| |opečnega strešnika, |
| |2.2. Strehe s tlorisno površino strehe večjo od |
| |2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. |
| |Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega |
| |procesa oblikovane tako, da ureditev zelene |
| |strehe ni možna, |
| |2.2.1. Kolikor se na strehah na najmanj 90 % |
| |celotne strešne površine ureja sončna (PV) |
| |elektrarna, ni potrebna izvedba zelene strehe, |
| |2.2.2. Kolikor se na strehah na najmanj 50 % |
| |celotne strešne površine ureja javno dostopna |
| |terasa oziroma terasa za javno ali poljavno |
| |uporabo, je možna izvedba kombiniranih strešin. |
| |2.3. Oglaševalne/označevalne table stavb na |
| |območju CU ne smejo presegati višine slemena |
| |posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali |
| |so pritrjene na stavbo ali pa so prosto stoječe. |
| |2.4.1. V primeru izvedb atike je višina takšnih |
| |označevalcev omejena na zgornji rob atike. |
| |2.4.2. V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne |
| |sme biti višje od višine atike. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. Pri obdelavi fasad historičnih objektov je |
| |treba uporabljati izvirne materiale, pri |
| |eventualnih novih fasadah pa materiale, ki so |
| |skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, |
| |steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na |
| |fasadi, razen v izjemnih primerih, katere zaradi |
| |posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja |
| |pristojna služba spomeniškega varstva. |
| |3.2. Vsi objekti in naprave morajo biti |
| |usklajeni s prostorsko podobo območja. |
| |3.3.1. Dovoljena je uporaba tipskih rešitev |
| |fasad v skladu s celostno podobo posameznih |
| |podjetij kolikor ta/to ni v nasprotju z določili |
| |točke 2.4 tega člena. |
| |3.3.2. Ugotovitveni sklep poda v postopku izdaje |
| |projektnih pogojev k IDZ oziroma soglasja k |
| |projektu za PGD občinska strokovna služba, |
| |pristojna za urbanistično in prostorsko |
| |načrtovanje v navezavi z 62. členom. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Pogoji za prometno urejanje: |
|– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih |
|prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi |
|urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, |
|– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna |
|uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v |
|objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da |
|ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe, |
|– pri urejanju obvodnega sveta in cestne infrastrukture v ME27 |
|je treba detajlno upoštevati določila 108. člena, |
|– pri urejanju cestne infrastrukture v ME31 in ME27 je treba |
|detajlno upoštevati določila iz 110. člena. |
|1.2. Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi |
|individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih |
|standardih, kar se zagotovi z naslednjim: |
|– individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v |
|pripadajočem objektu ali zemljiški parceli v primeru, da |
|prostorske možnosti dopuščajo parkiranje; |
|– za vsa ostala vozila mora biti parkiranje organizirano v |
|okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s |
|pisnim soglasjem občine. |
|1.3. Rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba |
|izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem |
|racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode |
|na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na |
|cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma |
|na objektih v soseščini; |
+---------------------------------------------------------------+
|1.4. vse elektroomrežje na celotnem območju urejanja je treba |
|graditi kot podzemno kabelsko kanalizacijo; |
|1.5. komunikacijsko omrežje je treba graditi v podzemni |
|kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti |
|razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve; |
|1.6. nove transformatorske postaje in ostale objekte ter |
|naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba |
|graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in |
|komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih |
|fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v |
|odprtih ambientih; |
|1.7. gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih |
|nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena; |
|1.8. gradnja je možna kjer ni prostorskih omejitev glede |
|dostopa; |
|1.9. pojem »bistveno nižje« iz točke 1.2 Merila in pogoji za |
|oblikovanje pomeni manj kot 80 % višine oziroma silhuete |
|območja, ki jo tvorijo slemena streh oziroma atike teh stavb; |
|1.10. V ME17, ME27 in ME33 je treba vzdolž LC350270 na zahodni |
|strani urediti hodnik za pešce v širini 1,20 m, in sicer od |
|mostu čez Šumc pa do predvidenega krožnega križišča v Senčni |
|vasi. |
+---------------------------------------------------------------+
105. člen
(podrobna merila in pogoji za območje CD)
+-------------+-------------------------------------------------+
|CD |Druga območja centralnih dejavnosti, kjer |
| |prevladuje določena, razen stanovanj. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem,|
|poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, |
|zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne dejavnosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti: |
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, |
|12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|12201 Stavbe javne uprave, |
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
|12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|12301 Trgovske stavbe, |
|12303 Bencinski servisi, |
|12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|12620 Muzeji in knjižnice, |
|12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
|12640 Stavbe za zdravstvo, |
|12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih |
|dejavnosti), |
|12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas, |
|12420 Garažne stavbe. |
|2. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas. |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), |
|rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. tlorisni gabariti: niso predpisani. Dovoli |
| |se združevanje objektov v nize, kareje; pri |
| |umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati |
| |gradbene linije ob javnem mestnem prostoru. |
| |1.2. Upošteva se vertikalni gabarit |
| |prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove |
| |stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (ne |
| |bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za |
| |stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski |
| |poudarki oziroma na območjih, za katere je s |
| |posebnimi PIP to posebej določeno. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. dovoljene so oblike streh vseh vrst: |
| |enokapne in ravne, ki so lahko tudi ločne ter |
| |izjemoma dvo in večkapne. V primeru, da gre za |
| |dvokapne strehe, je prednostna kritina z videzom |
| |opečnega strešnika; |
| |2.2. kritine ne smejo biti bleščeče ali odsevne. |
| |2.3. Strehe s tlorisno površino strehe večjo od |
| |2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. |
| |Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega |
| |procesa, predvidenega v objektu, oblikovane |
| |tako, da ureditev zelene strehe ni možna. |
| |2.3.1. Kolikor se na strehah na najmanj 90 % |
| |celotne strešne površine ureja sončna (PV) |
| |elektrarna, ni potrebna izvedba zelene strehe. |
| |2.3.2. Kolikor se na strehah na najmanj 50 % |
| |celotne strešne površine ureja javno dostopna |
| |terasa oziroma terasa za javno ali pol-javno |
| |uporabo, je možna izvedba kombiniranih strešin. |
| |2.4. Oglaševalne/označevalne table stavb na |
| |območju CD ne smejo presegati višine slemena |
| |posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali |
| |so pritrjene na stavbo ali pa so prosto stoječe. |
| |2.4.1. V primeru izvedb atike je višina takšnih |
| |označevalcev omejena na zgornji rob atike. |
| |2.4.2. V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne |
| |sme biti višje od višine atike. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. predpisana je enostavnost/uravnoteženost |
| |oblikovanja, horizontalne in vertikalne členitve |
| |fasad, strukturiranja postavitev fasadnih |
| |odprtin in oblikovanja drugih fasadnih elementov |
| |in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju |
| |oziroma območju; |
| |3.2. zagotovi se sodobno oblikovanje fasad |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, |
| |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, |
| |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
| |poudarkov); |
| |3.3. glavni vhod v javno stavbo se, če stoji |
| |meji na glavno cesto ali trg, oblikuje na glavni |
| |fasadi; |
| |3.3.1. Dovoljena je uporaba tipskih rešitev |
| |fasad v skladu s celostno podobo posameznih |
| |podjetij kolikor ta/to ni v nasprotju z določili |
| |točke 3.4 spodaj. |
| |3.3.2. Ugotovitveni sklep poda v postopku izdaje |
| |projektnih pogojev k IDZ oziroma soglasja k |
| |projektu za PGD občinska strokovna služba, |
| |pristojna za urbanistično in prostorsko |
| |načrtovanje v navezavi z 62. členom. |
| |3.4. vsi objekti in naprave obvezno usklajeni s |
| |prostorsko podobo območja. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Pogoji za prometno urejanje: |
|– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih |
|prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi |
|urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami; |
|– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna |
|uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v |
|objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da |
|ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. |
|1.2. Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi |
|individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih |
|standardih, kar se zagotovi z naslednjim: |
|– individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v |
|pripadajočem objektu ali zemljiški parceli, če prostorske |
|možnosti dopuščajo parkiranje, |
|– za vsa ostala vozila vlagatelj na lastne stroške zagotovi |
|parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju |
|mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. |
|1.3. Pogoji za priključevaje na okoljsko, energetsko in |
|komunikacijsko omrežje: |
|– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba |
|izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem |
|racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode |
|na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na |
|cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma |
|na objektih v soseščini, |
|– elektroomrežje je treba graditi kot podzemno kabelsko |
|kanalizacijo, |
|– komunikacijsko omrežje je treba graditi v podzemni kabelski |
|kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja |
|dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, |
|– nove transformatorske postaje in ostale objekte ter naprave |
|energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v|
|sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in |
|komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih |
|fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v |
|odprtih ambientih, |
|– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih |
|nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. |
|1.4. Gradnja je možna na vseh stavbiščih enot CD, kjer ni |
|prostorskih omejitev glede dostopa. |
|1.5. Pojem »bistveno nižje« iz točke 1.2 Merila in pogoji za |
|oblikovanje pomeni manj kot 80 % višine oziroma silhuete |
|območja (le-to tvorijo slemena streh oziroma atike teh stavb) |
+---------------------------------------------------------------+
106. člen
(podrobna merila in pogoji za območje IG)
+-------------+-------------------------------------------------+
|IG |Gospodarske cone, večfunkcionalne gospodarske |
| |cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, |
| |prometnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in |
| |spremljajočim dejavnostim. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Proizvodne (predelovalne) dejavnosti, trgovina ter |
|storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo in |
|turizem, poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti: |
|12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodno obrt in |
|servise), |
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
|12303 Bencinski servisi, |
|23020 Energetski objekti (energetski objekti s pripadajočo |
|opremo in instalacijami), |
|12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|24203 Odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke), |
|12301 Trgovske stavbe (do 2000 m2), |
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice, ki služijo temu |
|območju, |
|12420 Garažne stavbe, |
|2. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas. |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), |
|rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. tlorisni gabariti: niso predpisani; |
| |1.2. dovoli se združevanje objektov v nize, |
| |kareje; |
| |1.3. objekti in ureditve, ki mejijo na javni |
| |mestni prostor, (ob upoštevanju gradbenih linij |
| |kjer so te določene) so obvezani po merilu, |
| |gostoti, oblikovanju in rastru javnih |
| |komunikacij usklajenosti s preostalo pozidavo |
| |širšega prostora; |
| |1.4. višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb |
| |v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit |
| |prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove |
| |stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja |
| |za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev |
| |izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi |
| |ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot |
| |kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski |
| |poudarki oziroma točke identifikacije. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. za objekte, ki mejijo na mestni javni |
| |prostor, se dovolijo odstopanja in novosti, če |
| |se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno |
| |kakovost v obliki streh vseh vrst (enokapne in |
| |ravne strehe, ki so lahko tudi ločne ter |
| |izjemoma dvo in večkapne strehe); |
| |2.2. za objekte znotraj industrijskega kompleksa |
| |pa se dovolijo vse vrste streh, pod pogojem |
| |oziroma vizualne in uporabne poenotenosti |
| |znotraj kompleksa in čim bolj funkcionalne glede |
| |na zahteve določene dejavnosti; |
| |2.3. dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev |
| |in sončnih celic; |
| |2.4. dovoljena je kritina, ki ne sme biti trajno |
| |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v |
| |primeru prilagajanja sosednjim objektom. |
| |2.5. Strehe s tlorisno površino strehe večjo od |
| |2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. |
| |Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega |
| |procesa, predvidenega v objektu, oblikovane |
| |tako, da ureditev zelene strehe ni možna. |
| |2.6. Oglaševalne/označevalne table stavb na |
| |območju IG ne smejo presegati višine slemena |
| |posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali |
| |so pritrjene na stavbo ali pa so prostostoječe. |
| |2.6.1. V primeru izvedb atike je višina takšnih |
| |označevalcev omejena na zgornji rob atike! |
| |2.6.2. V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne |
| |sme biti višje od višine atike! |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. zagotovi se sodobno oblikovanje fasad |
| |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, |
| |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, |
| |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
| |poudarkov); |
| |3.2. fasade stavb, ki mejijo na javni mestni |
| |prostor, obvezno oblikovane kot glavne in |
| |mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj |
| |se zagotavljajo kakovostni ambienti; |
| |3.3. dovolijo se odstopanja, če so potrebna |
| |zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali |
| |prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske |
| |zakonodaje. |
| |3.3.1. Dovoljena je uporaba tipskih rešitev |
| |fasad v skladu s celostno podobo posameznih |
| |podjetij kolikor ta/to ni v nasprotju z določili |
| |točke 3.4 spodaj! |
| |3.3.2. Ugotovitveni sklep poda v postopku izdaje |
| |projektnih pogojev k IDZ oziroma soglasja k |
| |projektu za PGD občinska strokovna služba, |
| |pristojna za urbanistično in prostorsko |
| |načrtovanje v navezavi z 62. členom oziroma |
| |atike teh stavb). |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Pogoji za prometno urejanje: |
|– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih |
|prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi |
|urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, |
|– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna |
|uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v |
|objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da |
|ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. |
|1.2. Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. |
|dejavnosti naj se organizirajo ob javnem mestnem prostoru, |
|druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. |
|1.3. Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi |
|individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih |
|standardih. |
|1.4. Pogoji za priključevaje na okoljsko, energetsko in |
|komunikacijsko omrežje: |
|– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba |
|izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem |
|racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode |
|na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na |
|cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma |
|na objektih v soseščini, |
|– vse elektroomrežje je treba graditi kot podzemno kabelsko |
|kanalizacijo, |
|– komunikacijsko omrežje je treba graditi v podzemni kabelski |
|kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja |
|dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, |
|– nove transformatorske postaje in ostale objekte ter naprave |
|energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v|
|sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in |
|komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih |
|fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v |
|odprtih ambientih, |
|– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih |
|nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. |
|1.5. Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|dostopa. Na zemljiških parcelah, kjer je predviden poseg v |
|prostor, je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno|
|uporabo objektov. |
|1.6. Pojem »bistveno nižje« iz točke 1.4 Merila in pogoji za |
|oblikovanje pomeni manj kot 80 % višine oziroma silhuete |
|območja, ki jo tvorijo slemena streh. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki |
|naj zavzemajo najmanj 10 % območja. |
+---------------------------------------------------------------+
107. člen
(podrobna merila in pogoji za območje BT)
+-------------+-------------------------------------------------+
|BT |Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, |
| |bungalovom in drugim objektom za turistično |
| |ponudbo in nastanitev. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne |
|dejavnosti tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo |
|in turizem, izobraževanje in druge dejavnosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti: |
|12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, |
|12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|12301 Trgovske stavbe (do 500 m2 BTP), |
|12650 Športna dvorana, |
|2. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas. |
|24110 Športna igrišča. |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), |
|rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov; |
|1.2. Dovoli se možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe; |
|1.3. Zagotavljati je treba zadostno št. parkirišč, dovolj |
|odprtih prostorov ter navezave na odprti prostor; |
|1.4. Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki |
|naj zavzemajo najmanj 20 % območja. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+-------------+-------------------------------------------------+
|1. Gabariti |1.1. pri gabaritih posameznih objektov |
| |(gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski |
| |ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven |
| |turističnih kompleksov, naj se upoštevajo |
| |predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih |
| |objektov SS-e v urbanem prostoru, SK v ruralnem |
| |prostoru in CU za večje objekte; |
| |1.2. dovoljeno je, da so objekti v ruralnem |
| |prostoru sodobno arhitekturno oblikovani, če |
| |predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek |
| |v prostoru. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|2. Streha |2.1. dovolijo se strehe, usklajene s |
| |kakovostnimi obstoječimi objekti v širšem |
| |prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če |
| |se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno |
| |kakovost (enokapne in ravne strehe, ki so lahko |
| |tudi dvo in izjemoma večkapne strehe); |
| |2.2. dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev |
| |in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad |
| |sleme strehe oziroma nivo ravne strehe; |
| |2.3 dovoljeni so strešna okna, enokapne |
| |(pravokotne oziroma dvignjene) frčade, pa tudi |
| |dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna |
| |streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako |
| |obliko odprtine in strehe. Dovolijo se tudi |
| |drugi svetlobni elementi; |
| |2.4. Strehe s tlorisno površino strehe večjo od |
| |2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. |
| |Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega |
| |procesa oblikovane tako, da ureditev zelene |
| |strehe ni možna. |
| |2.4.1. Kolikor se na strehah na najmanj 90 % |
| |celotne strešne površine ureja sončna (PV) |
| |elektrarna, ni potrebna izvedba zelene strehe. |
| |2.4.2. Kolikor se na strehah na najmanj 50 % |
| |celotne strešne površine ureja javno dostopna |
| |terasa oziroma terasa za javno ali poljavno |
| |uporabo, je možna izvedba kombiniranih strešin. |
| |2.5. Oglaševalne/označevalne table stavb na |
| |območju BT ne smejo presegati višine slemena |
| |posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali |
| |so pritrjene na stavbo ali pa so prosto stoječe. |
| |2.5.1. V primeru izvedb atike je višina takšnih |
| |označevalcev omejena na zgornji rob atike. |
| |2.5.2. V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne |
| |sme biti višje od višine atike. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|3. Fasade |3.1. predpisana je enostavnost/uravnoteženost |
| |oblikovanja, horizontalne ter vertikalne |
| |členitve fasad ter strukturiranja fasadnih |
| |odprtin in drugih fasadnih elementov, ki naj |
| |bodo poenoteni po celi fasadi, oziroma na vseh |
| |objektih v kompleksu; |
| |3.2. pri oblikovanju posameznih objektov |
| |(gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski |
| |ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven |
| |turističnih kompleksov, naj se upoštevajo |
| |določila za oblikovanje iz tabel SSe, če gre za |
| |urbani oziroma iz tabel SK, če gre za ruralni |
| |prostor; |
| |3.3. dovolijo se odstopanja, če so potrebna |
| |zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali |
| |prilagoditve zahtevam nove zakonodaje. |
+-------------+-------------------------------------------------+
108. člen
(podrobna merila in pogoji za območje ZS)
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZS |Površine za oddih, rekreacijo in šport so |
| |namenjene preživljanju prostega časa na prostem. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Šport, rekreacija, prostočasne dejavnosti |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti: |
|24110 Športna igrišča in garderobe, |
|2. Gradbeno-inženirski objekti |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|24110 Športna igrišča in garderobe |
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in|
|prosti čas, |
|12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|sanitarni prostori, |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo |
|večje spremembe prostorskih značilnosti območja (npr. zemeljska|
|dela), izgubo naravnih značilnosti in odprtosti ter javne |
|dostopnosti. |
|1.2. Travnata ali peščena igrišča se uredijo na naravno ravnem |
|terenu oziroma na terenu, ki ga je možno primerno urediti |
|(zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez|
|večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše |
|ureditve, se izvedejo le na za to predvidenih površinah. V |
|bližini stanovanjskih območij so dopustne tudi trim steze, |
|sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. |
|1.3. Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da |
|raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja|
|na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo|
|v prejšnje stanje. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Zagotavlja možnost menjave rab (začasne, sezonske rabe). |
|1.2. V enoti TA1/61 se dovoljuje ureditev enostavnih objektov, |
|in sicer začasnih infrastrukturnih objektov, začasnih objektov |
|in vadbenih objektov in urbane opreme, pod pogoji in v |
|velikostih, kot jih določa gradbena zakonodaja. |
|1.2. Ureditve, objekti, naprave, ograje po celotnem kompleksu |
|obvezno oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z ureditvami|
|sosednjih območij. |
|1.3. Če sosednji parceli, ki meji na zelene površine, |
|primanjkuje zelenih površin, se sme šteti potrebne manjkajoče |
|zelene površine v površino zahtevanih zelenih površin. |
+---------------------------------------------------------------+
109. člen
(podrobna merila in pogoji za območje ZP)
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZP |Parki kot urejena območja odprtega prostora v |
| |naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega |
| |časa. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Šport, rekreacija, prostočasne dejavnosti |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti: |
|12610 stavbe za kulturo in razvedrilo: samo paviljoni |
|12740 druge nestanovanjske stavbe: gostinski objekti (gostilne |
|in točilnice do skupne neto površine 30 m2), a le, če služijo |
|dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa obiskovalcev in|
|zaposlenih na tem območju, s pripadajočimi utrjenimi |
|površinami; |
|2. Gradbeno-inženirski objekti |
|2.2. Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi|
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo |
|večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti |
|zemeljska dela, izguba naravnih značilnosti in odprtosti ter |
|javne dostopnosti. |
|(2) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov|
|za brezžični prenos signalov ni dovoljena razen na obstoječih |
|objektih pod pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno |
|izpostavljene. |
|(3) Območje Starega pokopališča (ME76) je memento-in-situ z |
|noveliranimi oznakami/spominskimi ploščami preminulih tako na |
|zelenih površinah kot na robnem zidu. |
+---------------------------------------------------------------+
110. člen
(podrobna merila in pogoji za območje ZK)
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZK |Površine za pokopališča so namenjene za |
| |pokopališča in spremljajoče objekte. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|Pokopališče in spremljajoče dejavnosti |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti |
|24204 Pokopališča, |
|12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, |
|12301 Trgovske stavbe, le kot sestavni del dejavnosti |
|pokopališča, |
|12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, kot sestavni del |
|dejavnosti v območju pokopališča. |
|2. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. redno vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, |
|nadzidave in novogradnje mrliških vežic, prostorov za orodje, |
|kapelic in znamenj; |
|1.2. urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za |
|komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter|
|saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč |
|prostorsko ureditev pokopališča. |
|1.3. Območje Starega pokopališča (ME76) je memento-in-situ z |
|noveliranimi oznakami/spominskimi ploščami preminulih tako na |
|zelenih površinah kot na robnem zidu. |
+---------------------------------------------------------------+
111. člen
(podrobna merila in pogoji za območje ZD)
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZD |Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo |
| |(obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, |
| |zelene bariere). |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste |
|21520 Pregrade in jezovi |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo |
|večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zemeljska |
|dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne |
|dostopnosti. |
|1.2. Travnata ali peščena igrišča se uredijo na naravno ravnem |
|prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti |
|(zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez|
|večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše |
|ureditve, se izvedejo le na za to predvidenih površinah. V |
|bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi klopi, koši, trim|
|steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. |
|1.3. Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da |
|raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja|
|na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo|
|v prejšnje stanje. |
|1.4. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih |
|objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena razen na |
|obstoječih objektih pod pogojem, da so zamaskirane tako, da |
|niso vizualno izpostavljene. |
+---------------------------------------------------------------+
112. člen
(podrobna merila in pogoji za območje prometne infrastrukture PC)
+-------------+-------------------------------------------------+
|PC |Območja prometne infrastrukture |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Dejavnosti povezane z urejanjem prometne infrastrukture |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti: |
|12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|nadstrešnice za potnike na postajališčih, |
|2. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste, |
|21410 Mostovi, viadukti in brvi, |
|21420 Predori in podhodi. |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za|
|posamezne tipe cest, so pri gradnji novih ter rekonstrukciji |
|obstoječih cest dopustni v primeru prostorskih omejitev (ko v |
|racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti |
|objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega |
|profila ceste). Odstope pisno potrdi v obliki soglasja |
|pristojna služba za promet. Odstopi od funkcionalnih in |
|oblikovnih meril upoštevajo predpise s področja prometne |
|varnosti in elementi prečnega profila ne smejo biti manjši kot:|
|vozišče 2,75 m, kolesarska steza 1,50 m, hodnik za pešce 1,60 m|
|oziroma jih posebej določata 67. in 68. člen tega odloka. |
|1.2. Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino |
|cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v |
|objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša.|
|1.3. Površine za pešce se ureja kot enovito ravno površino, ki |
|bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, |
|površine tlakov se izvede iz protizdrsnih materialov oziroma |
|površinsko obdela proti drsenju. Stopnice in drugi robovi se |
|izvedejo tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane |
|osebe. |
|1.4. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča |
|normalne izvedbe peš in voznih površin, je dopustna izvedba |
|minimalne širine pločnika za pešce (najmanj 0,80 m) vsaj na eni|
|strani vozišča. |
|1.5. Na stavbah so v soglasju z upravljavcem ceste dovoljena |
|vzdrževalna dela. |
|1.6. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in |
|drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali |
|naravne ogroženosti. |
|1.7. Nove ali obstoječe linije/proge/ceste/površine za gorsko |
|kolesarjenje je treba urediti v skladu z določili zakonodaje o |
|cestah oziroma za prostorske in gradbene zadeve. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|značilnosti stičnih območij, |
|1.2. oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in |
|tipologije objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
|1.3 Na vzhodni strani rekonstruirane Mariborske ceste je treba |
|na oddaljenosti cca 1,40 m od roba vozišča na osni razdalji cca|
|10,0 m med parkirnimi prostori ob vodnem telesu reke Meže |
|kompozicijsko primerno zasaditi linijski drevored bodisi: |
|– črne jelše (Alnus Glutinosa »Aurea«) ali pa |
|– belega gabra (Carpinus betulus »«Fastigiata«); |
|1.4. Od višine avtobusnega postajališča (v Senčni vasi za smer |
|Črna) na R2-425 je pa do višine hotela Peca/predvidenega |
|krožnega križišča (smer Reht) je treba zasaditi obojestranski |
|drevored japonskih češenj (Prunus Serrulata »Kanzan«); |
|1.5. Za navezavo le-tega s pločniki na Prežihovi in na Trgu 4. |
|aprila bo treba zgraditi peš brv preko Šumca. |
|1.6. Istočasno je smiselno umestiti na vzhodni strani med |
|predvidenimi parkirišči in krono vodnega telesa Meže kolesarsko|
|stezo oziroma stezo za rolanje/kotalkanje, ki bi potekala vse |
|od predvidenega krožnega križišča v Senčni vasi po Mariborski, |
|Prežihovi vse pa do Narodnega doma/Trga 4. aprila. |
|1.7. Za navezavo le-tega s podobnimi površinami na Prežihovi in|
|na Trgu 4. aprila bo treba zgraditi dodatno brv (ni istovetna s|
|pešaško) preko Šumca. |
|1.8. Javna parkirišča bodo urejena v vmesnem prostoru med |
|Mariborsko cesto in reko Mežo, na zemljišču s parcelno št. 134 |
|in 135 (obe k.o. Mežica). Na razdalji približno 250 m, to |
|pomeni približno sto (100) novih parkirnih mest, ob pogoju |
|velikosti parkirnega mesta najmanj 2,5 m x 5,00 m. |
|1.9. Na stiku R2-425 in LZ257201 in na R2 v višini Gasilskega |
|doma se predvideva izvedba krožnega križišča. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Vzpostavljanje kolesarskih prog na območju varovanih |
|površin (bodisi kmetijskih, gozdnih, kulturne dediščine ali |
|naravnih vrednot) zahteva izdelavo OPPN. |
|1.2. Ob rekonstrukciji kategoriziranih občinskih cest podeželja|
|je obvezna izdelava »obvoznic« v primerih, ko ceste na območju |
|razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma |
|dvorišča. |
|1.3. Pri izdelavi OPPN za nekategorizirane ceste podeželja v |
|okviru prekategorizacij le-teh se mora obvezno izvesti |
|»obvoznice«, ko ceste območju razpršene poselitve potekajo |
|skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča. |
|1.4. V enotah ME42, ME46, ME65 (»Smrečnik« in Mrvovo) je treba |
|pred kakršnokoli gradnjo izvesti geomehanično študijo in po |
|potrebi izvesti predpisane ukrepe. V navedenih enotah se vsa |
|infrastruktura uredi sočasno z dograditvijo lokalne ceste pod |
|določili sprejetega programa opremljanja za ZN Smrečnikovo |
|(Uradni list RS, št. 56/07). |
+---------------------------------------------------------------+
113. člen
(podrobna merila in pogoji za ostale prometne površine PO)
+-------------+-------------------------------------------------+
|PO |Ostale prometne površine |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|2.1. Površine namenjene objektom transportne infrastrukture ter|
|objektom in napravam za odvijanje prometa |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nestanovanjske dejavnosti: |
|12201 Stavbe javne uprave |
|12203 Druge upravne in pisarniške stavbe |
|12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih |
|komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
|12420 Garažne stavbe |
|12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|nadstrešnice za potnike na postajališčih, parkirne površine za |
|avtobuse |
|12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na |
|alternativni pogon. |
|2. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste, |
|21410 Mostovi, viadukti in brvi, |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
|3. Drugi gradbeno-inženirski objekti, |
|24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za |
|odpadke, |
|24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni |
|drugje. |
|24110 Igrišča za športe na prostem |
|4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|– objekti in ureditve za gradnjo ploščadi, peš površin |
|– vodnogospodarske ureditve |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+---------------------------------------------------------------+
|– oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije|
|objektov. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|Posegi v enotah ON103 in LO58 so mogoči le po predhodni izvedbi|
|protipoplavnih ukrepov, ki so bili opredeljeni v Hidrotehničnem|
|elaboratu (Vodnogospodarski biro Maribor, 2012), oziroma |
|sočasno z gradnjo, če so bili v projektno dokumentacijo |
|vključeni omilitveni ukrepi, pridobljene smernice pristojne |
|službe za upravljanje z vodami ter pridobljeno vodno soglasje, |
|oziroma pozitivno mnenje, k načrtovanim ureditvam. |
+---------------------------------------------------------------+
114. člen
(podrobna merila in pogoji za območje energetske infrastrukture E)
+-------------+-------------------------------------------------+
|E |Območje energetske infrastrukture |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|Dejavnosti povezane z urejanjem energetske infrastrukture in |
|MHe |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Gradbeno-inženirski objekti: |
|211 Ceste, |
|22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
|22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, |
|22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, |
|23020 Energetski objekti |
|2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave, nadgradnje|
|infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav |
|1.2 Gradnja novih MHe na vodotokih 2. reda mora biti |
|opredeljena v LEKu in mora zagotavljati vse parametre, kot jih |
|določa zakonodaja, ki veljajo za posege v naravo in na vode |
|(glej: merila in pogoji za območje celinskih voda). Gradnja je |
|možna po pridobitvi vodne pravice oziroma vseh dovoljenj, ki |
|jih urejajo predpisi s področja upravljanja z vodami. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|značilnosti stičnih območij, |
|1.2. oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in |
|tipologije objektov. |
|1.3. pri slehernem objektu ali sistemu nadzemnega prenosu |
|energentov je treba slediti zakonskim oziroma opozorilnim |
|opredelitvam glede mejnih vrednosti glede magnetnih in podobnih|
|sevanj oziroma škodljivih učinkovin na okolico (ne glede na |
|medij). |
|1.4. Za rekonstrukcijo obstoječih MHe je treba ponovno |
|preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih kriterijev, |
|veljavnih na datum vložitve zahtevkov za projektne pogoje za |
|takšne posege. |
+---------------------------------------------------------------+
115. člen
(podrobna merila in pogoji za območje okoljske infrastrukture O)
+-------------+-------------------------------------------------+
|O |Območja okoljske infrastrukture |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Dejavnosti povezane z urejanjem okoljske infrastrukture |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Gradbeno-inženirski objekti: |
|22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, |
|22231 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, |
|12510 Industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki), |
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z |
|odpadki), |
|23020 Energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki), |
|24203 Odlagališča odpadkov: odlagališča za nenevarne odpadke in|
|inertne odpadke, |
|2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave, nadgradnje|
|infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE |
+---------------------------------------------------------------+
|1.2. upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|značilnosti stičnih območij, |
|1.3. oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in |
|tipologije objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
116. člen
(podrobna merila in pogoji za površine nadzemnega pridobivalnega prostora LN)
+-------------+-------------------------------------------------+
|LN |Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Izkoriščanje mineralnih surovin, sanacija nelegalnih kopov|
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Gradbeno-inženirski objekti: |
|23010 Rudarski objekti, za pridobivanje in predelavo mineralnih|
|surovin in objekti in naprave za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. |
|2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Izkoriščanje mineralnih surovin in sanacija nelegalnih |
|kopov. |
|2. Nelegalni kop na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) in |
|nelegalni kop pri spodnji postaji sedežnice (ME96-OPPN*) se |
|sanirata brez izkoriščanja mineralne surovine, z možnostjo |
|reševanja problema gradbenih odpadkov. Po izvedeni sanaciji se |
|bo površina rekultivirala v kmetijska oziroma gozdna zemljišča.|
|3. Souporaba nelegalnega kopa Ježevo za odlaganje gradbenih in |
|podobnih odpadkov za primere izrednih razmer (glej točko 2.1 |
|27. člena in petega odstavka 45. člena). |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA |
+---------------------------------------------------------------+
|Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan |
|zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno |
|novo namembnostjo, ki je določena v PIP za posamezno EUP. V |
|času obratovanja je treba spremljati vplive na okolje in |
|zagotavljati zakonsko predpisane mejne vrednosti vplivov ter |
|upoštevati zakonska določila. Z namestitvijo ograj je treba |
|zagotoviti varnost pred padanjem in rušitvijo terena. |
+---------------------------------------------------------------+
117. člen
(podrobna merila in pogoji za območje najboljših kmetijskih zemljišč K1)
+-------------+-------------------------------------------------+
|K1 |Območja najboljših kmetijskih zemljišč |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Kmetijska dejavnost |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z |
|zakonom, ki ureja področje kmetijskih zemljišč, |
|1.2. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|škodljivim delovanjem voda, |
|1.3. sanacije degradacij v prostoru, če gre za rekultivacijo |
|kmetijskega zemljišča, |
|1.4. posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva |
|pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|1.5. rekonstrukcije lokalnih cest. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno |
|prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba |
|sanirati in zemljišča rekultivirati; |
|1.2. po izvedeni gradnji je treba na zemljiščih vzpostaviti |
|prvotno stanje oziroma tako, da globina ali višina nadzemnih in|
|podzemnih objektov ne ovira normalne kmetijske obdelave; |
|1.3. vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se |
|omogoči več namenskost novega vodnega in obvodnega prostora; |
|1.4. agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev|
|za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti |
|krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; |
|1.5. vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih |
|površin se ureja le na območjih, za katera bodo po izračunu |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske |
|namene; |
|1.6. za potrebe kmetijstva se urejajo tudi manjši, lokalni |
|zbiralniki za padavinsko vodo; |
|1.7. na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih |
|objektov ni dovoljena; |
|1.8. sprememba kmetijskih objektov v bivalne objekte ni |
|dopustna. |
+---------------------------------------------------------------+
118. člen
(podrobna merila in pogoji za območje drugih kmetijskih zemljišč K2)
+-------------+-------------------------------------------------+
|K2 |Območja drugih kmetijskih zemljišč |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Kmetijska dejavnost |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.6. kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z |
|zakonom, ki ureja področje kmetijskih zemljišč, |
|vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred škodljivim |
|delovanjem voda, sanacije degradacij v prostoru, če gre za |
|rekultivacijo kmetijskega zemljišča, posegi za začasne ureditve|
|za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi |
|nesrečami, rekonstrukcije lokalnih cest. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno |
|prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba |
|sanirati in zemljišča rekultivirati; |
|1.2. po izvedeni gradnji je treba na zemljiščih vzpostaviti |
|prvotno stanje oziroma tako, da globina ali višina nadzemnih in|
|podzemnih objektov ne ovira normalne kmetijske obdelave; |
|1.3. vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se |
|omogoči več namenskost novega vodnega in obvodnega prostora; |
|1.4. agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev|
|za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti |
|krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; |
|1.5. vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih |
|površin se ureja le na območjih, za katera bodo po izračunu |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske |
|namene; |
|1.6. za potrebe kmetijstva se urejajo tudi manjši, lokalni |
|zbiralniki za padavinsko vodo; |
|1.7. na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih |
|objektov ni dovoljena; |
|1.8. sprememba kmetijskih objektov v bivalne objekte ni |
|dopustna. |
+---------------------------------------------------------------+
119. člen
(podrobna merila in pogoji za območje gozdnih zemljišč G)
+-------------+-------------------------------------------------+
|G |Območja gozdov |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1. Gozdarstvo in lov. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi ter lovske |
|preže in info table; |
|1.2. Objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in jezovi) |
|ter cevovodi za MHE. |
|2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z |
|Zakonom o gozdovih; |
|1.2. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|negativnim delovanjem voda; |
|1.3. vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; |
|1.4. ureditve za potrebe lova in ribolova; |
|1.5. sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov; |
|1.6. postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske |
|dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
|1.7. gradnje obor, ograditve se postavlja le skladu s predpisi,|
|ki urejajo področje gozdov; |
|1.8. sanitarne sečnje; |
|1.9. na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja objektov ni |
|dovoljena; |
|1.10. krčitve gozdov v nekmetijske namene, za katere predhodno |
|izda dovoljenje pristojna služba za upravljanje z gozdovi; |
|1.11. ukrepi predvideni v strokovnih podlagah za gospodarjenje |
|z gozdovi, ki jih pripravlja pristojna služba za upravljanje z |
|gozdovi |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Dostopi do gozdnih zemljišč, zaradi posegov v prostor, |
|lastnikom gozdov ne smejo biti onemogočeni ali ovirani; |
|1.2. Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni |
|prostor ter za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske|
|razmere divjadi, je treba pridobiti soglasje pristojne službe |
|za upravljanje z gozdovi. |
|1.3. Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba |
|zagotoviti prehode za divjad, ki jih določijo pristojne službe |
|za varstvo narave, upravljanje z gozdovi in lovske |
|organizacije. |
|1.4. Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v |
|nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne |
|ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi |
|gozdarstva in je zanje treba pridobiti soglasje od pristojne |
|službe za upravljanje z gozdovi. |
+---------------------------------------------------------------+
120. člen
(podrobna merila in pogoji za območje varovalnih gozdov Gv)
+-------------+-------------------------------------------------+
|Gv |Varovalni gozd |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Upravljanje z gozdom in divjadjo. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Objekti: |
|1.1. objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi in divjadjo; |
|1.2. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|negativnim delovanjem voda; |
|(2) Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in |
|prilogo 2. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z |
|zakonom, ki ureja upravljane z gozdovi; |
|(2) postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske |
|dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
|(3) gradnje obor, ograditve se postavlja le skladu s predpisi, |
|ki urejajo področje gozdov; |
|(4) sanitarne sečnje; |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|(1) Dostopi do gozdnih zemljišč zaradi posegov v prostor |
|lastnikom gozdov ne smejo biti onemogočeni ali ovirani. |
|(2) Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v |
|nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne |
|ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi |
|gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti soglasje od pristojne|
|službe za upravljanje z gozdovi. |
|(3) Za vse posege je treba pridobiti predhodno soglasje |
|pristojnega službe za upravljanje z gozdovi. |
+---------------------------------------------------------------+
121. člen
(podrobna merila in pogoji za območje celinskih voda VC)
+-------------+-------------------------------------------------+
|VC |Površine vodnih zemljišč |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DOPUSTNI OBJEKTI IN DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Objekti javne infrastrukture (most, viadukt, jez, pregrada|
|in drugi objekti oziroma ureditve vodne infrastrukture, |
|urejanje in utrjevanje brežin, objekti za vodne športe, |
|ureditev dostopov do vode, lokalne ceste in javne poti, |
|nekategorizirane ceste in gozdne ceste, pregrade in jezovi, |
|dovodni in odvodni kanali, kolesarske in pešpoti, gradnja |
|podzemnih komunalnih energetskih in komunikacijskih vodov in |
|objektov ter drugi objekti gospodarske javne infrastrukture), |
|1.2. Grajeno javno dobro po tem ali drugih zakonih, |
|1.3. Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in |
|bioloških lastnosti površinskih voda, |
|1.4. Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|1.5. Objekti, potrebni za rabo voda (vodna zajetja, ureditve |
|manjših zajemališč požarne vode), |
|1.6. Objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem in |
|1.7. Objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije |
|(objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, urejanje |
|hudournikov in prodišč ter |
|1.8. Postavitev objektov in naprav za potrebe študijskih in |
|raziskovalnih dejavnosti. |
|1.9. Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno|
|pozidanih območij dovoljena gradnja objektov, funkcionalno |
|vezanih na vodotok, kot ribogojnica, čistilna naprava in mala |
|hidroelektrarna. Umestitev v prostor je dopustna na podlagi |
|predhodne prostorske preveritve, hidrološko-hidravlične |
|analize, pozitivne ocene vplivov na okolje, soglasja pristojnih|
|služb ter po prejemu vodne pravice oziroma dovoljenj, ki jih |
|urejajo predpisi s področja upravljanja z vodami. |
|1.10. Gradnja objektov in drugih trajnih ovir, ki ne služijo |
|urejanju ali rabi voda, ni dopustna. |
|1.11. Na vodnih in priobalnih zemljiščih je dopusten enostavni |
|objekt: pomol, kolikor se pridobi ustrezno dovoljenje s |
|področja upravljanja z vodami. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na |
|izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih|
|voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za |
|renaturacijo reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na|
|ohranjanje narave. |
|1.2. Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem |
|zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča |
|rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja|
|namembnosti in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na |
|kakovost vode in na vodni režim. |
|1.3. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka |
|opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov in s tem členom |
|niso določeni kot dopustni, gradnja nadomestnih objektov ni |
|dovoljena. |
|1.4. V pasu priobalnega zemljišča vodotoka se zagotavlja trajni|
|dostop in vzdrževanje vodotoka. |
|1.5. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem |
|zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna|
|varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter|
|je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok. |
|1.6. Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav ribogojnic |
|ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti |
|voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno |
|zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, je investitor |
|obvezan zagotoviti ustrezen prehod za ribe. Urejanje malih |
|hidroelektrarn je dopustno pod pogojem, da objekti ohranijo |
|bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodnega in |
|obvodnega prostora. |
|1.7. Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije rekonstrukcije, |
|gradnje in nadomestne gradnje jezov, mlinov in žag. |
+-------------+-------------------------------------------------+
| |DRUGA MERILA IN POGOJI |
+---------------------------------------------------------------+
|1.1. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno |
|postavljati ograj, objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale|
|dostop do teh zemljišč. |
|1.2. Pozidava in gradnja na območjih, kjer je po podatkih iz |
|državnih baz podatkov in po krajevno dosegljivih podatkih |
|mogoče pričakovati poplave, se načrtuje na podlagi hidrološko |
|hidravlične analize in ob zagotavljanju ukrepov, ki izhajajo iz|
|nje. |
|1.3. Za MHE je odmik od vodotoka lahko pri Meži manjši od 15,00|
|m in pri drugih vodotokih manjši od 5,00 m. |
|1.4. Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča|
|naj se v največji meri zagotavljajo sonaravne ureditve z rabo |
|avtohtonih hidrofilnih vrst. Zacevljanje ali prekrivanje |
|vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki |
|omogočajo dostop oziroma prehod prek vodotoka, ko gre za objekt|
|javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah |
|in poteh). |
|1.5. Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati|
|v pretočni profil. Varnost objektov pred visokimi vodami se |
|zagotovi z minimalno varnostno višino. |
|1.6. Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s |
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti. |
+---------------------------------------------------------------+
3.2 Posebni pogoji
122. člen
(posebni pogoji za gradnjo, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih prepoznavnih arhitekturnih kvalitet)
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje.
(2) Pri gradnji, postavitvi in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev;
– garaža: prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma jih izvesti kot nadkrita parkirna mesta, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora;
– lopa: možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, lesena izvedba;
– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora;
– bazen znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine ni dopusten;
– steklenjaki in rastlinjaki: niso dovoljeni v območjih naselbinske dediščine in dediščinske kulturne krajine;
– rezervoar: potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, zasajen z neizstopajočo živo mejo;
– uta oziroma senčnica: potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, lesena;
– ograje: v naselbinski dediščini ni dopustna, izjemoma v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih območjih dediščine iz naravnih materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo);
– gnojišče, gnojna jama: ograda ne sme presegati 1,30 m, locirano v okviru domačije, v neposredni bližini hleva;
– kašča: sledijo naj tradicionalnemu vzoru;
– kmečka lopa: v območjih kulturne dediščine možna postavitev le v okviru kmečkega gospodarstva;
– začasni objekti: za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja;
– začasni objekti: za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine;
– začasni objekti za skladiščenje se ne postavljajo v območja kulturne dediščine.
123. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki so določeni s tem odlokom)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN in so kot taka prikazana v tem dokumentu, se pripravi po en ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev pod pogoji:
1.1 V enotah urejanja prostora predvidenih OPPN je s tem odlokom določena le pretežna osnovna namenska raba ali podrobnejša namenska raba. Tako določena namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati.
1.2 Kot izhodišče za PIP-e na območjih OPPN služijo PIP-i posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, na področju javnih površin in javne infrastrukture.
1.3. Območje OPPN je v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)« lahko tudi razdeljeno na več namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo.
1.3.1. Spremembe meja znotraj posameznih območij EUP ne smejo spreminjati določil o posameznih podrobnejših namenskih rabah območja, niti ne smejo posegati na sosednja območja ali jih združevati.
1.4 V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo, je treba izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, osnovnih šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če organ občine, pristojen za izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
1.5 Če v gravitacijskem območju enote urejanja prostora, ki obsega najmanj 300 stanovanjskih enot in v kateri je načrtovana gradnja več kot 30 stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina osnovne oskrbe, je treba le to načrtovati in zagotoviti v načrtovani enoti urejanja prostora.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja predvidenega za urejanje z OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje predvidenega OPPN. V tem primeru je treba za celotno območje sprejeti tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture.
(3) Program opremljanja komunalnih zemljišč oziroma način komunalnega opremljanja zemljišč mora biti sprejet istočasno z odlokom o OPPN na podlagi izdelanih IDZ (le-te se izdelajo za vsako posamezno GJI/GJD, a tako, da tvorijo na koncu enovit načrt komunalnega opremljanja zaključenega območja OPPN).
(4) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev, če je tako določeno v sklepu o pričetku postopka. Variantne rešitve izdela en ali več različnih načrtovalcev tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
4.1 Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko, če tako zahteva resorna državna oziroma lokalna zakonodaja oziroma se za to odloči vlagatelj, pridobijo tudi z javnim natečajem.
4.2 Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi bodisi s tem odlokom ali v sklepu župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
(5) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN (vendar ne kasneje kot po objavi sklepa o pripravi OPPN), na obstoječih zemljiških parcelah dopustni naslednji posegi:
5.1 investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
5.2 gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov na obstoječih zemljiških parcelah za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov, ograj in objektov za oglaševanje,
5.3 sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov v skladu z NRP,
5.3 rekonstrukcija obstoječih objektov je možna brez spremembe volumna oziroma zunanjih očrtov stavbe nad, na in pod zemljo,
5.4 odstranitve obstoječih objektov ter
5.5 gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.
(6) Ne glede veljavne predpise, je sestavni del vsakega OPPN tudi projekt neprometne signalizacije.
(7) Strokovne podlage, ki se lahko izdelajo tudi v obliki razširjene projektne naloge, morajo vsebovati vse podatke o poseljenosti, obstoječih GJI/ GJD, geoloških, geomehanskih ali hidromehanskih posebnostih in ureditvah varovalnega pomena.
124. člen
(posebne usmeritve za urejanje območij, za katera je predvidena izvedba OPPN)
1.1. Na območjih, za katera je predvidena izvedba OPPN veljajo naslednji pogoji in usmeritve:
+------------------+--------------------------------------------+
|Naziv območja |Usmeritve |
|urejanja | |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME53-OPPN* |Območje se lahko razdeli na več posameznih |
| |samostojnih OPPN-jev in |
| |zaključenih/avtonomnih sistemov |
| |opremljenosti z GJI/GJD. |
| |Trenutna lokacija tržnice je neprimerna |
| |zaradi utesnjenosti prostora in |
| |nerazpoložljivih površin za parkiranje, zato|
| |se na tem mestu predvidi nov program. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME55-OPPN* |V primeru selitve obstoječega vrtca na drugo|
| |lokacijo, se na tem območju predvidi |
| |kombiniran program stanovanjskih in |
| |centralnih dejavnosti. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME59-OPPN* |Predvidene so centralne dejavnosti (npr. |
| |vrtec, mladinski center, dom za starejše), |
| |ki se lahko izvedejo le ob pogoju predhodne |
| |izvedbe celovitih ukrepov za zmanjšanje |
| |poplavne ogroženosti iz poplavne študije. |
| |Območje se lahko razdeli na več posameznih |
| |samostojnih OPPN-jev sistema CU in |
| |zaključenih/avtonomnih sistemov |
| |opremljenosti z GJI/GJD. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME63-OPPN* |Predvidene so centralne dejavnosti (npr. |
| |vrtec, mladinski center, dom za starejše). |
| |Območje se lahko razdeli na več posameznih |
| |samostojnih OPPN-jev sistema CU in |
| |zaključenih/avtonomnih sistemov |
| |opremljenosti z GJI/GJD. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME58-OPPN* |Predvidi se stanovanjska gradnja. Možna |
| |fazna izvedba ali več manjših OPPN ali |
| |pridobitev strokovnih rešitev z natečajem. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME54-OPPN* |Na območju se predvidi porušitev obstoječih |
| |garaž in se nameni za večstanovanjsko |
| |gradnjo z vertikalnim gabaritom 2K+P+2. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME96-OPPN* |Predvidena je sanacija peskokopa. Dovoli se |
| |turizem in rekreacija v odprtem prostoru, |
| |obnova in dograditev infrastrukture in |
| |objektov za potrebe smučišča. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME112-OPPN* |Potrebna je temeljita sanacija in prenova |
| |območja s celovito urbanistično ureditvijo |
| |in racionalno izrabo stavbnih zemljišč: |
| |zgostitev pozidave, parkirišča v garažni/ |
| |podzemni izvedbi ter z zagotovitvijo zelenih|
| |cezur na stiku s stanovanjskim območjem na |
| |jugu. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME115-OPPN* |Predviden OPPN za gospodarsko cono za |
| |lokalne potrebe. Dopustijo se obrtne in |
| |poslovne dejavnosti, ki ne bodo moteče za |
| |bivalno okolje na katerega mejijo. Na |
| |vzhodni strani se ohranja nepozidan zeleni |
| |pas (intenzivna zasaditev) v funkciji vidne |
| |bariere. Območje se naveže na obstoječo |
| |cesto, ki se jo rekonstruira. Na območju je |
| |dopustna ureditev (delno) vkopanega objekta,|
| |pod brežino cone. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ME18-OPPN* |Na območju »Ekonomija« je predviden OPPN za |
| |individualno stanovanjsko pozidavo manjšega |
| |merila. Objekti znotraj posamezne faze/OPPN |
| |morajo biti medsebojno usklajeno oblikovani |
| |po višinskih in tlorisnih gabaritih, |
| |oblikovanju fasadnega plašča. Oblike streh |
| |so lahko različne. Območje naj se naveže na |
| |obstoječo cestno omrežje z ne več kot dvema |
| |novima priključkoma na regionalno cesto. |
| |Možna je fazna izvedba ali več manjših OPPN.|
| |Prvo fazo lahko predstavljata bodisi OPPN |
| |severno od naselja Stržovo oziroma OPPN na |
| |SZ delu območja v smeri obstoječega cestnega|
| |priključka na regionalno cesto. Vselej se |
| |zagotavlja ustrezen odmik pozidave od glavne|
| |ceste, ob kateri se zagotovi vmesni zeleni |
| |pas z zasaditvijo. Med posameznimi deli |
| |EUP/posameznimi fazami/OPPN je obvezna |
| |ureditev zasajenega zelenega pasu |
| |(listopadna drevesa avtohtonih vrst), |
| |katerega širina znaša najmanj 20m oziroma ne|
| |manj, kot znaša povprečna širina stavbnega |
| |zemljišča posamezne faze. V opredeljeni EUP |
| |je obvezno izvesti ureditev javne zelene |
| |površine z otroškim igriščem. Možna je tudi |
| |pridobitev celovitih urbanističnih, |
| |arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih |
| |strokovnih rešitev z natečajem. |
| |Na območju naj se, skladno s prostorskimi |
| |izvedbenimi pogoji tega odloka, zagotovi |
| |ohranitev enote kulturne dediščine Znamenje |
| |blizu domačije Lekš (EŠD 7669). |
+------------------+--------------------------------------------+
|ON32-OPPN* |Predviden OPPN za kompleksno ureditev |
| |turističnega apartmajskega naselja, ki se |
| |naveže na obstoječo turistično kmetijo. |
| |Delež zelenih površin mora znašati najmanj |
| |40 %. Ne dopustijo se stanovanjski objekti. |
| |Objekti morajo biti usklajeno oblikovani ter|
| |morajo upoštevati kakovostno avtohtono |
| |tipologijo gradnje. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ON54-OPPN* |Območje obstoječega kamnoloma se sanira in |
| |rekultivira v kmetijsko oziroma gozdno rabo.|
| |Prouči se možnost sanacije z gradbenimi |
| |odpadki. |
+------------------+--------------------------------------------+
|ON52-OPPN* |Prouči se možnost vzpostavitve nadzemnega |
| |pridobivalnega prostora. Kot strokovno |
| |podlago za OPPN se izdela načrt |
| |gospodarjenja s posameznimi mineralnimi |
| |surovinami. OPPN pa je podlaga za izdajo |
| |dovoljenja za poseg v prostor z namenom |
| |raziskovanja in izkoriščanje mineralnih |
| |surovin. |
| |Za potrebe transporta mineralnih surovin se |
| |do območja vzpostavi kategorizirana cestna |
| |povezava, ki se na območju kmetije Gutovnik |
| |prestavi iz območja stavbnih oziroma |
| |funkcionalnih zemljišč kmetije. |
+------------------+--------------------------------------------+
|TA5-OPPN* |Območje nekdanjega maloobmejnega prehoda |
| |Reht. Obstoječim objektom maloobmejnega |
| |prehoda se nameni program, povezan s |
| |turizmom. Območje je treba oblikovno, |
| |komunalno in prometno prenoviti. |
+------------------+--------------------------------------------+
|LO33-OPPN* |Z OPPN za načrtuje ureditve za potrebe |
|LO58-OPPN* |prometnih dejavnosti – logistična cona, v |
|ON3-OPPN* |navezavi z načrtovano tretjo razvojno osjo. |
|ON103-OPPN* |Pred gradnjo ali sočasno z gradnjo je treba,|
| |glede na študijo poplavne nevarnosti, |
| |načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje |
| |poplavne ogroženosti. Na območju ni možna |
| |gradnja komercialnih terminalov za |
| |tovornjake, priklopnike ali avtobuse. |
+------------------+--------------------------------------------+
125. člen
(posebni pogoji za ukinitev sprejetih prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Prostorsko izvedbene akte (v nadaljnjem: PIA), sprejete bodisi po določilih ZPNDPP, ZureP-1 ali ZPnačrt-1A (oziroma veljavno področno zakonodajo) je možno ukiniti v postopkih sprejemanja osnovnega odloka OPN ali pa v postopku sprememb in dopolnitev le-tega.
(2) Osnovni pogoj za ukinitev PIA je ugotovitveni sklep občinskega sveta, da so bili izpolnjeni osnovni pogoji sprejema le-tega, ki jo predstavlja izgrajena GJI in GJD, kot je bila določena v pisnem in risnem delu posameznega PIA ter posledično tudi v obliki odlokov o komunalnem opremljanju, kot je to določala zakonodaja v času sprejema posameznega PIA.
2.1 Dodaten pogoj k ugotovitvenemu sklepu za ukinitev PIA predstavlja tudi ustrezen pozitiven A-test posameznih GJI in GJD ter prevzem le-teh v last in upravljanje občini oziroma z njene strani določenim upravljavcem ali upravljavcem javne infrastrukture, kot le-te določa zakonodaja v RS.
(3) Lista PIA, ki se ukinjajo s tem odlokom, je navedena v poglavju »Prehodne in končne določbe«.
3.1 Istočasno so v poglavju »Prehodne in končne določbe« navedeni tudi splošni pogoji za merila in pogoje po prenehanju veljavnosti obstoječih prostorskih izvedbenih aktov.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
126. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti Občine Mežica in posebne strokovne podlage, izdelane na podlagi členov posameznih odlokov:
1.1 Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Mežica za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 73/01);
1.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje, Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem za obdobje (1986–1990 in območje Stražišče- Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (MUV št. 20/86, 9/93, 19/96, Uradni list RS, št. 74/03 (PUP št. 4), 12-371/05 (PUP št. 3), 12-372/05 (PUP št. 5), 12/11 – obvezna razlaga) za območje matičnega okoliša Mežica.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati naslednji prostorski izvedbeni akt:
2.1 Odlok o zazidalnem načrtu »SmrečnikZN4-1faza, ZN5« (Uradni list RS, št. 44/04, 33/05)
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati naslednja programska zasnova (kot sestavni del DP in SP Mežica):
3.1 Programska zasnova za občinski lokacijski načrt »ZN2/VIVODOVO« (Uradni list RS, št. 72/06, 76/06 – popr.).
127. člen
(splošni pogoji za merila in pogoji po prenehanju veljavnosti obstoječih prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Območje obstoječih PIA (sprejetih bodisi po določilih ZPNDPP, ZUreP-1, ZPNačrt-1A), opredeljeno v risnih in pisnih sestavinah le-teh, se smatra za zaključeno območje EUP.
(2) Do ukinitve posameznih PIA veljajo zahteve, navedene v njih, kot osnovni in posebni PIP za sleherno od teh EUP.
(3) Obvezna izhodišča, veljavna po ukinitvi veljavnosti posameznega PIA (ne glede na obliko, se pravi UN, ZN, OLN, OPPN ali drugih) kot merila za gradnjo na območju te EUP, se direktno povzamejo po določilih posamezne PIA najmanj na področju:
3.1 namembnosti in vrste posegov v prostor;
3.2 lege objektov: velikost objektov in dopustne izrabe objektov;
3.3 oblikovanja objektov;
3.4 parcelacije zemljišč;
3.5 priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
3.6 celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb;
3.7 varovanja zdravja ljudi.
(4) V vseh členih, katerih določbe se vežejo na zahteve iz zadevnega PIA, se le-te smatrajo kot izvorni PIP pri gradnjah na zadevni EUP in se upoštevajo najmanj vsa izhodišča, navedena v tretjem odstavku tega člena, za vse vrste gradenj (tako stavb kot GIO), ne glede na zahtevnost, na območje takšne EUP.
(5) Zaradi ukinitve posameznega PIA ni treba neposredno spreminjati določb tega odloka, pač pa se-te spremembe zajame v sklopu sprememb in dopolnitev tega odloka, in se uporabljajo neposredno, kot posebna nova EUP.
(6) V slehernem odloku o predvidenih PIA je treba navesti oznako predvidene EUP in navesti to v prehodnih določbah člene odloka, ki veljajo kot obvezno izhodišče za gradnjo po ukinitvi OPPN.
(7) PIA, za območje katerega v preteklih štirih letih od sprejetja, investitor kljub izdelanem programu komunalnega opremljanja bodisi:
7.1 ni uspel pridobiti ustreznih gradbenih dovoljenj za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in tako ni začel z izgradnjo le-te ali
7.2 je začel z izgradnjo GJI/GJD, vendar le-te ni dokončal do te mera, da je primerna za pridobitev uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih A-testov občinski svet obvezno preveri in ima pravico odprave le-tega v obliki posebnega ugotovitvenega sklepa.
7.3 Investitor je dolžan Občino najmanj tri mesece pred iztekom štiriletnega roka od sprejema zadevnega PA pismeno obvestiti o morebitnih zadržkih in zaprositi za pismeno določitev roka za podaljšanje izgradnje GJI/ GJD. O pismenem zaprosilu Občina obvesti občinski svet in mu preda zaprosilo v odločanje.
7.4 Občinski svet izda svojo odločitev glede morebitnega določitve podaljšanega roka PIA v obliki tehničnega popravka obstoječega PIA v točki: “pogoji po prenehanju veljavnosti prostorskega izvedbenega akta”, ki se objavi v uradnem glasilu.
128. člen
(prostorski akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih prostorskih izvedbenih aktov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt.
129. člen
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi občinskih prostorskih izvedbenih aktov, ki so za zadevna stavbna zemljišča veljala pred uveljavitvijo tega odloka.
1.1 Kot datum začetka postopka se šteje najstarejši datum pridobitve enega od projektnih pogojev pristojnega organa za opremljanje z obvezno gospodarsko javno infrastrukturo. V tem primeru mora biti gradbeno dovoljenje izdano v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2) V primeru, da gradbeno dovoljenje ni izdano pod pogoji ter roku iz prejšnjega odstavka, se postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja nadaljujejo in končajo na podlagi tega odloka.
130. člen
(vpogled)
(1) Odlok o OPN Mežica v analogni in digitalni obliki je na vpogled v času uradnih ur v upravnih prostorih Občine Mežica, na pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
(2) Namenska raba prostora je v digitalni obliki dostopna tudi s povezavo na spletni strani Občine Mežica.
131. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorati oziroma ministrstva.
132. člen
(veljavnost OPN)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu.
Št. 3500-0003/2008
Mežica, dne 12. junija 2013
Župan
Občine Mežica
Dušan Krebel l.r.
