Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12), 17., 26., 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 10/96), 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 17. redni seji dne 4. 6. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se ureja način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– pogoje, vrsto in obseg javne službe,
– vire financiranja javne službe,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– osnove za oblikovanje cen in obračun storitev ter
– nadzor izvajanja tega odloka.
(2) Ta odlok določa tudi ukrepe za učinkovito izvajanje javne službe, in sicer:
– vodenje upravnih postopkov in postopkov v skladu z javnimi pooblastili,
– vodenje evidenc izvajalca javne službe.
(3) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).

(1) Vrste nalog in ukrepe ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11) – v nadaljevanju: Uredba.
(2) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot izrazi, ki jih določa Uredba.

(1) Občina Dobrepolje zagotavlja javno službo z javnim podjetjem na njenem celotnem območju.
(2) Javno službo izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji, določenimi z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 10/96), s tem odlokom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

(1) Izvajalec mora opravljati javno službo na območju občine v skladu s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program odvajanja in čiščenja).
(2) V Programu odvajanja in čiščenja se opredeli tudi območja kjer se za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata ni mogoč, javna služba ne izvaja.

Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se zagotavlja v:
– mali komunalni čistilni (v nadaljevanju MKČN) napravi Ponikve za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja z območja, ki so nanjo priključena,
– MKČN Zdenska vas za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja z območja, ki so nanjo priključena,
– v ostalih MKČN zmogljivosti do 2000 populacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: PE) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov MKČN.

(1) Prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN ter vsebine iz nepretočnih greznic, se do izgradnje ustreznih sprejemnic, prostorsko zagotavlja na komunalni čistilni napravi Ivančna Gorica.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo izključno za območje, ki ga z javno službo pokriva izvajalec.

(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali odvajanje v vodotok ni možno,
4. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine,
5. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev,
6. in druge storitve, skladno s predpisi.
(2) Storitve iz tretje, četrte in pete točke prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije oziroma glede na vrsto javne kanalizacije, z uporabo javne infrastrukture.
(3) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati MKČN in nepretočne greznice v skladu z Uredbo.
(4) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na KČN,
– prevzem blata iz obstoječih greznic enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz MKČN do 50 PE največ dva krat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ter izdelavo ocene obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priključitev) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi predložiti:
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa veljavni zakon o prostorskem načrtovanju.
2. Za projektne pogoje:
– dokumentacijo (IDZ) s prilogami, ki jo določa veljavni zakon o graditvi objektov,
– situacijo obstoječega stanja ter
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji.
3. Za soglasje k projektnim rešitvam:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom.
4. Za soglasje k priključitvi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja:
– projekt IDZ ali PGD,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt interne kanalizacije,
– podatke o vrsti in količini odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijskih odpadnih vod,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode.
5. Za soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta ali inženirskega objekta oziroma kopija katastrskega prikaza z vrisanim objektom,
– projekt kanalizacijskega priključka ali risba priključka,
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo izvajalca o pregledu interne kanalizacije,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih voda.
6. Za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ali risbo priključka,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
7. Za soglasja za ukinitev priključka:
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi objekta ali spremembi namembnosti stavbe,
– na podlagi terenskega ogleda narejena pisna izjava lastnika objekta ter izvajalca javne službe.
8. Za soglasje k spremembam:
– projekte ali risbe, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja tretja točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967; to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno listino.
(3) Izvajalec javne službe sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
(4) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, v okviru posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja javne službe, izvajalec javne službe izda na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku izvajalca javne službe.
(5) Izvajalec javne službe mora po uradni dolžnosti ugotoviti, da je objekt primeren za bivanje in se mora priključiti na javno kanalizacijo.

(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– objekti in naprave vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije,
– MKČN velikosti najmanj 50 PE,
– komunalne čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– sprejemnice za odpadne vode,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine Dobrepolje.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku štirinajstih dni po izvedenih delih.

(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del stavbe uporabnika in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
(4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(5) Naprave in objekti vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije, morajo biti zgrajeni in vzdrževani v skladu z navodili izvajalca javne službe.
(6) Naprave in objekte iz prvega odstavka tega člena upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

(1) Na območjih kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev.
(2) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta v roku trideset dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se izvede, pod nadzorom izvajalca, najkasneje v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda (greznica ali MKČN), se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ter očisti, s cevovodom pa se direktno povezati na javno kanalizacijo, izvajalcu pa dopusti nadzor nad izvedenimi deli.

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev, po navodilih izvajalca, več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisne vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev:
– da je pridobljeno soglasje k priključitvi,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
(2) Investitor je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec javne službe.
(3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen izvajalec, v skladu s Tehničnim pravilnikom.

(1) Izvajalec javne službe vodi evidenco strešnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Velikost strešnih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi tlorisne površine strehe iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za objekte, za katere se ne more določiti strešnih površin, kot določa prejšnji odstavek, se te določijo na podlagi tlorisne površine objekta iz uradnih evidenc.
(4) Pri odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami, se velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine stavbe iz digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) ali na podlagi meritev dejanskega stanja.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode velja za investitorja obvezna izgradnja MKČN ali nepretočne greznice v skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Na območjih, kjer po Programu odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih navedenih v Programu in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Na območjih, kjer po Programu odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja javne kanalizacije, se lahko komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb odvaja v MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
(4) Skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec zagotovi prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izda oceno obratovanja za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, na zakonsko predpisan način.

Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v skladu z določili Programa odvajanja in čiščenja.

(1) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN, izvajalec javne službe na območju občine, zagotavlja iz prostornine prvega usedalnika, merjenega v m3.
(2) V primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu z Uredbo ter v skladu s gradbenimi standardi, je izvajalec javne službe dolžan izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe greznice ob enkratnem praznjenju v obdobju treh let za enostanovanjsko stavbo.
(3) Pri večstanovanjskih stavbah je izvajalec javne službe dolžan izprazniti 2 m3 vsebine iz obstoječe greznice, po stalno prijavljeni osebi ob enkratnem praznjenju v obdobju treh let. Število oseb so dolžni, izvajalcu javne službe, sporočiti upravniki večstanovanjskih stavb.
(4) V primeru, da lastnik obstoječe greznice ali MKČN želi naročiti odvoz pogosteje kot je to določeno v 7. členu tega odloka, mora lastnik le-to plačati po trenutno veljavnem ceniku izvajalca javne službe.

(1) Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve, izvajalec pa mora storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi.

(1) V primeru, da blato iz obstoječe greznice ali MKČN oziroma vsebina v nepretočni greznici, nastaja na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali in je blato oziroma vsebina zmešano skupaj z gnojevko ali gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvo, je kmetijsko gospodarstvo izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja blata iz obstoječih greznic ali MKČN oziroma vsebine iz nepretočnih greznic, po m3 dobavljene pitne vode.
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu javne službe ob začetku opravljanja te dejavnosti oziroma do 31. 1. vsakega tekočega leta, dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šest mesecev.
(3) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu javne službe v dogovorjenem času ne dostavi ustreznega potrdila, mu izvajalec javne službe začne zaračunavati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema potrdila, izvajalec javne službe pa mu za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev povezanih z greznicami ali MKČN, merjene po m3 dobavljene pitne vode.

(1) Izvajalec javne službe v primeru, ko blato iz MKČN nastane na kmetijskem gospodarstvu in se z njim ravna skladno s prejšnjim členom, kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring oziroma oceno obratovanja za MKČN, uporabnik pa te storitve plača po ceniku izvajalca javne službe.
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik MKČN do 50 PE izvajalcu javne službe ob izvedbi prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelavi ocene obratovanja, predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Izvajalec javne službe je dolžan lastniku nepretočne greznice zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– minimalna prostornina nepretočne greznice je 6 m3 oziroma najmanj 3 m3 na osebo,
– da so v nepretočno greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva,
– da je greznica zgrajena v skladu predpisi.

(1) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.
(2) V mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov in podtalnice.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– okoljevarstveno dovoljenje, kolikor je potrebno.

Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, se predajo v last občine in upravljanje izvajalcu na podlagi fizičnega pregleda, pregleda kanala s TV kamero, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente predpisane v drugem odstavku 23. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu občine opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem omrežju. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem omrežju, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje vsebine iz nepretočnih greznic,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in glede na tip kanalizacije, če zmogljivost in tip kanalizacije to omogoča,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in glede na tip kanalizacije, kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture,
– za območja opremljena z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za ustrezno zadrževanje čistilnega vala v napravah za zadrževanje,
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom,
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja ter ga objavljati na svojih spletnih straneh,
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,
– voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN,
– izvajati redno vzdrževanje ter vzdrževalna dela v javno korist,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati,
– zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,
– nadzirati stanje kanalizacijskega priključka na mestu priključitve na javno kanalizacijo,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih organov in služb na podlagi veljavne zakonodaje,
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic. Izvajalec mora lastnika teh predhodno obvestiti.

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju občine, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– se morajo priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo komunalne odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena,
– priključiti se na javno kanalizacijo le s soglasjem izvajalca,
– po izvedbi kanalizacijskega priključka do sekundarnega kanala izključiti greznico ali MKČN iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– zagotavljati predpisane meritve industrijskih odpadnih vod in izvajalcu javne službe posredovati letno poročilo do 31. 3. tekočega leta,
– vzdrževati greznice in MKČN,
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji,
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do greznice oziroma MKČN in prevzem vsebine,
– omogočiti izvajalcu pregled MKČN in predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– obveščati izvajalca o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(3) V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z izvajalcem javne službe skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(4) V večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in obveznosti opredeljene v drugi odstavku tega člena smiselno uporabljajo tudi za upravnika večstanovanjske stavbe. V tem primeru skleneta izvajalec javne službe in upravnik stavbe pogodbo, s katero opredelita medsebojne obveznosti pri izvajanju te javne službe in obračunavanje storitev. V primeru, da izvajalec javne službe in upravnik nimata sklenjene pogodbe oziroma ne skleneta pogodbe, mora izvajalec javne službe storitev javne službe zaračunati lastniku oziroma uporabniku storitve posamezne stanovanjske enote. V tem primeru je ključ za delitev stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode porabljena pitna voda, za delitev stroškov odvajanja padavinske vode iz streh pa število posameznih enot stavbe.
(5) Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem primeru plačnika določi izvajalec javne službe.
(6) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(7) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo do tretjo alinejo in osmo do dvanajsto alinejo drugega odstavka ali v nasprotju z določili šestega odstavka tega člena.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo do tretjo alinejo in osmo do dvanajsto alinejo drugega odstavka ali v nasprotju z določili šestega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.

(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.
(3) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej, ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
– industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.

(1) Izvajalec ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.

(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine (subvencije),
– okoljskih dajatev in drugih virov.
(2) Predlog cene oblikuje izvajalec, potrdi pa jih pristojni občinski organ.

(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Uporabniki, iz območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za gospodinjstvo in kmetijsko gospodarstvo namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(3) Za uporabnike od katerih se odvaja in čisti industrijska odpadna voda, se cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode.

(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila dolg sodno izterjati, oziroma izvesti prekinitev odvajanja odpadnih voda.
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
(3) Izvajalec javne službe pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.
(4) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: šifro uporabnika, ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, datum vnosa podatkov. Izvajalec javne službe lahko za posameznega uporabnika zbira tudi zaposlitev, številko osebnega računa, davčno številko, delež lastništva, EMŠO.
(5) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke: šifro uporabnika in plačnika, naziv firme oziroma samostojnega podjetnika, naslov, transakcijski račun, davčno številko, znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, datum vnosa podatkov.
(6) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu ter o lastništvu nepremičnine.
(7) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(8) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, listino o prenosu lastninske pravice, številko in naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu izvajalca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

(1) Odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin vključuje:
– omrežnino odvajanja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve odvajanja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.
(2) Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin vključuje:
– omrežnino čiščenja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve čiščenja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
(3) Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN vključujejo:
– omrežnino, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve, ki pokriva stroške povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.

(1) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor omrežnine za posamezne vodomere je določen z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba o metodologiji za oblikovanje cen) oziroma z drugimi zakonskimi predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev.
(2) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka skladno s predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev.
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev.

(1) Cena storitve odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Cena storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter obratovalnega monitoringa za MKČN se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(3) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine.
(4) Izvajalec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni reklamaciji predložiti ustrezna dokazila o okvari in odpravi le-te.
(5) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom se storitve obračunavajo skladno z veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen.

(1) Odvajanje padavinske odpadne vode s streh vključuje:
– omrežnino odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
(2) Čiščenje padavinske odpadne vode s streh vključuje:
– omrežnino čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.

(1) Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.

Inšpektor pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira, zlasti če se:
– kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok,
– kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok.

(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji iz 8. člena tega odloka izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 118/08), razen določb o obračunu in cenah komunalnih storitev, ki veljajo do sprejetja cen po Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 79/09), ki pa se do uveljavitve ustreznega predpisa na podlagi tega odloka, uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem odlokom.

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Dobrepolje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.