Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10, 106/10 popr. – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C in 57/12) in 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 57/10) je Občinski svet Občine Semič na 20. redni seji dne 27. 6. 2013 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Črnomelj za območje Občine Semič sprejme občinski podrobni prostorski načrt Kamnolom Brezovica (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., Novo mesto, pod št. 01/12-OPPN v juniju 2013.

(1) OPPN sestavljajo tekstualni del odloka (besedilo odloka), grafični del odloka, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi ter priloge.
(2) Grafični del odloka vsebuje naslednje karte:
1 Izsek iz grafičnih prikazov prostorskih sestavin planskih aktov Občine Črnomelj za območje Občine Semič s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000
2 Umestitev območja urejanja:
2.1 Prikaz območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1:5000
2.2 Pregledna situacija (DOF), M 1:10000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:10000
4 Prikaz obstoječega parcelnega stanja (DKN), M 1:1000
5 Prikaz ureditev znotraj območja OPPN:
5.1 Obstoječe stanje, M 1:1000
5.2 Ureditvena situacija – prikaz območij izkoriščanja, M 1:500
5.3 Ureditvena situacija – končno stanje po izkoriščanju in sanaciji, M 1:1000
5.4 Karakteristična prereza, M 1:1000
6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – energetska, komunalna in ostala infrastruktura, M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:1000
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000
(3) Priloge vsebujejo:
1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice nosilcev urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost
8. Odločbo glede CPVO.

(1) Ureditveno območje je enako območju OPPN, ki ga omejuje mnogokotnik z desetimi točkami (1–10) in s površino okoli 4,3 ha. Ureditveno območje obsega območje obstoječega pridobivalnega prostora v velikosti okoli 1,3 ha in predlagano območje širitve v velikosti okoli 3,0 ha.
(2) Pridobivalni prostor je, v skladu z 2. členom ZRud-1), rudarski prostor znotraj ureditvenega območja s podeljeno rudarsko pravico. Območje obstoječega pridobivalnega prostora je prikazano v grafičnem delu odloka, list 5.2 Ureditvena situacija – prikaz območij izkoriščanja.
(3) Območje širitve je (preostali) prostor znotraj ureditvenega območja, za katerega investitor rudarsko pravico pridobiva v skladu z ZRud-1.
(4) Z rudarskimi deli odprta površina predstavlja rudarski odkopni prostor, znotraj katerega se izvajajo rudarska dela na izkoriščanju mineralnih surovin, in je kot obstoječi odkopni prostor prikazan v grafičnem delu odloka, list 5.1 Obstoječe stanje, ter kot odkopni prostor s sistemom končnih brežin po končanem izkoriščanju ter izvedeni sanaciji v grafičnem delu odloka, list 5.2 Ureditvena situacija – prikaz območij izkoriščanja in list 5.3 Ureditvena situacija – prikaz etaž/končno stanje po izkoriščanju in sanaciji.
(5) Varovalni pas je območje med zunanjo mejo odkopnega prostora in mejo ureditvenega območja, širine do 10 m, znotraj katerega rudarski posegi niso dovoljeni, izjemoma zaradi sanacije obstoječih posegov v to območje.

Kamnolom Brezovica leži nad naseljem Brezovica, v pobočju z gozdom poraščenega južnega dela Brezjanske Rebri (vrh + 740 m nmv), in sicer približno 100 m severno od regionalne ceste R1-216/1178 Črmošnjice–Črnomelj (v nadaljevanju teksta tudi: regionalna cesta) na odseku Dolenjske Toplice–Črnomelj. Dostop do kamnoloma je po gozdni cesti s priključkom na regionalno cesto.

(1) Kamnolom Brezovica je kop dolomitnega peska. Območje sedanjega pridobivalnega prostora meri okoli 1,3 ha. Površina celotnega območja urejanja bo v končni fazi znašala okrog 4,3 ha.
(2) V ureditveno območje, ki meri 4,3 ha, so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št. 2373, 2376, 2379/1, 2379/2, 2382, 2386, 2389, 2394, 2411, 2416, 2427, 2432, 2435, 2440, 2441, 2442, 2443, 2444, 2447, 2452, 2455, 2460, 2461, 2381/2, 2387, 2388, 2395, 2396, 2399, 2397, 2398, 2400, 2401, 2402, 2405, 2410, 2417, 2425, 2423, 2422, 2420, 2421, 2433, 2434, 2445 in 3598/3, vse k.o. Blatnik.

(1) Na območju OPPN bo nosilec rudarske pravice nadaljeval z izkoriščanjem mineralne surovine, ki se uporablja za nasipavanje in tamponsko utrjevanje cest v občini, obenem pa se bo z razširitvijo kamnoloma zagotovila tudi sprotna sanacija in po opustitvi izkoriščanja tudi zaprtje kamnoloma.
(2) Koncesija za izkoriščanje kamnoloma je bila prvotno podeljena Marjanu Kobetiču, Gradbena mehanizacija, avtoprevozništvo, kamnolom, s.p., Butoraj 15, Črnomelj, z odločbo Vlade RS št. 36102-1/2008/5 z dne 20. 3. 2008 pa je bila rudarska pravica prenešena na družbo KOGRAD gradbeništvo d.o.o., Majer 21, Črnomelj (novi koncesionar).
(3) V letu 2010 je bila z odločbo Ministrstva za gospodarstvo RS št. 4301-32/2010/50 z dne 9. 8. 2010 družbi KOGRAD gradbeništvo d.o.o., Majer 21, Črnomelj, podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje tehničnega kamna dolomit na razširjenem pridobivalnem prostoru tega kamnoloma, in sicer za dobo 20 let od dneva podpisa koncesijske pogodbe. Ker zaradi spremenjenih določb rudarske zakonodaje do sklenitve koncesijske pogodbe ni prišlo, je koncesionar podal novo vlogo za podelitev rudarske pravice znotraj ureditvenega območja OPPN za obdobje 27 let.

Območje je namenjeno izključno površinskemu izkoriščanju mineralne surovine. V končni fazi sanacije bo kamnolom urejen stopničasto, novo nastale etaže bodo humunizirane in zasajene z avtohtonim rastlinjem, novo nastale ravne površine pa se bodo po končani eksploataciji humuzirale in zatravile.

(1) Kamnolom Brezovica se nahaja okoli 250 m severno od naselja Brezovica, 100 m severno od regionalne ceste ter 840 m zahodno od kamnoloma Vrčice.
(2) Leži v tretjem vodovarstvenem pasu vira pitne vode Guče, na območju Srednje vasi, zato je potrebno upoštevati predpise o zaščiti vodnih virov, ki so predpisane za ta pas.
(3) Povečanje vplivov na prometno omrežje ne bo. Dostop v kamnolom je urejen z južne strani z regionalne ceste Črmošnjice–Črnomelj. Na zahodnem delu območja pridobivalnega prostora kamnoloma se nahaja pot za dostop delovnih strojev do odkopnih etaž, v času ko se dela ne izvajajo, pa tudi gozdarjem za oskrbovanje gozda. Obstoječa dostopna pot v kamnolom in skozi kamnolom do okoliških gozdnih površin bo redno vzdrževana za nemoteno in varno odvijanje prometa, za kar skrbi investitor. Poti v kamnolomu se bodo gradile sproti, in sicer bo do vsake etaže omogočen dostop s tovornimi vozili. Gradbena dela ne smejo ovirati ostalih voznih površin regionalne ceste na obravnavanem območju gradnje. Zaradi oviranja prometa na cesti vsled tehnologije izvajanja del pa si mora investitor od upravljavca pridobiti odločbo za delno zaporo ceste.
(4) Razen električnega in TK priključka na območju kamnoloma ni infrastrukturnih vodov in naprav. Južno od predvidenega območja poteka VN 20 kV daljnovod. Delo v kamnolomu lahko predstavlja nevarnost za daljnovod, zato je o miniranju potrebno pisno obvestiti upravljavca ter poskrbeti za varnost.
(5) Kamnolom je na tej lokaciji več desetletij, zato so vsi vplivi izkoriščanja dolomita prisotni že od preteklosti. Najpomembnejši negativni vplivi, ki jih lahko pričakujemo ob izvajanju, so emisije prašnih delcev, emisije hrupa in vibracij zaradi opravljanja dejavnosti, raba naravnih virov in vidna izpostavljenost kamnoloma. Kljub temu in ob dejstvu, da se bo območje sprotno saniralo, bodo vplivi med izvajanjem ter po končanih eksploatacijskih delih in sanaciji z vidika tal, vode, zraka, hrupa in vibracij, kulturne krajine, narave in odpadkov ob upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov, nebistveni. Dolgoročni vpliv sanacije bo pozitiven.

(1) Dovoljena so dela, s katerimi se izkorišča in spreminja fizični prostor.
(2) V območju OPPN so dopustna rudarska dela. Izvajalec rudarskih del mora upoštevati določila predpisov, ki urejajo področje rudarstva, veljavne tehnične normative in ukrepe za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih, predpise o varnosti zdravja pri delu, varstvu pred požari in druge predpise.
(3) Dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov.

(1) Znotraj OPPN so v času obratovanja kamnoloma dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov, ki so namenjene(i) dejavnosti v območju (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/11):
1 / Stavbe, ki so namenjene(i) dejavnosti v območju:
12 / Nestanovanjske stavbe
2 / Gradbeni inženirski objekt, ki so namenjene(i) dejavnosti v območju:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (nekategorizirane ceste in gozdne poti)
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
23 Industrijski gradbeni kompleksi
– 2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
– 2340 Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Poleg stavb iz predhodnih alinej je dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih namembnost je skladna z namembnostjo tega OPPN, ob smiselnem upoštevanju določb Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13).
(3) Poleg stavb iz predhodnih alinej so v območju urejanja dovoljeni objekti namenjeni zavarovanju dostopa do območja izkoriščanja, do objektov in naprav.

(1) Območje je namenjeno izključno površinskemu izkoriščanju mineralne surovine. V končni fazi se kamnolom sanira.
(2) V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so v OPPN dovoljene dejavnosti:
B) RUDARSTVO
– 08 Pridobivanje rudnin in kamnin,
– 09 Storitve za rudarstvo (le 09.9 storitve za drugo rudarjenje).

(1) Oblikovanje reliefa v kamnolomu je večinoma podrejeno tehničnim ukrepom, ki jih narekuje način izkopa in velikost razpoložljivega zemljišča.
(2) Rudarska dela pri izkoriščanju mineralne surovine (tehničnega kamna – dolomita) smejo potekati le znotraj mej pridobivalnega prostora.
(3) V območju OPPN je dovoljena ureditev površin (funkcionalne površine kamnoloma) in gradnja (postavitev) objektov, ki so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem in ki so potrebni za optimalno izkoriščanje mineralne surovine kot so: objekti oziroma naprave za predelavo (drobljenje, sejanje) mineralne surovine, prostori za deponije, skladiščni prostori in drugi morebitno potrebni objekti.
(4) Pri pridobivanju mineralne surovine se najprej odstrani humusna plast, ta se deponira na začasnih deponijah in se jo uporabi ob sanaciji. Rastlinske odpadke (podrast, korenine dreves) se hranijo na začasnem kompostnem kupu, kjer odpadki mineralizirajo, nakar se jih skupaj z jalovino uporabi pri sanaciji. Jalovino se ravno tako deponira na začasnih deponijah in se jo uporabi ob sanaciji.
(5) Območje kamnoloma mora biti ves čas izkoriščanja ograjeno z varovalno žičnato ograjo, ki se bo po končanem izkoriščanju in sanaciji v celoti odstranila.

(1) Znotraj ureditvenega območja kamnoloma je opredeljen pridobivalni prostor. Površine za pridobivanje so namenjene pridobivanju kamna s sprotnim saniranjem izkoriščenih etaž.
(2) Območje kamnoloma bo odkopano v šestih nivojih. Etaže bodo širine do 8 m, ter višine do 15 m in naklonom okoli 60° (končni). Generalni končni naklon sistema brežin ne presega 50°.
(3) Dostop v kamnolom je na absolutni koti (nadmorski višini) + 550 m nmv, na tej višini se nahaja tudi osnovni plato na katerem je proizvodni, skladiščni in parkirni prostor – betonska ploščad in spremljajoči objekti. Nad osnovnim platojem se predvideva ureditev še štirih odkopnih etaž (etaža 1 na koti +565 m nmv; etaža 2 na koti +580 m nmv; etaža 3 na koti +595 m nmv in etaža 4 na koti +610 m nmv).
(4) Pomožni objekti na območju kamnoloma so:
– polmobilna drobilna naprava,
– mobilna separacija s transporterjem,
– montažni objekt – bivalni kontejner za delavce in za skladiščenje ročnega orodja,
– premični kemični WC,
– agregat v kontejnerski izvedbi, ki je lociran v bližini drobilne naprave,
– vodonepropustni plato na osnovnem platoju, kjer bo prostor za pretakanje goriva opremljen z lovilcem olja in prostor za parkiranje vozil, ter manjšim popravilom delovnih strojev.
(5) Po prenehanju izkoriščanja in dokončni sanaciji kamnoloma se bodo vsi zgoraj navedeni objekti odstranili, ravno tako tudi vse infrastrukturne naprave.
(6) Dostop javnosti do kamnoloma mora biti nadzorovan. Na dovozni cesti za dostop na plato mora biti nameščena zapornica.

(1) Tehnologija izkoriščanja mineralne surovine sestoji iz naslednjih del:
– odpiralna dela (odstranjevanje dreves, grmovja in vrhnje plasti humusa, priprava dostopnih poti),
– pridobivalna dela (vrtanje vrtin, razstreljevanje, nakladanje, odvoz),
– dela na predelavi (drobljenje, sejanje),
– izvajanje sprotne sanacije (planiranje, humuziranje, sejanje trav in saditev avtohtonega rastlinja).
(2) Letna proizvodnja, oziroma izkopna količina se predvideva okoli 10000 m3 mineralne surovine v raščenem stanju, odvisno od potreb naročnika.
(3) Miniranje se bo izvajalo praviloma 2 x letno, odvisno od potreb. Miniranje mora biti izvajano skladno s predpisi za tovrstna dela. Za izvedbo miniranja mora biti izdelan načrt miniranja. Ob vsakem miniranju se izvedejo seizmične meritve miniranj in pripravi poročilo o miniranju, ki se ga posreduje Občini Semič. Miniranje je potrebno vršiti v obsegu, ki ne bo povzročalo nedovoljenih vplivov na okolje. Miniranje hribine mora biti omiljeno, saj le-to lahko pripelje do spreminjanja vodnih žil ali celo do zasipavanja le-teh na območju.
(4) Odstreljena kamnina bo na osnovnem platoju z nakladalcem naložena direktno na kamione ali v zalogajni bunker polmobilne drobilne naprave. Razvoj izkoriščanja kamnoloma se bo glede na že začeto stanje nadaljevalo proti zahodnemu delu kamnoloma, kjer je potrebno najprej obnoviti dostopno cesto, nato pa delovni plato v širini 8–10 m za zagotovitev nemotenega miniranja in odvoza materiala.
(5) Obratovanje kamnoloma oziroma izvajaje del se izvaja občasno – kampanjsko glede na potrebe po materialu. Nakladanje in odprema se bosta izvajala v običajnem dnevnem delovnem času.
(6) Pri odkopnih delih bodo izvajani vsi zaščitni, opozorilni in predpisi o varstvu pri delu.
(7) Sanacijska dela bodo sledila sproti po končanem sektorskem odkopu. Le-ta zajemajo končno oblikovanje terena, zasip z zemljo in zasaditve.
(8) Detajlnejša tehnologija pridobivanja mineralne surovine ter ukrepi za zagotavljanje varnosti pri izkoriščanju mineralne surovine morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del; opredeljeni morajo biti na osnovi ocene tveganja in z določitvijo ustreznih ukrepov za odpravo zmanjšanja tveganj v okviru veljavnih predpisov s področja izkoriščanja mineralnih surovin, s področja varstva okolja ter pravil rudarske stroke.

(1) Sanacija kamnoloma sočasno sledi napredovanju odkopnega polja kamnoloma oziroma izkoriščanju mineralne surovine. Sprotna sanacija se izvaja na delih kamnoloma, kjer ni več predvidenih posegov oziroma jih ne bo v daljšem časovnem roku.
(2) Sanacija brežin bo potekala od zgoraj navzdol, praktično po celem obodu kamnoloma.
(3) Pri načrtovanju sprotne in končne sanacije se upošteva:
– sprotna in končna oblika vidnega reliefa, ki je v največji meri prilagojena obstoječi konfiguraciji terena, in sicer se razširitev kamnoloma usmerja tako, da nastajajo zasnove sanacij pobočij v primernem naklonu in površinskem oblikovanju,
– odkopne površine, ki ne služijo več pridobivanju mineralne surovine se sproti humuzirajo in zatravijo, oziroma se izvede zasaditev z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo,
– regulacija površinskih vod,
– izvedba vizualne pregrade (zasaditev dreves) v smeri proti regionalni cesti,
– po končni sanaciji kamnoloma je predvidena odstranitev vseh objektov in naprav, ki služijo potrebam obratovanja kamnoloma in med njegovo sprotno, ter končno sanacijo.
(4) Po končanem izkoriščanju se plato humuzira s humusom, ki ga je izvajalec pred začetkom izkoriščanja deponiral na za to določenem prostoru v kamnolomu (na mestu, kjer se eksploatacija ne izvaja). Humus se zravna v debelini cca 50–60 cm. Le-ta se zaseje s travo in zasadi z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Brežine se ravno tako zatravijo in zasadijo s pomočjo mrež.
(5) Ker se bo sanacija izvajala nekaj let, je potrebno spremljanje rezultatov in izvajanje določenih popravil. Po izvajalnih delih sanacije in rekultivacije bo potrebno opravljati redna in občasna vzdrževalna dela (vzdrževanje dostopnih poti ter opazovanje in vzdrževalna dela na rekultivaciji-ozelenitvi), ki se naj izvajajo pretežno ročno.
(6) Na južnem in jugozahodnem delu OPPN je potrebno zasipati območje na koto osnovnega platoja.

(1) Načrtovana prostorska ureditev interne dostopne ceste v območje OPPN se nahaja v varovalnem (15.00 m) pasu regionalne ceste R1-216, odsek 1176 Črmošnjice–Črnomelj, v km 2,750.
(2) Na trasi obstoječe ceste na tangiranem odseku se predvidi ureditev ceste z zagotovitvijo ustreznih prometno tehničnih elementov priključevanja za OPPN kamnolom Brezovica. Za izvedbo varnega priključevanja kamnoloma na obstoječo regionalno cesto je izdelana projektna dokumentacija cestnega priključka, ki je sestavni del OPPN.

(1) Obstoječa javna dostopna pot v kamnolom in skozi kamnolom do okoliških gozdnih površin mora biti redno vzdrževana za nemoteno in varno odvijanje prometa, za kar skrbi investitor. Popravilo poškodb na cestnem telesu nastalih zaradi izvajanja del v kamnolomu bremeni investitorja.
(2) Poti v kamnolomu bodo širine 4 m in so predvidene za enosmerni promet. Ob robu poti so le-te zavarovane z zemeljskim nasipom 1 m, ki mora preprečiti zdrs vozila s poti. Interne (obratne) ceste znotraj območja kamnoloma morajo ustrezati predpisom s področja rudarstva oziroma biti v takem naklonu in širini, da je mogoč normalen transport s kamioni.
(3) Vsaka etaža mora imeti dostop, zato se bo za dostop do etaže E 580 z odcepom na koti etaže E 565 uredila priključna cesta na višjo etažo na zahodni strani, za dostop do etaže E 610 bo urejena dostopna pot na severni strani.

Za normalni potek izvajanja tehnološkega postopka v fazi priprav, izkoriščanja in kasnejše sanacije v kamnolomu sta predvidena le električni in TK priključek, ki se po sanaciji ukineta. Ostali infrastrukturni priključki na območju OPPN niso načrtovani.

(1) Vodovodno omrežje na območju ni predvideno. Pitna voda se bo dostavljala sprotno v manjšem rezervoarju oziroma v plastenkah.
(2) Pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma je potrebno upoštevati predpise o oskrbi s pitno vodo v Občini Semič.

(1) Na območju kamnoloma ni javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Fekalna kanalizacija na območju OPPN ni predvidena. Za zaposlene bo v kamnolomu postavljen premični kemični WC, ki ga redno čisti najemodajalec.
(3) Celoten kompleks se bo odvodnjaval na naraven način. Padavinske vode v kamnolomu bodo že med potjo pronicale v porozna tla, del voda pa se zaradi ugodne konfiguracije terena odvaja po naravnih poteh, bodisi na osnovni plato ali mimo njega na nižji plato, kjer poniknejo. Ob večjih padavinah se bo odvečna voda zbirala v usedalniku v obliki poglobljenega bazena od koder bo počasi ponikala v podtalje. Usedalnik bo izdelan na najnižjem mestu kamnoloma (na jugovzhodni strani kamnoloma).
(4) Na urejenem manipulacijskem platoju in parkirišču (izveden iz vodotesnega betona ali asfalta) mora biti zgrajen ustrezno dimenzioniran lovilec olja, preko katerega bodo očiščene vode ponikale v porozna tla. Odpadne vode iz lovilca olja mora investitor redno odstranjevati pooblaščenemu zbiralcu, ravno tako mora za urejeno odstranjevanje poskrbeti tudi za druga odpadke – razna olja in maziva gradbenih strojev.
(5) Pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma je potrebno upoštevati predpise o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Semič.

(1) Ob južnem robu predvidenega območja poteka 20 kV nadzemni daljnovod, in sicer delno znotraj ureditvenega območje, ki pa z izkoriščanjem in sanacijo ne bo tangiran, saj se nahaja pod obstoječo dostopno potjo, kjer izkoriščanje in sanacija nista predvidena.
(2) V kamnolomu je na obstoječem montažnem objektu obstoječi zračni elektroenergetski priključek, ki se bo ob dokončni sanaciji odstranil.
(3) Za vsako graditev objekta v koridorju obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam. Pri delih v bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati predpise o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij ter predpise o varnosti in zdravju pri delu, o varstvu pred nevarnostjo električnega toka ter o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme.
(4) Investitor je dolžan naročiti in plačati vse materialne in pravne stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z obravnavanim posegom v prostor. Za vse tangirane elektroenergetske objekte z novogradnjo, ki jih bo potrebno nadomestiti, bo moral investitor z upravljavcem predhodno skleniti pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij pri odmiku obstoječega 20 kV daljnovod iz območja novogradnje objekta.
(5) Vse tangence je potrebno projektno obdelati v smislu dolgoročnih rešitev, tangirane vode pa predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi, pri čemer se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev ne sme poslabšati.
(6) Kolikor bi izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano elektroenergetsko napravo mora takoj ustaviti dela, ter o tem obvestiti upravljavca omrežja.
(7) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(8) Priključitev objektov na elektroenergetsko omrežje se izvede skladno s pogoji upravljavcev energetskih vodov in naprav.

Območje je opremljeno z javnim telekomunikacijskim omrežjem. V kamnolomu je na obstoječem montažnem objektu obstoječi zračni telekomunikacijski priključek, ki se bo ob dokončni sanaciji odstranil.

(1) Komunalni odpadki se bodo zbirali ločeno, po vrstah v posodah na osnovnem platoju. Nadaljnje ravnanje z zbranimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim odlokom.
(2) Na skrajnem vzhodnem in na zahodnem oziroma jugozahodnem delu območja OPPN se uredijo začasne deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala z urejenim odtokom padavinskih voda tako, da odtok vode ni oviran in je zaščiten pred erozijo ter odplavljanjem materiala.
(3) Nevarnih odpadkov na območju kamnoloma ni dovoljeno skladiščiti. Vse nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
(4) Pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma je potrebno upoštevati predpise o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Semič.

Na obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine.

(1) Hrup v kamnolomu nastaja pri posameznih delih, in sicer pri vrtanju, odkopavanju, nakladanju, prevozih in pri predelavi. Največ hrupa nastaja neposredno ob viru, ki pa se bo le delno emitiral v naravno okolje, predvsem zaradi sorazmerno velike razgibanosti okolice. Hrup ob miniranju je kratkotrajen, in sicer pod eno sekundo.
(2) Glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju območje kamnoloma spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom glede na določila predpisa, ki ureja mejne vrednosti kazalcev o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Mejne vrednosti hrupa, ki jih je na tam območju potrebno upoštevati, so 75 dBA za dan in 65 dBA za noč, kritične pa 80 dBA za dan in 80 dBA za noč.
(3) Dovoljene so občasne in kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti v času miniranja.

(1) V času izvajanja rudarskih del bodo neposredni in začasni vplivi zaradi prašenja med potekom del, in sicer emisije v prahu v zrak zaradi pridobivanja materiala (miniranja in vrtanja), transportiranja, separiranja in deponiranja.
(2) V času izvajanja rudarskih del se onesnaženost zraka poveča le neposredno na delovišču.
(3) Glede na dinamiko del je to onesnaževanje majhno do zmerno. Pri tem se upoštevajo določbe predpisa o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku.

(1) Kamnolom leži v tretjem vodovarstvenem pasu vira pitne vode Guče, na območju srednje vasi, zato je pri načrtovanju OPPN potrebno upoštevati predpise o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, črpališča na Kolpi in Vinici in črpališča v Dobličah, ki so predpisane za ta pas.
(2) Kamnolom leži severno oziroma severozahodno od vodovarstvenega območja vodnih virov v vodnem telesu Mirna gora–Blatnik–Rožni Dol, kar izhaja iz predloga strokovnih podlag za pripravo akta o zavarovanju vodnih virov na območju Blatnika v Beli krajini, arh. št. K-II-30d/c-31/602-8 z dne 1. 12. 2006, dopolnitev 2012, ki jih je izdelal Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
(3) V času obratovanja kamnoloma lahko predstavljajo vir obremenjevanja predvsem mineralna olja, prašni delci in druge snovi, ki izhajajo iz dodatkov in posebnih sredstev, ki se uporabljajo pri proizvodnji agregatov in miniranja in se z vodo spirajo v podtalje.
(4) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Upoštevati je potrebno tudi predpise o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter predpise o oskrbi s pitno vodo v Občini Semič.
(5) Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno prioritetno ponikati pri čemer so ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske in tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo predhodno očistiti do predpisane stopnje.
(6) Začasne deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala imajo urejen odtok padavinskih voda tako, da odtok vode ni oviran in je zaščiten pred erozijo ter odplavljanjem materiala.
(7) Z namenom preprečitve vpliva na vodovarstveno območje Blatnik je potrebno zagotoviti sledeče:
– da meteorne ali tehnoIoške vode ne pridejo v podtalnico s splakovanjem lovilca olj ob nalivih;
– da so vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja zgrajeni vodotesno;
– lovilce olj s povečano kapaciteto glede na projektiran izračun na periščih, parkiriščih, prostoru za oskrbo z gorivi in mazivi za gradbeno mehanizacijo;
– fekalne vode zbirati v nepropustni posodi – cisterni in skrbeti za redni odvoz in vzdrževanje;
– upravljavcu vodovoda napovedati miniranja in zagotoviti uporabo samo takih razstreliv, katerih produkti niso škodIjivi za vodo, ki se odvzema za pitno vodo ter jih vršiti v obsegu, ki ne bodo povzročala nobenih vplivov na vodne vire;
– upoštevati pogoje osnutka Uredbe o varovanju vodnih virov na območju Blatnika in Brezovice, ki bo opredelil območje in načine varovanja vodnih virov na podlagi strokovnih osnov, ki jih pripravlja pristojno ministrstvo v sodelovanju z Občino Semič;
– ukrepe za preprečitev razlitja mineralnega ali sintetičnega olja in naftnih derivatov, hramba goriv in maziv v kamnolomu ve kot za dnevno porabo ne sme biti dovoljena;
– glede na pogon agregatov z dizel gorivom je pod napravami potrebno zagotoviti lovilne posode za preprečitev razlitja;
– ukrepe pri tveganju in nevarnosti za okolje ob morebitni ekološki nesreči kot posledici posega v prostor.
(8) Investitor je dolžan preprečiti eventuelno možnost onesnaženja vodotokov, podtalnih voda, naravnih odvodnikov, ter okolja nasploh. Odgovoren je za varstvene ukrepe in povzročeno škodo na vodnogospodarskih objektih in napravah.

(1) Organizacija območja kamnoloma mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Potrebno je smotrno ravnanje s humusom ter sprotno izvajanje sanacije in biološke obnove tal. Deponirani humus je potrebno zasaditi s travo, da se ohrani aktivnost in prepreči raznašanje v zrak.
(2) Vpliv na tla in rastline bo največji v času izvajanja del – pridobivanja, saj je v tem delu tehnološkega procesa popolnoma umaknjena plodna zemlja in odstranjene vse rastline. Ukrepi za zmanjšanje oziroma preprečevanje onesnaženja tal:
– v kamnolomu je dovoljeno hraniti dnevne količine porabe goriva, olja in maziv;
– redno je potrebno preverjati vodotesnost kontejnerjev z dizel gorivom;
– pretakanje goriva v kamnolomu ni dovoljeno, razen količinsko manjše oskrbe na vodoneprepustnem platoju z lovilno skledo in lovilcem olj;
– vsi delovni stroji in transportna sredstva morajo biti tehnično brezhibni.
(3) Vplivi bodo dolgotrajni saj je predvidena eksploatacija za daljše časovno obdobje. Kumulativnih in sinergijskih vplivov ne bo. Po opustitvi izkoriščanja dolomita in izvedeni sanaciji ni pričakovati vplivov na tla.
(4) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.

(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo pomembnega območja EPO Gorjanci (koda 61400) – Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, navedene v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za Občinski podrobni prostorski načrt kamnolom Brezovica (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, maj 2012), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Semič.
(2) Posege in dejavnosti na ekološko pomembnem območju naj se izvaja tako, da se ohranjajo ekološke in krajinske značilnosti območja, ter da se v čim večji možni meri ohranjajo naravni habitati rastlinskih in živalskih vrst.
(3) Zaradi vsebinske občutljivosti prostora in vizualne izpostavljenosti s strani Roga je eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa. Sanirano območje mora biti v končni fazi čimbolj nevpadljivo, da se bo vklaplalo v okoliški krajinski vzorec (naklon brežin, avtohtona zarast, oblikovanje gozdnega roba). Sanacija in zasajevanje naj se izvaja sproti, in sicer od zgoraj navzdol, tako da bodo učinki vidni čim prej.
(4) V primeru, da se pri zemeljskih delih odkrije kakršne koli kraške pojave (jame, brezna, zasiganost) je o tem potrebno obvestiti pristojni Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, dela začasno ustaviti in strokovni službi omogočiti dokumentiranje.
(5) Pri urejanju območja kamnoloma se upoštevajo sledeče konkretne usmeritve:
– upošteva naj se naravne strmine, nagib pobočja in erozijske procese ter povezanost značilnih reliefnih oblik. Terase naj bodo prilagojene plastnicam in naj ne bode linearno odsekane;
– naklon brežin ne sme presegati 60°;
– pri odkopavanju etaž naj se puščajo vmesna območja v smislu meIišč, ki bodo razbila monotonost teras, živalskim vrstam pa bodo zagotovljeni lažji prehodi;
– brežine kamnoloma in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami, rob teras pa z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo;
– dostop do kamnoloma naj se izvaja izključno po obstoječi makadamski cesti, ki se vzdržuje v obstoječem obsegu in materialu;
– območje kamnoloma naj po končanih delih ne služi za odlaganje odpadkov (npr. komunalna deponija).
(6) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na ekološko pomembnem območju, je treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja, oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON).

(1) Po izvedbi posega mora biti omogočeno gospodarjenje z gozdom v neposredni okolici in dostop do njih pod enakimi pogoji kot doslej.
(2) Sečnja drevja in spravilo lesenih sortimentov morata biti opravljena skladno s predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ter skladno s predpisi o varstvu pred požari v naravnem okolju.
(3) Morebitne štore ter odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(4) Po izvedbi posega je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah.
(5) Drevje, predvideno za posek, je skladno s predpisi o gozdovih, potrebno označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove – Krajevne enote Črmošnjice po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi meje območja urejanja.
(6) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo skladno s predpisi o graditvi objektov.

(1) Območje OPPN se odraža kot degradacija v gozdnato pobočje, kar je posledica njegove vidnosti, onemogočanja drugih rab, trajne spremembe reliefa, uničenja vegetacije in poslabšanja ekoloških razmer nasploh.
(2) Zaradi svoje usmerjenosti vzdolž osi jugovzhod – severozahod je kamnolom Brezovica zakrit pred pogledom proti dolini Bele Krajine oziroma Kolpi, izpostavljen pa je proti masivu Roga. Kljub temu, da se nahaja ob regionalni cesti, pa je zaradi sprotne sanacije in zasaditve, s ceste za voznika manj opazen.
(3) Pri nadaljnjem izkoriščanju in sanaciji bo treba doseči stanje, ki se bo vizualno vključilo v krajinsko sliko območja (doseganje čim manjše cezure v potezi pobočja Radohe). Nove reliefne poteze naj se čimbolj prilagodijo okolici, hkrati pa naj odražajo človekov poseg in hkrati zagotavljajo stabilnost tal in površinskega pokrova ter možnost ustrezne rabe tega prostora oziroma naravno sukcesijo.

(1) Območje OPPN ne sodi v območje, ki bi bilo ogroženo zaradi poplav in visoke podtalnice, erozije ter različnih plazov.
(2) Pri miniranju v kamnolomu se je potrebno držati veljavnih predpisov, norm in standardov za tovrstna dela. Miniranje se izvaja le v času obratovanja kamnoloma in mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov pred razmetom miniranega materiala in zračnim udarnim valom (detonacijo). Ob miniranju je potrebno izvesti vse predpisane varnostne in opozorilne ukrepe.
(3) Med obratovanjem kamnoloma mora nosilec pravice izkoriščanja izvajati naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja:
– dostop v območje kamnoloma je dovoljen le v njem zaposlenim delavcem;
– v kamnolomu mora biti zagotovljena vsa oprema, ki jo je po veljavnih predpisih treba namestiti za zagotavljanje varnosti zaposlenih in nezaposlenih znotraj območja kamnoloma in v njegovi neposredni bližini;
– brežine kamnoloma, kjer je nevarnost padca je potrebno zavarovati z 1,5 m visoko zaščitno ograjo in z mrežo za odganjanje divjadi;
– vse dostopne poti in vidna mesta morajo biti opremljena z opozorilnimi tablami in znaki z napisi o nevarnosti miniranja in padca v globino, ter o prepovedi dostopa nezaposlenim;
– razstrelivo in druge nevarne snovi se v območju kamnoloma ne skladišči. Dovaža se jih po potrebi.
(4) Drugi ukrepi za obrambo in zaščito se uporabijo ob posebnih razmerah, skladno s področnimi predpisi.

(1) Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije.
(2) V sklopu območja kamnoloma so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja v primeru požara – to je na proste površine znotraj kamnoloma in v bližini kamnoloma.
(3) Dostop do kamnoloma s komunalnimi in intervencijskimi vozili je zagotovljen po obstoječi dostopni cesti. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane tudi v posebnih razmerah (sneg, izredne situacije). Notranji prometni sistem cest ter manipulativnih in povoznih površin zagotavlja dostop vozil za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu s predpisi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090.
(4) Razmik med samostoječimi pomožnimi objekti mora biti najmanj 8.00 m, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami.
(5) Za obrambo pred požarom, skladno s predpisi skrbi nosilec rudarske pravice. Na območju kamnoloma morajo biti gasilni aparati z gasilno peno in gasilna mivka na deponiji. Hidrantno omrežje ni predvideno. Gasilni aparati se hranijo v kontejnerju na osnovnem platoju.
(6) Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Razstrelivo in druge nevarne snovi se v območju kamnoloma ne skladišči, dovaža se jih po potrebi.
(7) Za zagotovitev požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter druge tovrstne predpise.

(1) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati projektni pospešek tal (0,175 g), ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani v skladu z določili predpisov, ki urejajo mehansko odpornost in stabilnost objektov.
(3) Pri miniranju je potrebno upoštevati veljavne predpise za tovrstna dela.

(1) Izkoriščanje in sanacija kamnoloma se bo izvajalo v dveh etapah.
(2) Prva etapa predstavlja izkoriščanje kamnoloma na površini pridobivalnega prostora do kote osnovne etaže +550 m. Zaloge materiala v prvi fazi so okoli 270.000 m3 v raščenem stanju, kar zadošča pri predvideni proizvodnji za okoli 27 let. V tej fazi je predvideno sproti izvajati in izvesti sanacijo brežin do osnovnega platoja.
(3) V drugi etapi se izvede opustitev izkoriščanja in zaključna sanacija platoja. Obsega zapiranje kamnoloma, s poudarkom na dokončni sanaciji kamnoloma (tehnična + biološka sanacija-­ozelenitev). V okviru izvajanja del pri končni sanaciji kamnoloma se bodo izvajala predvsem gradbena dela (zemeljska, betonska, kanalizacija) in v manjšem delu obrtniška oziroma vrtnarska dela. Opustitev izkoriščanja se uredi z rudarskim projektom. Zapiranje kamnoloma naj bi predvidoma trajalo 3 do 5 let.

(1) Območje OPPN je določeno v maksimalni površini, tako da tolerance glede površine izkoriščanja niso dovoljene.
(2) Odstopanja so možna pri ureditvi, oblikovanju etaž ob upoštevanju izhodiščnih etaž ter skladno z zasnovo celotne sanacije.
(3) Dovoljena so manjša odstopanja od kote izhodiščnih etaž do 10%.
(4) Odstopanja so dopustna v pogostosti miniranja, ki je lahko največ 4 x letno, če so izkazane upravičene zahteve, npr. potrebe Občine Semič.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah še:
– Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih objektov in naprav takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega omrežja.
– Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
– Investitor mora poskrbeti za preprečitev nastanka požara zaradi uporabe vnetljivih tekočin v postopku pridobivanja mineralne surovine.
– Upravljavec vodovoda in pristojne službe morajo imeti možnost nadzora izvajanja ukrepov.
– Izvajalec rudarskih del mora skladno s predpisi o rudarstvu zagotoviti monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje skladno s predpisi na področju varstva okolja. Pri izvajanju rudarskih del je potrebno spremljati zlasti: hrup in vplive tresljajev pri miniranju, emisije snovi v zrak, stanje talnih oziroma podzemnih voda.
– Upravljavec kamnoloma in nosilec rudarske pravice mora skleniti ustrezne pogodbe za ravnanje z odpadno fekalno vodo, ravnanje z usedlinami iz lovilcev olj in ravnanje z odpadki.
– Za izvedbo rekonstrukcije cestnega priključka bo med investitorjem rekonstrukcije in upravljavcem državne ceste sklenjena pogodba s katero bodo medsebojno urejene vse obveznosti v zvezi s posegi v območje državne ceste.

Investitor realizacije OPPN za izkoriščanje in sanacijo kamnoloma Brezovica je družba KOGRAD gradbeništvo d.o.o., Majer 21, Črnomelj oziroma njegovi pravni nasledniki.

Nosilec pravice izkoriščanja mineralne surovine mora pri izvajanju upoštevati določbe OPPN, ter dovoljenja za izvajanje del, ki temeljijo na pogojih veljavne prostorske dokumentacije in namembnosti površin, kot jih določa OPPN.

Nosilec rudarske pravice lahko za posamezna dela pri pridobivanju pooblasti le tiste, ki predložijo dokazilo o izpolnjevanju ustreznih pogojev določenih s predpisi o rudarstvu.

Investitor si mora za pridobivanje mineralne surovine znotraj območja OPPN v skladu z ZRud pridobiti rudarsko pravico.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava Občine Semič ter pristojna inšpekcijska služba.

OPPN je stalno na vpogled na Občini Semič in na Upravni enoti Črnomelj.

Tekstualni del odloka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del odloka pa na spletni strani Občine Semič. Odlok začne veljati osmi dan po objavi.