Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10 in 75/12), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11 in 42/12) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 18. seji dne 5. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o oddajanju v najem in obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti Občine Grosuplje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo način, pogoji in merila za oddajanje nepremičnega premoženja v lasti ali upravljanju Občine Grosuplje (občina) v najem (zakup) ter za obremenjevanje le-tega s služnostnimi ter stavbnimi pravicami.
Ta odlok se uporablja:
– za vse nepremičnine (zemljišča vseh namembnosti, vse vrste stavb in posebnih delov stavb),
– za oddajo v najem, ustanovitev služnostne pravice (prava in neprava stvarna služnost) ter ustanovitev stavbne pravice.
Za določitev vsebine pojmov, kot so nepremičnina, najem, služnostna pravica, stavbna pravica idr., se uporabljajo neposredno vsakokratno veljavni Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Stanovanjski zakon in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, ki urejajo ta področja.
2. člen
Za gospodarjenje z nepremičnim premoženjem po tem odloku je pristojna občinska uprava Občine Grosuplje.
Najemnine, odškodnine, nadomestila ipd. so prihodek občine.
II. POSTOPEK SKLENITVE POGODBE
3. člen
Postopek se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo občine ali upravljavca nepremičnine.
Za sklenitev pogodbe se uporabi ena od naslednjih metod:
– javna dražba,
– javno zbiranje ponudb,
– neposredna pogodba.
Katera metoda iz prejšnjega odstavka se uporabi in način izvedbe postopka, določa zakon.
Če se postopek vodi po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, ga vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.
III. ODDAJA V NAJEM (ZAKUP)
4. člen
V najem se lahko odda tiste nepremičnine, ki se jih začasno ne potrebuje.
Podnajem ni dovoljen, razen če je z najemno pogodbo posebej drugače dogovorjeno.
5. člen
Najemna pogodba mora vsebovati:
– podatke o najeti nepremičnini,
– dovoljeni namen in obseg uporabe najete nepremičnine ter morebitnih skupnih delov,
– čas trajanja najema,
– višina najemnine, način in roki plačila, plačilo stroškov (obratovalni stroški, stroški rednega vzdrževanja, davki, nadomestila ipd.),
– pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika (vzdrževanje, ogledi, pravice tretjih ipd.),
– določno o prepovedi podnajema oziroma dovolitvi le-tega in pogoji te dovolitve,
– način prevzema nepremičnine in vrnitve le-te najemodajalcu ter stanje le-te ob predaji in prevzemu (vrnitvi),
– razloge za prenehanje najemnega razmerja,
– odpovedni razlogi, način odpovedi ter odpovedni roki.
Za najem v trajanju največ en dan posebne najemne pogodbe ni treba skleniti (zadostuje naročilnica in račun).
6. člen
Višina najemnine brez DDV-ja je določena s tem odlokom oziroma s tem odlokom določenim cenikom.
Višina najemnine se enkrat letno (praviloma do konca januarja oziroma, ko so znani ustrezni podatki) revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za preteklo leto.
7. člen
Župan lahko s sklepom, ki se povzame v najemno pogodbo, v upravičenih primerih zniža višino najemnine največ do ene polovice, če:
– najemnik nepremičnine ne izkorišča kot edini uporabnik ali
– če je intenzivnost izkoriščanja nepremičnine ustrezno nizka ali
– če za določeno najemno pogodbo obstaja poseben interes občine ali krajevne skupnosti ali
– če gre za najem javnih površin za namene promocije in prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov domače obrti.
Župan lahko s sklepom, ki se povzame v pogodbo, v upravičenih primerih odobri brezplačno uporabo nepremičnine. Brezplačna uporaba se sme odobriti, če je uporabnik organizacija (društvo ali zveza društev ali javni zavod), ki deluje v interesu občine (humanitarna, športna, turistična, kulturna in mladinska organizacija ter organizacija s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva) ali Krajevna skupnost.
8. člen
Račun za najemnino se izda mesečno do 5. dne v mesecu, razen za:
– najem kmetijskega zemljišča ter zelenjavnega vrta (gredice), za katerega se račun izda enkrat letno,
– najem, krajši od enega meseca, za katerega se račun izda nemudoma po koncu takega najema.
Plačilni rok računa je osem dni.
A) Kmetijska zemljišča
9. člen
Kmetijska zemljišča se oddajajo v najem v skladu s pogoji in po postopku, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih.
10. člen
Za določitev višine najemnine se uporablja vsakokratno veljavni cenik Sklada Kmetijskih zemljišč in gozdov RS za posamezno leto, objavljen na spletni strani.
B) Stavbna zemljišča
11. člen
Stavbna zemljišča so zemljišča, ki jih kot taka določa prostorski akt.
12. člen
Stavbna zemljišča so glede na lokacijo razvrščena na tri območja:
I. območje ožje območje mestnega jedra Grosuplja
(območje med Adamičevo cesto, Cesto na
Krko, Župančičevo cesto in Taborsko cesto)
II. območje širše območje (ostale ulice v Grosupljem,
naselje Šmarje - Sap)
III. območje ostala naselja v občini.
13. člen
Višina najemnine se določi glede na dejavnost ter lokacijo zemljišča (v EUR/m2/mesec), in sicer:
vrsta površine oziroma območje: I. II. III.
dejavnosti
--------------------------------------------------------------
– površine cest, ulic, pločnikov, trgov
ipd., kjer je možno za gostinske ali
trgovske namene postaviti stojnico, kiosk,
gostinski vrt, prodajni avtomat ali na
kakšen drug način razširiti ponudbo pred
lokali 3,00 2,25 1,50
– površine, ki jih je možno uporabiti za
namene parkiranja 3,00 2,25 1,50
– površine, ki jih je možno uporabiti za
namene športa, tekmovanj, razstav na
prostem, cirkusov, lunaparkov ipd. 2,00 1,50 1,00
Za površine, ki jih je možno uporabiti za
zelenjavne vrtove (gredice) je najemnina
določena v EUR/m2/leto 1,00 0,85 0,50
Za površine iz prve alineje prvega odstavka
tega člena, kjer je postavitev
priložnostna, to je za čas določene
prireditve, je najemnina določena v
EUR/m2/dan (najmanj 1 dan, največ 10 dni) 12,00 8,50 5,00
C) Poslovni prostori, dvorane in objekti
a) Poslovni prostori
14. člen
Poslovni prostori so glede na vrsto dejavnosti razvrščeni v dve skupini:
1. za pridobitne dejavnosti:
1.1 proizvodna dejavnost, pošta, obrti, storitvene dejavnosti (razen trgovine in gostinstva),
1.2 trgovina, gostinstvo, banke, zavarovalnice, upravni prostori podjetij,
1.3 koncesijske dejavnosti,
1.4 druge pridobitne dejavnosti;
2. za nepridobitne dejavnosti:
2.1 dejavnost državnih organov in organizacij ter organov in organizacij lokalne skupnosti in političnih strank,
2.2 dejavnosti društev, ki delujejo v interesu občine, oziroma ljubiteljskih društev s sedežem v Občini Grosuplje,
2.3 ostala društva,
2.4 druge nepridobitne dejavnosti.
15. člen
Poslovni prostori so glede na lokacijo razvrščeni v tri območja:
I. območje ožje območje jedra Grosuplja (območje med
Adamičevo cesto, Cesto na Krko,
Župančičevo cesto in Taborsko cesto)
II. območje širše območje (ostale ulice v Grosupljem,
naselje Šmarje - Sap)
III. območje druga naselja v občini.
16. člen
Višina najemnine se določi glede na vrsto dejavnosti ter območje v EUR/m2/mesec, in sicer:
vrsta območje: I. II. III.
dejavnosti
-------------------------------------------------------------
1. pridobitne dejavnosti:
1.1 proizvodnja in storitvene
dejavnosti, razen točke 8,00 7,00 6,00
1.2 tega odstavka
1.2 trgovina in gostinstvo 9,50 8,50 7,50
1.3 koncesijske dejavnosti 6,00 5,00 4,00
1.4 ostale pridobitne
dejavnosti 8,00 7,00 6,00
2. nepridobitne dejavnosti:
2.1 državni in lokalni organi
ter organizacije 7,00 6,00 5,00
2.2 društva v interesu občine 1,50 1,00 0,50
2.3 ostala društva 3,00 2,50 2,00
2.4 druge nepridobitne
dejavnosti 7,00 6,00 5,00
Najemnina za zaklonišča, skladiščne, garažne in podobne prostore, se korigira (pomnoži) s faktorjem 0,5.
b) Dvorane
17. člen
Dvorano Družbenega doma na Taborski cesti 1 v Grosupljem (Družbeni dom), sejno sobo v pritličju upravne zgradbe na Taborski cesti 2 v Grosupljem (sejna soba Taborska 2), sejno sobo v 4. nadstropju na Taborski cesti 1 v Grosupljem (sejna soba Taborska 1) in dvorano Kulturnega doma na Adamičevi cesti 16 v Grosupljem (Kulturni dom) se lahko odda v najem tudi za posamezne dogodke, in sicer za naslednje najemnine (najemnina na uro, obratovalni stroški so vključeni):
dvorana / dejavnost: nepridobitna pridobitna
-----------------------------------------------------------------
Taborska 1
– celotna dvorana 8,00 50,00
– polovica dvorane 4,00 25,00
sejna soba Taborska 2 4,00 25,00
sejna soba Taborska 1 4,00 25,00
Kulturni dom
– najem na dogodek (do 5 ur) 145,00 290,00
– vsaka dodatna ura 15,00 30,00
Cenik ne velja za društva, ki izvajajo redno dejavnost in dogodke v okviru svojih letnih programov dejavnosti, sprejetih na Občinskem svetu Občine Grosuplje in jih občina sofinancira. Za njih je uporaba dvoran brezplačna.
c) Športni objekti
Cenik najema športnih objektov EUR/uro
--------------------------------------------------------
– športna dvorana Brinje Grosuplje 52,48
– športna dvorana Brinje – plesna dvorana 9,94
– športna dvorana Brinje – namizni tenis 5,18
– OŠ Louisa Adamiča – telovadnica 17,84
– OŠ Louisa Adamiča – borilnica 9,94
– DE OŠ Louisa Adamiča – telovadnica 15,03
– POŠ Šmarje - Sap – telovadnica 15,03
– POŠ Št. Jurij – telovadnica 17,38
– POŠ Žalna – telovadnica 17,38
– igrišče z umetno travo 12,21
– igrišče z umetno travo + razsvetljava 18,31
– igrišče za odbojko na mivki 5,93
– asfaltno igrišče 5,93
– asfaltno igrišče + razsvetljava 6,33
Cenik iz prejšnjega odstavka velja za urni najem za športne aktivnosti, ki se ne izvajajo v okviru Letnega programa športa Občine Grosuplje. Za društva, ki so izvajalci Letnega programa športa Občine Grosuplje, velja za te aktivnosti 50 % popust. Slednje velja tudi za vsa tekmovanja in tekme, ki jih ta društva niso dolžna organizirati, pa kljub temu prevzamejo njihovo organizacijo.
Za komercialne prireditve je cena najema ŠD Brinje Grosuplje 1.281,90 EUR.
Cenik ne velja za društva, ki izvajajo redno dejavnost in dogodke Letnega programa športa Občine Grosuplje, sprejetega na Občinskem svetu Občine Grosuplje in ga občina sofinancira. Za njih je uporaba športnih objektov brezplačna. To velja tudi za vse redne prvenstvene tekme, ki so jih ta društva v okviru tekmovalnega sistema dolžna organizirati.
Dvorane, telovadnice, učilnice, igrišča in podobne nepremičnine, ki jih imajo v upravljanju šole, zdravstveni dom, knjižnica ter vzgojno varstveni zavod, dajejo le-ti v uporabo oziroma najem zunanjim uporabnikom v skladu s svojimi pravilniki in ceniki, sprejetimi na svetih svojih zavodov, razen uporabnikom, oziroma najemnikom katerim ceno in pogoje najema in uporabe določa ta odlok. Prihodki iz tega naslova zavodi se uporabijo za kritje obratovalnih stroškov ter stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja in o njih letno poročajo Občini Grosuplje ob pripravi Letnega poročila o poslovanju.
D) Stanovanja
18. člen
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in postopek, po katerem občina neprofitna stanovanja oddaja v najem, se določijo v skladu z določili Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 62/06, 22/09 in 81/11) ter Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 99/08 in 62/10 – ZUJPS).
19. člen
Občina objavi javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem glede na število prostih stanovanj v občinskem glasilu, na spletni strani občine in na oglasni deski občine.
20. člen
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati prosilci, ki so že lastniki stanovanj.
21. člen
Župan občine imenuje tričlansko komisijo, ki preuči utemeljenost vlog.
Vse udeležence razpisa, katerih vloge so nepopolne, se pozove, da v roku vloge dopolnijo. Vse vloge, ki se v roku ne dopolnijo, se s sklepom zavrže. Vloge udeležencev razpisa, ki ne izpolnjujejo razpisanih pogojev, se zavrnejo, vloge, ki so vložene po preteku roka, pa se zavržejo.
Če se na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo upravičenci z enakim številom točk, ima prednost tisti upravičenec, ki je vlogo vložil prej.
Seznam upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem se objavi na enak način kot razpis.
Udeleženec razpisa se lahko pritoži v roku 15 dni po prejemu sklepa o zavrnitvi ali zavrženju ali objavi razvrstitve na seznam županu občine. Odločitev župana je dokončna.
Z izbranimi upravičenci se sklene najemna pogodba.
22. člen
Službena stanovanja se odda v najem na podlagi razpisa, objavljenega na enak način kot za neprofitna stanovanja. Za postopek oddaje v najem se smiselno uporabijo določila za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Za službena stanovanja lahko zaprosijo zaposleni v javnih negospodarskih zavodih, javnih agencijah, katerih ustanoviteljica je občina.
Izjemoma lahko župan na predlog komisije oziroma delodajalca dodeli službeno stanovanje brez javnega razpisa, če se ugotovi neodložljiva potreba po zagotovitvi službenega stanovanja.
23. člen
Prosilci za dodelitev službenega stanovanja morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
– državljanstvo republike Slovenije ali države članice Evropske unije,
– kadrovska pomembnost za delodajalca in za občino kot lokalno skupnost,
– da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim prebivajo, ni najemnik neprofitnega stanovanja oziroma ni lastnik primernega stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti do 60 km od delovnega mesta.
24. člen
Najemna pogodba se sklene za določen čas, za čas trajanja zaposlitve pri istem delodajalcu. Vsak najemnik službenega stanovanja je dolžan strokovni službi občine ob koncu koledarskega leta dostaviti dokazilo, da je zaposlen pri delodajalcu. Najemno razmerje preneha s prekinitvijo delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je bil najemnik zaposlen ob sklenitvi najemnega razmerja, vključno z upokojitvijo ali smrtjo najemnika ter se ne more prenašati na ožje družinske člane.
25. člen
Za službena stanovanja se določi višino najemnine enako, kot za neprofitna stanovanja, s tem, da se odstotek letne vrednosti stanovanja poveča za 25 %.
E) Počitniški apartmaji
26. člen
Počitniške apartmaje lahko koristijo delavci občinske uprave ter občani Občine Grosuplje, pri čemer se upošteva naslednji prednostni vrstni red:
– delavci občinske uprave imajo prednost pred občani,
– v času šolskih počitnic imajo prednost starši otroka, ki obiskuje osnovno ali srednjo šolo, če počitniški apartma koristi tudi ta otrok,
– če imata dva interesenta isti vrstni red, ima prednost tisti, pri katerem je od zadnjega koriščenja katerega koli počitniškega apartmaja poteklo več časa.
27. člen
Postopek odobritve koriščenja počitniškega apartmaja:
1. Župan imenuje izmed delavcev občinske uprave stalno tričlansko komisijo za oddajanje počitniških apartmajev.
2. Komisija pripravi vsako leto razpis za koriščenje počitniških apartmajev. Razpis mora biti objavljen na spletni strani občine v prvi polovici decembra za naslednje leto, razpisni rok pa je do 31. decembra. Sestavna dela razpisa sta cenik ter obrazec vloge.
3. Vloge se lahko oddajajo tudi po zaključenem razpisu, vendar imajo prednost vloge, ki so prispele v razpisnem roku.
4. Zainteresirani koristnik odda vlogo, v kateri navede, kateri apartma želi koristiti, termin koriščenja ter imena koristnikov in razmerje le teh do zainteresiranega koristnika.
5. O odločitvi o vlogah iz razpisa morajo biti vložniki obveščeno do 15. januarja.
Praviloma se razpisujejo 10-dnevni termini, pri večjem številu vlog za določen počitniški apartma pa se komisija lahko odloči, da se namesto 10-dnevnih terminov odobrava 7-dnevne termine.
Zoper odločitev komisije je dopustna pritožba. O pritožbi odloča župan.
Vloge, oddane po zaključenem razpisu, se obravnavajo sproti, to je v petih delovnih dneh od prispetja po načelu, da imajo prednost vloga, ki je bila prej vložena.
Morebitno odpoved letovanja mora koristnik sporočiti najmanj 10 dni pred pričetkom koriščenja. Če koristnik letovanja ne odpove pravočasno, mora plačati 20 % celotne najemnine kot odškodnino.
28. člen
Koristniki počitniških apartmajev so dolžni skrbeti za red in čistočo ter ravnati z opremo in inventarjem kot dobri gospodarji.
29. člen
Cenik koriščenja počitniških apartmajev določi župan s sklepom. Pri določitvi cen upošteva za kateri apartma gre, sezonske in izven sezonske termine, dolžino termina ipd..
IV. SLUŽNOSTNA PRAVICA
30. člen
Služnostno pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo komunalnega, komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na ali nad služečo nepremičnino ali za uporabo (pešpot, vožnja ipd.) služeče nepremičnine (predmet služnosti).
S služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom grajenega javnega dobra.
Služnostno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta služečo nepremičnino čim manj obremenjuje.
V služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno določiti in jo praviloma prikazati tudi na pogodbi priloženi skici.
31. člen
Postopek za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, po kateri in kje po parceli naj bi potekala in ter globino, širino ter dolžino posega.
Investitor mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti:
– projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice,
– katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno iz uradnih evidenc.
Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti. Širina trase (varovalni pas) za zemeljski infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m, za zračni vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od zunanjega roba instalacije na vsako stran.
32. člen
Služnostna pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno.
Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec.
Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za nadomestilo. Stroške mora zavezanec plačati, preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje.
33. člen
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju ali služnostnemu upravičencu, če pa znesek nadomestila presega 5.000,00 EUR pa lahko tudi v obliki periodičnega (obročnega ali rentnega) plačevanja. Periodično plačevano nadomestilo se vsako leto revalorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin.
V primeru obročnega plačevanja mora zavezanec prvih 25 % nadomestila plačati, preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. Obroki se plačujejo mesečno, najvišje možno število obrokov 36. V primeru prenehanja služnosti se ta del nadomestila ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne.
V primeru rentnega plačevanja nadomestila mora zavezanec plačati 25 % nadomestila takoj po podpisu služnostne pogodbe, nato pa vsako leto 10 % ocenjenega nadomestila vse do prenehanja služnostne pravice. V primeru mesečnega plačevanja se vsak mesec plača eno dvanajstino prej ugotovljenega zneska. Če želi investitor pri rentnem plačevanju nadomestila prej kot v petih letih prekiniti služnostno pravico, je dolžan plačati razliko do 75 % celotne vrednosti nadomestila.
Če zavezanec zapade v zamudo s plačilom treh zaporednih mesečnih obrokov nadomestila ali petih mesečnih obrokov iz obdobja šestih mesecev ali s plačilom enega letnega obroka nadomestila za več kot 90 dni, ima občina pravico, da – potem ko je zavezanca opomnila na plačilo in mu za plačilo postavila dodaten 15-dnevni rok, zavezanec pa ni plačal – odstopiti od služnostne pogodbe ter uveljaviti vse posledice iz 36. člena.
34. člen
Območje občine je glede podeljevanja služnostne pravice razdeljeno na tri območja:
I. območje ožje območje mestnega jedra Grosuplja
(območje med Adamičevo cesto, Cesto na
Krko, Župančičevo cesto in Taborsko
cesto)
II. območje širše območje (ostalo območje
Grosupljega, naselja Šmarje Sap)
III. območje ostala območje občine.
35. člen
Višina nadomestila se določi glede na območje ter namensko rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov, v EUR/m2 brez DDV, in sicer:
območje I. II. III.
stavbna zemljišča 25,00 20,00 17,00
kmetijska zemljišča / 6,00 3,00.
Najmanjši znesek nadomestila za služnost na stavbnem zemljišču brez davka znaša 50,00 EUR, na kmetijskem zemljišču pa 25,00 EUR.
36. člen
Ob prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od služnostnega upravičenca ali od vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani komunalni vod oziroma inštalacijo oziroma kar je že bilo vgrajeno v, na ali nad služečo nepremičnino ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.). V primeru neuspeha občina ni zavezana, da toži na izpolnitev, ampak lahko to naredi sama na strošek prej navedenega zavezanca.
Če zavezanec v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina izjaviti, da predmet služnosti neodplačno prevzema v last.
37. člen
Če investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
38. člen
Če postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega upravičenca naredi občina. Vsebinsko enako velja za primer, če je predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine.
39. člen
Brezplačno služnostno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje širši interes občine ali krajevne skupnosti. Širši interes s sklepom v vsakem posameznem primeru ugotovi župan. Praviloma vendar ne izključno je širši interes podan v naslednjih primerih:
– pri izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v interesu občine ali dela občine oziroma krajevne skupnosti,
– pri izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije elektronskih komunikacijskih omrežij, če je le-to v interesu občine ali dela občine oziroma krajevne skupnosti ali če se to izvaja izven urbanih središč,
– kadar izvaja gradnjo oziroma investicijo gospodarske javne infrastrukture investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je Občina Grosuplje.
V. STAVBNA PRAVICA
40. člen
Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega premoženja.
Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra.
Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje.
V pogodbi o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo praviloma prikaže tudi na pogodbi priloženi skici.
V tem odloku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico.
41. člen
Postopek za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino (v m2) naj bi zasedal.
Investitor mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti:
– projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v naravi,
– katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica.
Podatki o površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz projektne oziroma druge dokumentacije.
42. člen
Stavbna pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno.
Zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma vsakokratni imetnik stavbne pravice.
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju, lahko pa tudi v obliki periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru obročnega plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje, za izračun obrokov, števila le-teh ipd. pa se smiselno uporabljajo določbe tega odloka o obročnem plačilu nadomestila za služnostno pravico. V primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice se ta del nadomestila ali sorazmerni del le-tega investitorju ne vrne.
Stroški postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja. Stroški mora investitor plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje.
43. člen
Območje občine je glede podeljevanja oziroma višine nadomestila za stavbno pravico razdeljeno na tri območja:
I. območje ožje območje mestnega jedra Grosuplja
(območje med Adamičevo cesto, Cesto na Krko,
Župančičevo cesto in Taborsko cesto)
II. območje širše območje (ostalo območje Grosupljega,
naselja Šmarje Sap)
III. območje ostala območje občine.
44. člen
Višino nadomestila za stavbno pravico ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
45. člen
Če imetnik stavbne pravice zapade v zamudo s plačilom treh zaporednih mesečnih obrokov nadomestila ali petih mesečnih obrokov iz obdobja šestih mesecev ali s plačilom enega letnega obroka nadomestila za več kot 90 dni, ima občina pravico, da – potem ko je imetnika stavbne pravice opomnila na plačilo in mu za plačilo postavila dodaten 15-dnevni rok, imetnik stavbne pravice pa ni plačal – odstopiti od pogodbe oziroma zahtevati prenehanje stavbne pravice ter uveljaviti vse posledice iz 46. člena.
Če želi imetnik stavbne pravice prej kot v petih letih prekiniti stavbno pravico, je dolžan plačati razliko do 75 % celotne vrednosti nadomestila.
46. člen
Ob prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
Če je vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta, sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški večja od takratne vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.), to je stanje, ki je bilo pred gradnjo.
Če imetnik stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na strošek imetnika stavbne pravice.
47. člen
Če imetnik stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
48. člen
Brezplačno stavbno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje širši interes. Širši interes s sklepom v vsakem posameznem primeru ugotovi župan. Praviloma vendar ne izključno je širši interes podan v naslednjih primerih:
– pri izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v interesu občine ali dela občine oziroma krajevne skupnosti,
– kadar izvaja gradnjo oziroma investicije gospodarske javne infrastrukture investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina.
49. člen
Če želi imetnik stavbne pravice le-to prenesti na tretjo osebo, mora za to predhodno pridobiti pisno soglasje občine. Soglasje se lahko poda tudi že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.
Če imetnik stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Najemne (zakupne), služnostne in podobne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavi do izteka pogodbeno dogovorjenega roka, za morebitno podaljšanje pa se uporablja ta odlok. Začeti postopki se nadaljujejo po tem odloku.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o najemu zemljišč v lasti Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 55/09),
– Pravilnik o oddajanju poslovnih in upravnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami),
– Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti ali upravljanju Občine Grosuplje (služnostne pravice) (Uradni list RS, št. 96/05).
52. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2012
Grosuplje, dne 5. junija 2013
Župan
Občine Grosuplje
dr. Peter Verlič l.r.
