Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 25. seji dne 26. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za romsko stanovanjsko naselje v enoti urejanja BO-2 v Vanča vasi
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za romsko stanovanjsko naselje v enoti urejanja BO-2 v Vanča vasi (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, junija 2013, pod številko OPPN-5/11.
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina (Uradni list RS, št. 5/10).
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del:
Tekstualni del vsebuje:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoje in merila za parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– ohranjanje kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin,
– varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
Grafični del vsebuje:
– Izrez iz grafičnega dela
občinskega prostorskega
načrta m 1:1 000
– Obstoječe parcelno stanje m 1:1 000
– Faznost ureditve m 1:1 000
– Ureditvena situacija m 1:500
– Prikaz poteka omrežij in
priključevanje na GJI m 1:1 000
– Načrt parcelacije z
zakoličbo m 1:50.
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1) Ureditveno območje zajema enoto urejanja BO-2 s podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Območje podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri cca 1,78 ha in zajema parcele št. 1, 2, 3, 4, 5, 15, 16, 17 in 19, vse v k.o. Vanča vas. Predmetno območje je nezazidano, v naravi so kmetijske površine.
(3) Območje na severni strani meji na sosednjo katastrsko občino Borejci. Na vzhodu se območje stika z obstoječim romskim naseljem, na jugu pa ga omejuje občinska in poljska cesta ter obstoječe pokopališče.
(4) Območje urejanja se bo urejalo v dveh fazah. Prva faza predstavlja ureditev na parcelah št. 15, 16, 17 in 19. Druga faza, ki se bo podrobno urejala z drugim OPPN, pa predstavlja ureditev na parcelah št. 1, 2, 3, 4 in 5.
(5) Prometni dostop do območja je urejen preko lokalne ceste Černelavci–Kupšinci–Borejci–Vanča vas.
4. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja ob lokalni cesti Černelavci–Kupšinci–Borejci–Vanča vas. Na južnem delu ga omejuje poljska cesta in območje pokopališča.
(2) Na območju OPPN ni naravnih vrednot.
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
(vrste dejavnosti)
V območju urejanja je dovoljena stanovanjska dejavnost ter obrtna in poslovna dejavnost pod pogojem, da le-ta ne presega deleža stanovanjske dejavnosti.
6. člen
(vrste gradenj)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost v OPN,
– vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
7. člen
(vrste objektov)
Dovoljena je gradnja stanovanjskih objektov in gradbeno inženirskih objektov, in sicer:
– Stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe,
– dvostanovanjske stavbe;
– Nestanovanjske stavbe pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije:
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– druge nestanovanjske stavbe: kulturni spomeniki, druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene nikjer;
– Gradbeno-inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti
– Nezahtevni objekti:
a) objekti za lastne potrebe:
– drvarnica,
– garaža,
– steklenjak,
– uta,
– bazen,
– enoetažna pritlična lopa,
– utrjene dovozne poti;
b) Ograje.
– Enostavni objekti:
a) objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek,
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto,
– utrjena dvorišča,
– zajetje, vrtina ali vodnjak,
– zbiralnik za kapnico,
– enoetažni pritlični objekt,
– utrjena dvorišča;
b) pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– telekomunikacijske antene in oddajniki, katerih uporabni signal pokriva 100 m pas,
– pomožni komunalni objekti,
– vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;
c) začasni objekti:
– odprti sezonski gostinski vrt,
– oder z nadstreškom,
– začasno skladišče nenevarnih snovi;
d) urbana oprema:
– transparent,
– skulptura,
– vodnjak,
– otroško igrišče,
– obešanka na drogu javne razsvetljave.
8. člen
(gradbene linije in odmiki)
(1) Odmiki novih stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena situacija (m 1:500).
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati minimalno 1,0 m. Odmiki lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(3) Enostavne in nezahtevne objekte se praviloma postavlja v notranjosti parcele. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(4) Odmiki objektov obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
9. člen
(oblikovanje objektov in okolice)
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podolžna ali kvadratna, lahko je lomljena v obliki črke L.
(2) Etažnost stanovanjskih objektov je lahko največ dve stanovanjski etaži (P+1). Vsi objekti morajo biti locirani vsaj 0,50 m od kote lokalne ceste (Borejci–Vanča vas) to je 198.75 ABS.
(3) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali večkapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektih. Na strehe se lahko montirajo energetski objekti (sončni kolektorji), pod pogojem, da se ne spremeni oblika in višina strehe. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu.
(4) Okolico stanovanjskih objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod in zadrževanje padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno-inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,50 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE
10. člen
(parcelacija)
Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza: Načrt parcelacije z zakoličbo. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Parcelacija je pravokotna na nove ulice. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
11. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(splošni pogoji)
(1) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.
(3) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
13. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Uvoz na ureditveno območje se uredi z južne strani, z lokalne ceste Černelavci–Kupšinci–Borejci–Vanča vas, parcela št. 13, k.o. Vanča vas. Širina uvoza oziroma nove interne ceste znaša 5,0 m.
(2) Širina vozišča znaša 5,0 m.
(3) Pri umestitvi nove ceste je potrebno upoštevati:
– vso veljavno zakonodajo,
– zasaditev ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme,
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– obstoječe in načrtovane komunalne vode,
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na javne ceste.
14. člen
(oskrba z vodo)
Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Sekundarni vod se izvede v cestnem svetu.
15. člen
(odvodnja padavinskih voda)
(1) Padavinske vode s streh se lahko zbira v zbiralnikih deževnice ali se po mehanskem čiščenju (peskolovi) ponika na parceli investitorja oziroma razpršeno odvaja v ponikovalne jarke.
(2) Odvajanje z urbanih površin se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni s površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(3) Meteorna voda s cestišč in utrjenih površin se preko muld odvaja v ponikovalne jarke, locirane na dveh lokacijah, na južni strani območja in ob zgornji cesti (razvidno iz grafične priloge).
16. člen
(odvodnja odpadnih voda)
(1) Vse objekte se priključi na kanalizacijsko omrežje.
(2) Kanalizacijsko omrežje se projektira v cestnem svetu dovozne poti.
(3) Kanalizacija se zgradi vodotesno iz kvalitetnih materialov in opremi z revizijskimi jaški.
17. člen
(oskrba z električno energijo)
(1) V skladu s strokovno podlago, Ureditev EE omrežja za romsko stanovanjsko naselje v enoti urejanja BO-2 v Vanči vasi, št. 451/12-MS, Elektro Maribor d.d., november 2012, se za napajanje objektov z električno energijo zgradi nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe trafopostaje t-030 Rankovci.
(2) Preko območja poteka 20 kV daljnovod, ki vpliva na razporeditev objektov. Objektov, ki ležijo v varovalnem pasu obstoječega daljnovoda (2 x 10 m), ne bo možno graditi, dokler ne bo izvedeno kabliranje daljnovoda. Kabliranje daljnovoda se izvede v skladu z izdelano s strokovno podlago Ureditev EE omrežja za romsko stanovanjsko naselje v enoti urejanja BO-2 v Vanči vasi, št. 451/12-MS, Elektro Maribor d.d., november 2012.
(3) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(4) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(5) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
18. člen
(telekomunikacije)
(1) Na območju gradnje poteka zemeljsko krajevno in razvodno tk omrežje. Na mestih predvidena gradnje je potrebno izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječih tk vodov. Pred začetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter naročiti zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja.
(2) Za zaščito oziroma prestavitev TK omrežja (tk kablov) se na področju urejanja predvidijo in položijo cevi 2 x fi 110 mm, s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije fi 120 cm. V voznih površinah se predvidijo TK jaški s težkimi LŽ pokrovi. Obstoječi tk kabli se po potrebi zaščitijo s polcevmi in obbetoniranjem.
Za potrebe novih telekomunikacijskih priključkov se izvede enocevna tk kanalizacija (cev 1x fi 110 mm in TK jaški dimenzij fi 60 cm). Do posameznih objektov se iz tk jaškov predvidijo in položijo cevi AC fi 50 mm.
(3) V neposredni bližini obravnavanega območja se nahaja omrežje kabelske televizije. Za zagotovitev celovite komunalne opremljenosti se predvidi izgradnja omrežja kabelske televizije v koridorji komunalne infrastrukture.
(4) Za potrebe kabelske televizije se predvidijo cevi 1 x PVC 110 mm na eni strani dovozne poti. Na mejah parcel se predvidi postavitev jaškov dimenzij 80 x 80 x 100 z LTŽ pokrovi.
19. člen
(ravnanje s komunalnimi odpadki)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. člen
(območja režimov)
V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
21. člen
(požarna varnost)
(1) Požarno varstvo objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Do vseh objektov mora biti neposredno omogočen dostop gasilskih vozil.
(3) Na območju urejanja se zgradi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti ali požarnimi vodnjak, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
22. člen
(varovanje zdravja)
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
23. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
VIII. ODSTOPANJA
24. člen
(odstopanja)
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja v velikosti in obliki objektov od prikazov v grafičnih prilogah. Velikost objektov se lahko poveča ali zmanjša za +/- 1,0 m v vse smeri, vendar ne izven gradbene linije ob cesti.
(3) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
IX. ETAPNOST
25. člen
(etapnost)
(1) Obravnavano območje urejanja se bo izvedlo v dveh etapah:
1. Prva etapa:
– gradnja okoljske infrastrukture (vodovod, fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija)
– gradnja cestne infrastrukture
– gradnja energetske infrastrukture (gradnja nizkonapetostnega 0,4 kV razvoda ni obstoječe trafopostaje t-030 Rankovci, demontaža in prestavitev daljnovoda)
– gradnja telekomunikacijske infrastrukture.
2. Druga etapa:
– gradnja stanovanjskih objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
– ureditev zunanjih površin.
(2) Časovna izvedba, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape, je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
X. POSEBNI POGOJI
26. člen
(posebni pogoji)
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
XI. NADZOR
27. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNA DOLOČILA
28. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0020/2013
Tišina, dne 28. junija 2013
Župan
Občine Tišina
Franc Horvat l.r.