Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 – ZPNačrt-A, 57/12 – ZPNačrt-B) in Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja GRV 20-11 Gorenja vas – Praprotnica (Uradni list RS, št. 14/12) ter 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/99, in Uradni list RS, št. 80/01, 59/12) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 17. redni seji dne 20. 6. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 48/10, 76/10, 81/10, 22/11 in 53/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje GRV 20-11 Gorenja vas – Praprotnica (zahodni del).
(2) OPPN je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj; Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, pod številko projekta UD 449–68–12, junij 2013.

OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnega dela:
1) Besedilo odloka sestavljajo:
I. Splošne določbe;
II. Opis prostorske ureditve;
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor;
IV. Zasnova in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
V. Zasnova komunalne infrastrukture;
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine;
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave;
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
IX. Dopustna odstopanja;
X. Načrt parcelacije;
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN;
XII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN;
XIII. Končne določbe.
2) Grafični del:
2.1. Izsek iz kartografske dokumentacije OPN Občine Gorenja vas - Poljane – Načrt namenske rabe prostora;
2.2. Lega prostorske ureditve v širšem prostoru;
2.3. Varovanja in omejitve v prostoru;
2.4. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem;
2.5. Načrt ureditvenega območja OPPN s prikazom funkcionalnih enot;
2.6. Geodetski načrt območja z obstoječim parcelnim stanjem;
2.7. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo;
2.8. Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje;
2.9. Karakteristični prerezi;
2.10. Zasnova projektnih ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture;
2.11. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3) Priloge:
3.1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – lokacijska informacija;
3.2. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja GRV20 – 11 Gorenja vas – Praprotnica (zahodni del);
3.3. Prikaz stanja prostora;
3.4. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;
3.5. Strokovne podlaga za pripravo OPPN;
3.6. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora;
3.7. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN;
3.8. Tehnični elementi za zakoličbo.

(1) Območje prostorske ureditve GRV20–11 Gorenja vas – Praprotnica (zahodni del) se nahaja na skrajnem zahodnem robu naselja Gorenja vas. Območje OPPN meji na severu, vzhodu in zahodu na kmetijske površine, na jugu pa na gozdne površine.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele: št. 53/9, 53/5 in del 1439/1 (lokalna cesta), k.o. Gorenja vas.
(3) Velikost območja je 1,298 ha.

(1) Izven območja OPPN je predvidena izgradnja dela komunalne infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objektov znotraj območja podrobnega načrta.
(2) Na jugu območja OPPN je predvidena ureditev novega gozdnega roba.

V območju OPPN GRV 20 – 11 Gorenja vas – Praprotnica (zahodni del) je predvidena:
– gradnja petih samostojnih enostanovanjskih objektov (A1–A5) z zunanjo ureditvijo (dostopi in dovozi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in zelene površine);
– rekonstrukcija in prizidava obstoječega gostinsko turističnega objekta (B1) za potrebe servisnih prostorov, apartmajev in letnih teras;
– prenova obstoječega bunkerja Rupnikove linije (C1);
– gradnja štirih enostanovanjskih objektov z apartmaji (B2–B5) z zunanjo ureditvijo (dostopi in dovozi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in zelene površine);
– gradnja parkirišč za potrebe gostinsko turističnega objekta;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi in internih dovoznih cest.

(1) Zemljišča predvidena za pozidavo v naravi predstavljajo obstoječi gostinsko turistični kompleks. Kopališka dejavnost je bila v preteklosti opuščena, gostinski lokal še vedno obratuje. Parcele na severozahodnem delu območja predstavljajo gozd v zaraščanju, osrednji del območja predstavlja travnik s posameznim sadnim drevjem in opuščenim igriščem za odbojko.
(2) Območje OPPN GRV 20 – 11 Gorenja vas – Praprotnica (zahodni del) se preko internih dovoznih cest navezuje na lokalno cesto LC 100091 Gorenja vas – Hlavče njive.
(3) Gospodarska javna infrastruktura je delno izvedena do območja OPPN (vodovodno omrežje, NN elektro omrežje, telekomunikacijsko omrežje).
(4) Objekti bodo priključeni na malo komunalno čistilno napravo (MKČN).
(5) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodijo v ponikovalnice oziroma se zbirajo za potrebe sanitarnih vod in zalivanja vrtov.
(6) Nova pozidava se v gabaritih, razmerjih in oblikovanju fasad zgleduje po kakovostni tipologiji obstoječih objektov v naselju Gorenja vas.
(7) Gozdni rob se ohranja, pri posegih v gozdni rob se le-ta na novo vzpostavi.
(8) Predvidena izgradnja stanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih objektov ne bo vplivala na osončenje sosednjih objektov in ne bo poslabševala varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami.

Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list št. 2.8.)
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se jo dotikajo, ali so od nje odmaknjene v notranjost;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– meja gozdnega roba;
– zbirno in odjemno mesto za ostale odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem prostoru.

(1) Ureditveno območje OPPN GRV 20 – 11 Gorenja vas – Praprotnica (zahodni del) je razdeljeno na pet funkcionalnih enot (FE):
– FE(1) – obsega parcelo na kateri je lociran obstoječi gostinsko-turistični objekt (B1), ki se rekonstruira in prizida za potrebe servisnih prostorov, apartmajev, letnih teras, balinišča in otroškega igrišča.
– FE(2) – obsega parcele nad dovozno cesto skozi območje urejanja, na katerih je predvidena izgradnja štirih samostojnih enostanovanjskih objektov (A2–A5), ter parcelo na kateri je lociran bunker Rupnikove linije (C1), ki se obnovi.
– FE(3) – obsega parcele pod dovozno cesto skozi območje urejanja, na kateri bodo locirani enostanovanjski objekti z apartmaji (B2–B5) in enostanovanjska hiša (A1).
– FE(4) – obsega parcelo, na kateri bo urejeno parkirišče za goste gostinsko turističnega objekta, ekološki otok in MKČN.
– FE(5) – obsega del obstoječe lokalne ceste LC 100091 Gorenja vas–Hlavče njive in predvideno interno dovozno cesto.
(2) Znotraj funkcionalne enote FE(1) je lociran gostinskoturistični objekt (B1), ki se rekonstruira in dogradi.
(3) Znotraj funkcionalne enote FE(2) je predvidena izgradnja štirih enodružinskih samostojnih stanovanjskih objektov (A2–A5) z infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30 %) nameniti opravljanju dejavnosti, in sicer delo na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje, ki se odvijajo v zaprtih prostorih (npr. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve). Znotraj funkcionalne enote je lociran tudi bunker Rupnikove linije (C1), ki se obnovi in ohrani v avtentični obliki in materialih. Rušitev ni dovoljena, bunker se nameni za potrebe turistične dejavnosti.
(4) Znotraj funkcionalne enote FE(3) je predvidena izgradnja štirih enostanovanjskih objektov z apartmaji (B2–B5) in enostanovanjska hiša (A1). V objektih je dovoljeno del površin (do bruto 30 %) nameniti opravljanju dejavnosti, in sicer delo na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje, ki se odvijajo v zaprtih prostorih (npr. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve).
(5) Znotraj funkcionalne enote FE(4) je predvidena ureditev parkirišč (15 PM) in postavitev MKČN.
(6) Območje funkcionalne enote FE(5) je namenjeno ureditvi obstoječih uvozov iz lokalne ceste LC 100091 Gorenja vas–Hlavče njive in izgradnji interne napajalne ceste.
(7) Znotraj OPPN bo zgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura.
(8) Meje funkcionalnih enot so prikazane v grafičnem delu: Načrt ureditvenega območja OPPN s prikazom funkcionalnih enot (list št. 2.5).

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– novogradnja enodružinskih stanovanjskih objektov, klet ali pritličje se lahko nameni tudi dejavnostim, ki so opredeljene v 8. členu odloka;
– novogradnja enostanovanjskih objektov z apartmaji, klet ali pritličje se lahko nameni tudi dejavnostim, ki so opredeljene v 8. členu odloka;
– rekonstrukcija, prenova, sanacija, prizidava in nadzidava obstoječega gostinsko-turističnega objekta;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno, z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina les in steklo);
– odstranitve obstoječih objektov in naprav;
– obnova bunkerja Rupnikove linije za potrebe turistične dejavnosti;
– gradnja garaž ali pokritih parkirišč;
– ureditev parkirišč za potrebe gostinsko-turističnega objekta;
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– gradnja opornih zidov do višine 1.50 m (max.);
– postavitev urbane opreme in zasaditve.

(1) Enodružinski stanovanjski objekti A1–A5:
– Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata, širina objektov je lahko 7.00–8.00 m, dolžina pa 12.00 m in več (če je zagotovljen minimalni odmik od parcelne meje 4.00 m). Širina gankov je dovoljena do 1.5 m.
– Členitev tlorisov ni dovoljena.
– Maksimalna velikost pokritega parkirišča je 6.00 x 6.00 m, (če je grajeno kot prizidek k matičnemu objektu, če je skladen z gradbeno mejo in je zagotovljen odmik od parcelne meje 1.50 m).
– Višinski gabarit objektov je: klet, pritličje in mansarda (K + P + M), pod pogojem, da je klet delno vkopana v teren. Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1.20 m + lega.
– Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni. Strehe objektov morajo biti simetrične dvokapnice s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu od 40o–45o. Odpiranje strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati le s strešnimi okni.
– Strehe nad garažami in pokritimi parkirišči se izvedejo s simetričnimi dvokapnicami, v naklonu od 40o–45o ali z ravnimi strehami skritimi za strešnimi venci.
(2) Enostanovanjski objekti z apartmaji (B2–B5):
– Tlorisna zasnova enostanovanjskih objektov z apartmaji (B3 – B5) je podolgovata, tloris stanovanjsko apartmajskega objekta (B2) je zasnovan v obliki črke ″L″.
– Širina objekta (B2) je lahko 7.00–8.00 m, dolžina pa 17.50 m in več (če je zagotovljen minimalni odmik od parcelne meje 4.00 m). Širina gankov je lahko do 1.50 m.
– Širina objekta (B3) je lahko 7.00–8.00 m, dolžina pa 18.00 m in več (če je zagotovljen minimalni odmik od parcelne meje 4.00 m). Širina gankov je lahko do 1.50 m.
– Širina objektov (B4–B5) je lahko 7.00–8.00 m, dolžina pa 12.00 m in več (če je zagotovljen minimalni odmik od parcelne meje 4.00 m). Širina gankov je lahko do 1.50 m.
– Višinski gabarit objektov je: klet, pritličje in mansarda (K + P + M), pod pogojem, da je klet delno vkopana v teren. Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1.20 m + lega.
– Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni. Strehe objektov morajo biti simetrične dvokapnice s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu od 40o–45o. Odpiranje strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati le s strešnimi okni.
– Strehe nad pokritimi parkirišči se izvedejo s simetričnimi dvokapnicami, v naklonu od 40o–45o ali z ravnimi pohodnimi strehami.
(3) Prizidek k obstoječemu gostinsko turističnemu objektu (B1):
– Prizidek bo izveden v obliki črke "L" in bo tlorisnega gabarita 8.30 x 10.00 m + 8.00 x 15.00 m ± 10 %. Širina gankov je lahko do 1.50 m.
– Višinski gabarit obstoječega objekta in prizidka bo: klet, pritličje in mansarda (K + P + M), pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v teren. Objekt je lahko delno ali v celoti podkleten. Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1.20 m + lega. Naklon obstoječe strehe objekta B1 ni ustrezen. Streha se v celoti zamenja z novo. Nivoji strešnih slemen novega objekta so lahko različni. Višajo se lahko v smeri dviga terena. Višinska razlika med posameznim slemenom ne sme biti višja od 0.50 m.
– Členitev tlorisa ni dovoljena.
– Objekt je lahko klasično ali montažno grajen. Streha objekta mora biti simetrična dvokapnica s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu od 40o–45o. Odpiranje strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati le s strešnimi okni.
(4) Parkirišče za goste gostinsko turističnega objekta:
– Predvidena je izgradnja 15 parkirnih mest (9 PM parkirni plato in 6 PM ob interni napajalni cesti).
– Parkirišča se izvedejo v asfaltu ali tlakovanih površinah.
(5) Bunker Rupnikove linije (objekt C1) se obnovi in ohrani v avtentični obliki in materialih.

(1) Arhitektonsko oblikovanje objektov:
Pri oblikovanju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene ali drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena. Ustvarijo ali ohranijo naj se kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
Neavtohtoni in neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči in polkrožno oblikovana okna so prepovedani.
Balkoni na čelnih fasadah so dovoljeni le kot gank v zatrepu, dovoljeni so tudi ganki ob celotni vzdolžni fasadi objekta. Balkonske ograje in zatrepi so lahko izvedeni le v lesu, obdelanem z brezbarvno zaščito, iz vertikalno položenih desk, z vzorci, ki se povzamejo po kvalitetnih detajlih dediščine iz neposredne bližine. Fasadne odprtine morajo biti pokončne, osno zasnovane in pravokotne oblike.
Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi bele barve v kombinaciji z lesom v naravni barvi in v kombinaciji z naravnim kamnom. Lahko so v celoti lesene, klet pa se izvede v naravnem kamnu ali v ometu svetlo sive barve.
Strešine morajo biti izvedene enotno. Krite s temno sivo kritino.
Napušči naj bodo odprti. Ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov.
Ravni deli streh nad pokritim parkiriščem ali garažo so skriti za strešnim vencem.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti:
Vrtne ute, lope, ekološki otok, kompostniki, drvarnice in nadstrešnice morajo slediti oblikovanju matičnega objekta, izvedeni morajo biti v lesu, obdelanem z brezbarvno zaščito.
(3) Višina objektov je razvidna iz grafične priloge: Karakteristični prerezi (kote pritličij) (list št. 2. 9.).
(4) Sončni kolektorji ali sončne celice morajo biti izvedeni v ravnini strehe.

(1) Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list. št. 2. 8.).
(2) Vse novogradnje (A1–A5) in (B2–B5) so pozicionirane s fiksno točko in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v toleranci ± 0,50 m glede na konfiguracijo terena. Smeri slemen objektov so razvidne iz načrta Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list. št. 2. 8.).
(3) Obstoječi objekt (B1) ima določeno fiksno točko, ki je izhodišče za prizidave in nadzidave.

(1) Vsi dostopi do objektov, pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
(2) Parkirišča za goste gostinsko turističnega objekta in parkirišča ob ostalih objektih se uredijo v asfaltu ali tlakovanih površinah.
(3) Otroško igrišče se izvede na travnatih površinah, tlakovane površine se izvedejo v lesu, igrala in ostala oprema igrišča morajo biti izvedena v lesu. Kovinska in plastična igrala in oprema niso dovoljeni.
(4) Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, ko ni možno razlike v nivoju terena izvesti z brežino oziroma, da zahteva za gradnjo izhaja iz geomehanskega poročila. Maksimalna višina opornih zidov je 1.50 m. Višji oporni zidovi so dovoljeni za potrebe izgradnje komunalne infrastrukture – ceste. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri ozelenjeni.
(5) Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Odmik ograj in opornih zidov od notranje napajalne poti je 1.00 m. Višina ograje ob cesti pri uvozih na posamezno parcelo ne sme presegati višine 1.00 m. Medposestne ograje višine maksimalno 1.00 m so dovoljene v izvedbi gabrove žive meje ali lesenega plota. Okolica objektov se ureja skladno z obstoječo krajino. Zasaditve okolice objektov morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic. Ciprese in hortikulturni elementi iz tujih okolij niso dovoljeni.
(6) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati, zatraviti in zasaditi.
(7) Posamična visokorasla sadna in druga drevesa na obravnavanem območju se ohranijo. Na vsaki gradbeni parceli naj bo posajeno vsaj eno visokoraslo sadno drevo.
(8) Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvajajo tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom, tako, da je vidna podoba čim manj spremenjena.

Faktor zazidanosti ne sme preseči 0,60; faktor izrabe pa ne 1,2.

Velikost in oblika parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov, stanovanjsko poslovnih objektov, prizidave gostinsko-turističnega objekta, parcele za ureditev objekta Rupnikove linije – bunkerja in parkirišč k gostinsko-turističnemu objektu je razvidna iz načrta: Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo (list št. 2.7.).

(1) Načrtovana komunalna oprema obsega:
napajalno cesto v naselju in druge prometne površine (dovoze, parkirišča), javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, fekalno kanalizacijo s priključkom na malo komunalno čistilno napravo (MKČN), meteorno kanalizacijo, ravnanje s komunalnimi odpadki, elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje.
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta: Zasnova projektnih ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture (list št. 2.10.).
(2) Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno priključevanje posameznih objektov.
(3) Vse objekte je obvezno priključiti na:
– na interno napajalno cesto in preko nje na lokalno cesto LC 100091 Gorenja vas–Hlavče njive (s parcelno št. 1439/1, k.o. Gorenja vas);
– javni vodovod;
– fekalno kanalizacijo s priključkom na malo komunalno čistilno napravo (zasebno);
– meteorno kanalizacijo (zasebno);
– telekomunikacijsko omrežje in
– elektroenergetsko omrežje.
(4) Pri projektiranju objektov in komunalnih naprav je potrebno upoštevati pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so sestavni del tega odloka.
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo z osrednjo interno napajalno cesto priključeno na lokalno cesto LC 100091 Gorenja vas–Hlavče njive in preko nje na regionalno cesto R1 Gorenja vas–Trebija, odsek 1111.
Širina asfaltiranega vozišča lokalne ceste je 4.00 m. Rekonstruirani del napajalne ceste skozi naselje, s katerim se nadomesti del občinske poti, je iste kategorije kot rekonstruirana pot. Novozgrajen ali rekonstruiran del občinske poti mora imeti izvedeno ustrezno odvodnjavanje, tako, da bo preprečeno odtekanje in odnos materiala iz ceste na sosednja zemljišča.
(2) Pri vključevanju interne napajalne ceste na občinsko cesto in pri vseh ostalih priključkih na občinsko cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, grmovja, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali poti. Cestni priključek na občinsko cesto mora biti projektiran predvsem prometno varno.
(3) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno utemeljiti vse posege v varovalnem pasu občinske ceste (cestni priključek, podporni in oporni zid, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na gradnjo ceste in njenih objektov. Rešitev cestnega priključka objektov na občinsko cesto mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, ki omogoča srečevanje dveh osebnih vozil, nagib, odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na priključku in na občinski cesti.
(4) Objekti ob občinskih cestah morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto ali pot vsuje sneg, pritrjene snegolove.
1.2. Kolesarski in peš promet
Kolesarji in pešci bodo uporabljali občinsko cesto, interno napajalno cesto in okoliške gozdne ceste in poti. Skozi naselje je predvidena tudi pešpot – stopnišče za stanovalce in pohodnike po poti Rupnikove linije.
1.3. Mirujoči promet
Parkirna mesta so predvidena v sklopu posamezne parcele za gradnjo stanovanjskega in stanovanjsko apartmajskega objekta.
Na vsaki parceli za gradnjo stanovanjskega objekta je predvidena gradnja vsaj 2 PM/stanovanje. Na parcelah za gradnjo stanovanjsko apartmajskih objektov se predvidi gradnja vsaj 2 PM/stanovanje in 1PM/apartma.
Za potrebe gostinsko-turističnega lokala je predvidena je ureditev 15 parkirnih mest (9 PM parkirni plato in 6 PM ob interni napajalni cesti).
1.4. Arhitektonske ovire
(1) Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Na horizontalnih komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom največjim 1:13.
2. Oskrba z vodo
2.1. Vodovod
(1) Območje OPPN se opremlja z izgradnjo odcepa javnega vodovoda (sekundarni vod), ki se priključuje na obstoječi vodovod Zarobar–Hlavče njive–Brda na območju Hlavčih njiv.
(2) Preveriti je potrebno tlake v omrežju. Kolikor ti niso zadostni je potrebno predvideti naprave za povečevanje tlaka.
(3) Pri načrtovanju, gradnji in uporabi je potrebno upoštevati določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 54/09).
2.2. Hidrantno omrežje
(1) Za zaščito pred požarom sta v območju OPPN predvidena dva nova nadzemna hidranta.
Lokacije hidrantov so razvidne iz načrta: Zasnova projektnih ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture (list št. 2.10).
3. Odvajanje odpadnih voda
(1) V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in meteornih vod iz streh in utrjenih površin. Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodijo ponikovalnice oziroma se zbirajo za potrebe sanitarnih vod in zalivanja vrtov. Za ureditev ponikovalnic je potrebno pridobiti geološko poročilo, s katerega bo razvidna sestava tal in na podlagi ponikovalnega preiskusa prikazana zmožnost ponikanja padavinske vode.
(2) Kanali dimenzije notranji premer 200 mm in posamezni hišni priključki dimenzije premera 150 mm, morajo biti zgrajeni iz materialov in na način, ki zagotavlja vodotesnost zgrajenega sistema, vključno z jaški. Vsi jaški so premera 80 cm in tovarniško izdelani.
3.1. Fekalna kanalizacija
(1) Fekalne odplake se vodijo v male komunalne čistilne naprave (MKČN) ustrezne zmogljivosti čiščenja. Izpolnjevati morajo zahteve in ukrepe iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Mala komunalna čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih ustrezno dokumentacijo, ki potrjuje skladnost z zgoraj navedenimi standardi.
(2) V primeru gradnje skupne male komunalne čistilne naprave (za več objektov) morajo investitorji s pogodbo prenesti upravljanje MKČN ustrezno usposobljenemu upravljavcu.
(3) MKČN morajo ustrezati zahtevam predpisom za gradnjo in obratovanje.
(4) MKČN in navezujoča se kanalizacija morata biti zgrajeni vodotesno. V MKČN ni dovoljeno odvajati padavinskih vod. Odpadna voda iz objektov za proizvodnjo hrane naj bi se predhodno očistila (odstranitev olj).
(5) Investitor oziroma vsakokratni lastnik oziroma pooblaščeni upravljavec mora zagotoviti obratovanje MKČN (vključno z vzdrževanjem) in hranjenje dokumentacije o obratovanju v skladu s predpisi. Za obratovanje MKČN velikosti nad 50 PE mora biti izdelan Poslovnik. O obratovanju MKČN se mora voditi obratovalni dnevnik. Upravljavec mora zagotoviti prve meritve, obratovalni monitoring in vpis v evidenco pri izvajalcu javne službe.
(6) Investitor oziroma vsakokratni lastnik objekta mora upravljavcu javne kanalizacije javiti pričetek uporabe stavbe in obratovanja MKČN (vpis v evidenco).
(7) MKČN mora biti dostopna vozilom za odvoz mulja, ki se mora redno oddajati izvajalcu GJS (gospodarske javne službe).
3.2. Meteorna kanalizacija
(1) Meteorne vode s streh se vodijo ponikovalnice oziroma se zbirajo za potrebe sanitarnih vod in zalivanja vrtov.
(2) Onesnažene padavinske vode (meteorne vode) iz manipulacijskih površin in cestišč se v skladu s tehničnimi predpisi, glede na obremenitev, odvajajo preko peskolovov, lovilcev olj oziroma drugih ustreznih čistilnih naprav. Peskolove, lovilce olj in čistilne naprave je potrebno nadzirati in vzdrževati v skladu s predpisi.
(3) Za ureditev ponikovalnic je potrebno pridobiti geološko poročilo iz katerega bo razvidna sestava tal in na podlagi ponikovalnega preiskusa prikazana zmožnost ponikanja padavinske vode. Stabilnost tal se ne sme zaradi ponikanja poslabševati. Izvedba ponikanja meteornih in odpadnih vod mora biti izvedena tako, da ponikanje ne vpliva neugodno na objekte in zemljišča.
4. Elektroenergetsko omrežje
(1) Obravnavano območje "OPPN GRV20–11 Gorenja vas – Praprotnica" je opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti, ki so vezani na TP 20/20,4 Vršajn 2000, ki se nahaja na parcelni številki 1439/1, k.o. Gorenja vas.
(2) Predviden poseg v prostor je možen pod pogoji, da se zagotovi pokablitev obstoječega NN voda skladno s tehničnimi normativi in standardi. Končna stojna mesta (drogove), ki pomenijo prehod NN nadzemnega voda v zemeljski vod, se postavi na rob ureditvenega območja oziroma tako, da ne ovirajo gradnje predvidenih objektov. Nizkonapetostni zemeljski odsek, ki nadomešča obstoječ NN nadzemni vod, mora biti izveden z zemeljskim vodom, minimalnega tipiziranega prereza (N-AXY-J 4x70+1.5 RE mm2) po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
(3) Napajanje obstoječemu objektu in predvidenim objektom se zagotovi z vzankanjem prostostoječih merilno razdelilnih omaric, ki lahko vsebujejo večje število merilnih mest, v predviden zemeljski del NN izvoda oziroma preko NN razvodov iz novih razdelilnih omaric.
(4) Zaradi predvidenega novega odjema bo potrebno pred priklopom le tega na distribucijsko omrežje izvesti ustrezno ojačitev obstoječega nizkonapetostnega omrežja obstoječe TP 20/0,4 Vršajn 2000. Ojačitev predvideva izvedbo dodatnega nizkonapetostnega nadzemnega voda iz obstoječe TP Vršajn po obstoječih oporiščih z vodniki minimalnega tipiziranega prereza 3x70+71,5 mm2. Potrebna bo tudi ojačitev transformacije v obstoječi transformatorski napravi, z vgradnjo nadomestne transformacije ustrezne nazivne moči.
(5) Vsi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami, naj se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(6) V priključno merilne kabelske omarice predvidenih objektov je potrebno vgraditi prednapetostne odvodnike razreda 1 in izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
(7) Na posamezen objekt je možno namestiti enostavne naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje bo potrebno v skladu z Energetskim zakonom (71. člen, Uradni list RS, št. 26/05, 118/06, 27/07, 70/08, 22/10 in 10/12) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.
4.1. Javna razsvetljava
(1) Obravnavano območje OPPN se nahaja v odprtem prostoru, zato zaradi svetlobnega onesnaževanja, javna razsvetljava območja ni načrtovana. Predvidena je le osvetlitev uvozov ob lokalni cesti. Za osvetljevanje dvorišč in objektov na območju naj se uporabijo svetila opremljena s senzorji. Svetila naj bodo nameščena tako, da ne svetijo nad vodoravnico. Uporabi naj se zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in neprodušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV – svetlobe.
5. Ogrevanje objektov
(1) Ogrevanje objektov je individualno.
(2) Ogrevanje objektov naj se zagotavlja z energetsko obnovljivimi viri, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(3) Sevanje sonca se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
(4) V primeru, da izbrani energent za ogrevanje zahteva zunanji rezervoar, mora biti lokacija istega na parceli za gradnjo stanovanjskega ali stanovanjsko poslovnega objekta. Rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se ozeleni ali ogradi z leseno polno ograjo.
6. Telekomunikacijsko omrežje
(1) Obravnavano območje "OPPN GRV20–11 Gorenja vas – Praprotnica" je v območju napajanja FL Gorenja vas.
(2) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije je potrebno izdelati Projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami.
(3) Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta potekajo obstoječe nadzemne telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., katere je potrebno pred pričetkom del prestaviti in ustrezno zaščititi.
7. Ravnanje z odpadki
(1) Za zbiranje odpadkov so predvidene lokacije tipskih zabojnikov ob tlakovanih uvozih znotraj parcele za gradnjo. V času odvoza odpadkov morajo biti dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Zbirna in prevzemna mesta za odpadke so locirana na parcelah objektov. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je ob interni napajalni cesti in lokalni cesti. Lokacijo določi izvajalec javne službe. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic ali drugih ovir.
(2) Objekti v katerih nastajajo komunalni odpadki morajo biti opremljeni z zadostnim številom in velikostjo zabojnikov za zbiranje ostanka komunalnih odpadkov in embalaže. Volumen zabojnikov je določen z 18. in 19. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunale in padavinske vode (Uradni list RS, št. 58/08, 123/08 in 107/11). Kolikor je objekt odmaknjen od poti smetarskega vozila nad 150 m se lahko uredi oddaja odpadkov v vrečah.
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnike, predvidene v okviru zelenih površin vsakega stanovanjskega ali stanovanjsko poslovnega objekta.
(3) V okviru območja OPPN se predvidi prostor za umestitev ekološkega otoka za zbiranje ločeno zbranih frakcij (papir, embalaža, steklo; min. dimenzije 4,0 m x 1,5 m).
(4) Za odpadke, ki nastajajo v okviru dejavnosti in niso komunalni odpadki, se mora načrtovati ustrezno, od komunalnih odpadkov ločeno zbiranje in oddajo skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki in drugimi področnimi predpisi.
(5) Okolju neškodljive rušitvene in izkopne materiale je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri ponovno uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
(6) Lastnik oziroma uporabnik novega objekta je dolžan prijaviti občinski gospodarski javni službi (GJS) ravnanja z odpadki začetek uporabe objekta in sicer najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe.

1. Varstvo kulturne dediščine
(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. Kot grajena kvaliteta se šteje bunker Rupnikove linije (objekt C1).
(2) Varstvo arheoloških ostalin velja na celotnem območju urejanja.
(3) Na območju OPPN ne bodo opravljene predhodne arheološke raziskave pred začetkom zemeljskih del, zato je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča (investitor) odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom del.
(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/in investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

1. Varstvo pred hrupom
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v III. Območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo infrastrukturne površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine – tranike oziroma na površine parcel obstoječih objektov.
(3) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1.20 m.
(4) Izkopni in neškodljivi rušitveni materiali se uporabijo na parcelah za gradnjo kot materiali za zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami.
3. Varstvo zraka
(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
(2) Objekti morajo biti ogrevani z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne in visokotlačne). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo. Preprečevanje svetlobnega onesnaževanja sosednjih gozdnih površin se izvaja z zasenčenjem svetilk proti gozdu.
5. Ohranjanje narave
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
6. Varovanje gozdov
(1) Pred posegom v gozd oziroma gozdni prostor mora investitor pridobiti soglasje k projektnim rešitvam, ki ga izda Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Objekti in ureditve morajo biti od sosednjega gozda odmaknjeni najmanj za višino odraslih dreves sosednjega gozda, v nasprotnem primeru mora investitor prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovem objektu in nepremičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru.
(3) Objekti ter pripadajoče komunalne, prometne in zunanje ureditve morajo biti zgrajeni, postavljeni oziroma urejeni tako, da ne bodo ovirali ali onemogočali obstoječih dostopov do sosednjega gozda.
(4) Pri gradnji komunalnih priključkov na gozdnih zemljiščih in nekategoriziranih prometnicah je dopustno posegati le v obsegu, ki ga zahtevajo minimalni tehnični normativi za komunalne objekte in za izvedbo gradnje (delovni pas).
(5) Posegi morajo biti izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem robu, na gozdnih tleh in na prometnicah v gozdnem prostoru.
(6) Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati vegetacijo sosednjega gozda in telo prometnic v gozdnem prostoru pred poškodbami.
(7) Odvečni gradbeni material, ki bi nastajal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd.
(8) Za ureditev zelenih površin zaradi bližine gozda praviloma ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga, in tujerodnih invazivnih vrst zeli, da bi se preprečilo širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje.
7. Osončenje
Oblikovanje objektov in razpored prostorov mora omogočiti 45º kot osončenja občutljivih prostorov za bivanje in delo.

(1) Vsi objekti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani in projektirani Ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se Občina Gorenja vas - Poljane nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225.
(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).

(1) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe.
(2) Za vse posege v območju OPPN je potrebno izdelati Geološko geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal, pogojih temeljenja in ponikanja. Geološko geomehansko poročilo mora vsebovati tudi rešitve, ki bodo na potencialno stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(3) Temeljna tla posameznih objektov mora zapisniško prevzeti geomehanik.

(1) V OPPN so upoštevani pogoji varstva pred požarom, zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara in zagotovljene so zadostne količine požarne vode iz hidrantnega omrežja. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi, živali in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Pri določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do + 50 cm, s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
(2) Tlorisne gabarite se lahko presega z balkoni (ganki), ki so lahko zamaknjeni iz gabarita stavbe do 1.50 m.
(3) Dovoljeno je tudi odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(4) Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

Parcelacija se izvede po načrtu: Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo (list št. 2.7). Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej parcel za gradnjo in objektov v naravi. Parcele za gradnjo so določene z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge.

Ureditve in gradnje v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale sočasno.
Pred izgradnjo stanovanjskih objektov (A2–A5) in poslovno stanovanjskih objektov (B2–B5) je možno ločeno zgraditi stanovanjski objekt (A1) in prizidek k obstoječemu gostinsko turističnemu objektu (B1) s parkirišči in vso potrebno infrastrukturo.

Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi občinske ceste morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih in intervencijskih vozil oziroma prometa. Cestni in hišni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste. Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Občinski podrobni prostorski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta ugotovi Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane z odlokom. Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom (OPN).

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane in na Upravni enoti Škofja Loka.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in Inšpektorat RS promet, energetiko in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.