Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 109/12) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 18. redni seji dne 27. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za OP 5 ZS 31 – »Okrogarjeva kolonija sever«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o prostorskem načrtu občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del stanovanjskega območja v enoti urejanja prostora (EUP) OP 5 ZS 31 – Okrogarjeva kolonija – sever v Zagorju ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Za celotno območje enote urejanja (EUP) OP 5 ZS 31 – Okrogarjeva kolonija so izdelane Strokovne podlage za celovito ureditev območja – del stanovanjskega območja Okrogarjeva kolonija – sever v Zagorju ob Savi (v nadaljnjem besedilu: SP). Območje OPPN obsega v SP določene lamele L1, L2 in ZV.
(3) OPPN je pod št. 11261-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško.
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(sestavni deli OPPN)
A) Tekstualni del (odlok)
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
1.1. Namen OPPN
1.2. Območje OPPN
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
3.1. Skupne določbe
3.2. Prometna infrastruktura
3.3. Elektroenergetsko omrežje
3.4. Oskrba s pitno vodo
3.5. Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalno odpadnih voda
3.6. Odpadki
3.7. Elektronske komunikacije
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
B) Grafični načrti
B1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega
dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju M 1:5 000
B2 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500
B3 Ureditvena situacija M 1:500
B4 Prečni prerez pozidave M 1:500
B5 Potek omrežij in priključevanja objektov na
GJI ter grajeno javno dobro s prikazom požarne
varnosti M 1:500
B6 Načrt parcel s tehničnimi elementi za
zakoličenje M 1:500
B7 Pregledna karta – prikaz vplivov in povezav
s sosednjimi območji M 1:2 500
C) Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi
D) Priloge podrobnega prostorskega načrta
D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2 Prikaz stanja prostora
D3 Strokovne podlage
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
D5 Obrazložitev in utemeljitev OPPN
D6 Povzetek za javnost.
1. Opis prostorske ureditve
1.1. Namen OPPN
3. člen
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev na delu stanovanjskega območja v enoti urejanja prostora (EUP) OP 5 ZS 31 – Okrogarjeva kolonija sever v Zagorju ob Savi.
(2) Načrtuje se gradnja šestih stanovanjskih stavb (osnovne stavbe), pripadajočih objektov, ki so v funkciji osnovnih stavb, gradnja in rekonstrukcija prometne, komunalne in ostale infrastrukture (gradbeno inženirski objekti) ter ureditev površin, ki so potrebne za nemoteno funkcioniranje stavb.
(3) Namen OPPN je določitev usmeritev v zvezi s posegi v prostor, določitev vrste možnih posegov v prostor ter pogojev za njihovo izvedbo.
1.2. Območje OPPN
4. člen
(1) Območje OPPN je velikosti 0,6 ha in zajema nepozidano ter komunalno neopremljeno zemljišče v severnem delu mesta, neposredno ob Okrogarjevi koloniji (v nadaljnjem besedilu: območje obravnave).
(2) Območje obravnave OPPN zajema naslednje parcele oziroma njihove dele: parc. št. 1058/2, 1059/1, 1059/3, 1059/4, 1059/5, 1059/6, 1060/3 in 1060/11, vse k.o. Zagorje – mesto ter parc. št. 375/1, k.o. Zagorje.
(3) Območje OPPN z natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih.
(4) Za potrebe funkcioniranja območja OPPN so načrtovani tudi posegi (priključitve in rekonstrukcije) izven samega območja, in sicer:
– morebitne ureditve drenaž zaradi zalednih voda,
– priključitev območja na obstoječe mešano kanalizacijsko omrežje,
– priključitev načrtovane javne razsvetljave ter električnega omrežja v obstoječi transformatorski postaji Okrogarjeva kolonija,
– priključitev na elektronske komunikacije (KKS, telekom itd.),
– prilagoditev obstoječih cestnih priključkov na novo stanje prometnice,
– morebitne prestavitve javne gospodarske infrastrukture kot posledica načrtovanih ureditev.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
(1) Območje OPPN predstavlja možnost nadaljevanja urbane strukture naselja Okrogarjeva kolonija.
(2) Na severu, vzhodu in na jugu območje meji na individualno stanovanjsko pozidavo, na zahodu pa se teren dviguje v travniško pobočje hriba nad naseljem. Z južne strani do območja poteka javna pot JP 98357.
(3) Tik ob zahodnem robu območja OPPN je območje profalne stavbne dediščine (EŠD15855) Okrogarjeva kolonija, ki predstavlja štiri nize pritličnih hiš rudniških delavcev.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
6. člen
(funkcionalna zasnova)
(1) Glede na namensko rabo prostora je območje opredeljeno kot stanovanjsko območje (S).
(2) Območje OPPN predstavlja teren, ki strmo pada v smeri proti vzhodu. Na območju stoji stanovanjska stavba Okrogarjeva 29a, do katere je urejena javna pot JP 98357.
(3) Na območju OPPN je načrtovan infrastrukturni koridor, v sklopu katerega se uredi nova prometnica ter vsa potrebna javna gospodarska infrastruktura, ki bo omogočala funkcioniranje novih stavb.
(4) Pet stavb je načrtovanih zahodno in vzhodno od severnega dela nove prometnice ter ena stavba zahodno od južnega dela načrtovane prometnice.
(5) Nova prometnica se načrtuje v podaljšku obstoječe javne poti JP98357, ki je urejena do obstoječe stavbe Okrogarjeva 29 a. Načrtovana prometnica podaja možnost nadaljevanja v smeri zahoda ter severa (preko zelene površine).
(6) Zahodno od stavbe Okrogarjeva 29a se uredi pešpovezava (stopnišče), ki bo povezovalo višjo pozidavo z nižinskim delom Okrogarjeve kolonije.
(7) Znotraj infrastrukturnega koridorja se postavi ekološki otok.
(8) V severnem delu se izvede zeleni pas (ZP1) z intenzivnejšo zasaditvijo, ki predstavlja bariero med načrtovano in obstoječo pozidavo.
7. člen
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
(1) V skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
(2) Za načrtovane stavbe se zagotovi predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo s fosilnimi ali z obnovljivimi viri energije oziroma s kombinacijo več virov.
(3) V stavbah se načrtuje aktivna uporaba enega ali več virov iz lastnih naprav, ki jih predstavljajo: toplota okolja in sončno obsevanje ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru
8. člen
(vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen)
(1) V skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), se v posameznih enotah urejanja dopušča gradnja osnovnih objektov (stavbe in gradbeno inženirske objekte) pod pogoji tega odloka.
(2) V skladu s klasifikacijo objektov je dopustna umestitev naslednjih osnovnih objektov:
1 STAVBE, in sicer:
11 Stanovanjske stavbe, od tega:
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, in sicer:
21 Objekti transportne infrastrukture, od tega:
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, od tega:
22210 Lokalni plinovodi
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in tehnološko vodo
22223 Vodovodni stolpi, vodnjaki in hidranti
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
24 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
9. člen
(vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov ter vzdrževanje objektov)
(1) Na območju OPPN je, poleg osnovnih objektov iz prejšnjega člena, dovoljena tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se postavljajo v skladu s predpisom o tovrstnih objektih in v skladu z določili tega odloka.
(2) Dopustna je umestitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– MAJHNA STAVBA (garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, zimski vrt)
– MAJHNA STAVBA KOT DOPOLNITEV OBSTOJEČE POZIDAVE (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjši zimski vrt, vetrolov)
– POMOŽNI OBJEKTI V JAVNI RABI (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema in otroška igrala v zelenicah, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos)
– OGRAJA (varovalna ograja, sosedska ograja, protihrupna ograja)
– PODPORNI ZID
– REZERVOAR
– PRIKLJUČEK NA OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN DALJINSKEGA OGREVANJA
– KOLESARSKA POT, PEŠPOT
– POMOŽNI KOMUNALNI OBJEKT.
(3) Na posamezni parceli namenjeni gradnji je možna postavitev samo enega nezahtevnega ali enostavnega objekta iste vrste.
(4) Na območju OPPN je dopustno vzdrževanje objektov v skladu s predpisom o tovrstnih objektih.
10. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN ni dopustno opravljanje dejavnosti.
11. člen
(vrste gradenj in drugih posegov)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave)
– rekonstrukcije objektov
– odstranitve in prestavitve objektov in naprav ali njihovih delov
– vzdrževanje objektov.
2.3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
12. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– Parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji objekta (stavbi in gradbeno inženirskim objektom), ureditvi parkirišč, zelenih površin ter gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov;
– Površina za razvoj objekta (določena z gradbeno mejo GM): predstavlja površino, na kateri je možna gradnja osnovne stavbe;
– Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov osnovnih stavb na stiku z zemljiščem), ki je novozgrajena osnovna stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost;
– Gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom (s fasado) postavljene osnovne stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– Zelena površina: je površina namenjena gostejši drevesni zasaditvi ter hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice). Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah ter na robovih parcel (predvsem tam, kjer mejijo na javno prometno površino);
– Brežina: je površina za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot posledica novih prometnic.
(2) Gradnja gradbeno inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov je možna na celotnem območju OPPN, pod pogoji tega odloka.
(3) Prikaz regulacijskih elementov je razviden iz grafičnih načrtov.
13. člen
(lega stanovanjskih stavb)
(1) Na posameznih parcelah namenjenih gradnji je načrtovana izgradnja petih novih osnovnih stavb. Gradnja osnovnih stavb je možna na površini za razvoj objekta, ki je omejena z gradbeno mejo. Upoštevati je potrebno določeno gradbeno linijo.
(2) Glavno sleme stavb mora biti vzporedna s plastnicami terena.
(3) Osnovna stavba na parceli S4 se lahko izvede kot enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba.
14. člen
(lega gradbeno inženirskih objektov)
(1) Gradbeno inženirske objekte se v največji možni meri načrtuje znotraj infrastrukturnega koridorja.
(2) Prometnica – nova dovozna cesta se načrtuje znotraj infrastrukturnega koridorja.
(3) Oporni zidovi se gradijo zaradi izgradnje dovozne ceste.
15. člen
(lega nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se načrtujejo na parcelah namenjenih gradnji.
(2) Majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave se ne sme postavljati med gradbeno linijo in prometnico.
(3) Majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave se lahko gradi na parcelo, vendar v skupnem dogovoru s sosedom. V nasprotnem primeru mora biti od sosednje parcele odmaknjena minimalno 1,5 m (merjen skrajni rob objekta) in ne sme presegati višine 3,5 m (merjeno od terena do najvišje točke objekta na delu, ki je najbolj izpostavljen iz terena).
(4) Ograje in podporni zid se lahko gradi na parceli, vendar v skupnem dogovoru s sosedom. V nasprotnem primeru mora biti ograja ali oporni zid od parcele oddaljen polovico svoje višine (merjeno od temelja do vrha ograje oziroma zidu).
(5) Rezervoarji morajo biti od parcel oddaljeni minimalno 1,5 m (merjen najširši vkopani ali nadzemni del).
16. člen
(lega zelene površine)
(1) Večja zelena površina se uredi v severnem delu območja OPPN in predstavlja bariero med načrtovano in obstoječo pozidavo. Namenjena je gostejši drevesni zasaditvi ter hortikulturni ureditvi.
(2) Ostale zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah ter na robovih parcel (predvsem tam, kjer mejijo na javno prometno površino).
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja
17. člen
(velikost in oblikovanje osnovnih stavb)
(1) Tlorisna velikost: znotraj gradbene meje na površini za razvoj objekta upoštevajoč gradbeno linijo. Upoštevati razmerje stranic od 1:1,5 do 1:2.
(2) Vertikalni gabarit:
– maksimalno K + P + M,
– klet je z ene strani v celoti vkopana in z dveh sosednjih strani vsaj do 2/3 kletne etaže,
– kolenčni zid maksimalno 1,5 m (merjeno od talne plošče mansarde do vrha kapne lege).
(3) Kota pritličja stavbe S1, S2 in S3 je maksimalno 0,5 m nad koto urejene prometnice. Kota kleti stavbe S4, S5 in S6 je maksimalno 0,5 m nad koto urejene prometnice.
(4) Temeljenje: obvezna preverba geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja stavb ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na stabilnost načrtovanih stavb ali pa lahko s samo izgradnjo povzročijo nevarnost oziroma ogrozijo obstoječe stanje na sosednjih območjih, v neposredni bližini območja OPPN.
(5) Streha:
– simetrična dvokapna streha;
– naklon simetrično dvokapne strehe od 35° do 45°;
– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in vzporedna s plastnicami;
– frčade na strehah morajo biti ravne/enokapne z naklonom (do 10°) ali dvokapne, z enakim naklonom kot je osnovna streha. Frčada ne sme presegati slemena strehe. Vse frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane;
– čopi niso dovoljeni.
(6) Kritina:
– strešniki za kritino so opečni. Za barvo kritine so dovoljeni vsi osnovni odtenki opečne ali rjave barve. Siva, črna, zelena, vijolična, rumena barva kritine niso dovoljene. Prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov;
– za kovinske dele strehe se lahko uporabi baker oziroma pločevina v rjavi barvi.
(7) Fasada:
– oblikovanje objekta in materiali po načelih sodobnega oblikovanja. Dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve), uporaba naravnih materialov (kamen, les in apneni ometi) ter drugih sodobnih materialov, ki pa niso močno negativno izstopajoči v prostoru;
– odprtine naj bodo pokončne in osno razporejene in barvno usklajene s fasado (okvirji, rolete, polkna, tende);
– balkoni morajo biti skriti pod napuščem;
– uporabijo se pastelne barve. Vpadljive barve fasad so strogo prepovedane. Vpadljive barve so barve, ki izstopajo iz okolice, so agresivne, flourestentne ali intenzivne. Vpadljive barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi več kot 20 % (manj je pastelna barva);
– fasade, ki so orientirane na vzhod, naj bodo še posebej kvalitetno oblikovane (veduta).
18. člen
(velikost in oblikovanje gradbeno inženirskih objektov)
(1) Načrtovana prometnica se uredi znotraj infrastrukturnega koridorja kot dvosmerna dostopna cesta v širini 5,50 m. Ob dovozni cesti je možna ureditev pločnika.
(2) Višinski potek dostopne ceste je določen v grafičnem delu. Pri načrtovanju dostopne ceste je dopuščeno odstopanje 0,5 m.
(3) Dovozna cesta se asfaltira.
(4) Oporni zidovi grajeni zaradi načrtovane dovozne ceste morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom in/ali pa zasajeni s plezajočimi grmovnicami. Varovanje na opornih zidovih se izvede z obvezno postavitvijo varovalnih ograj po predpisih.
19. člen
(velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisom o tovrstnih objektih.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno in pri izbiri materialov ter barv usklajeni z osnovnimi stavbami na parceli.
(3) Dovoljene so transparentne (kovinske, lesene) ograje. Masivne (zidane) ograje niso dovoljene. Možna je tudi zasaditev žive meje (avtohtone grmovnice).
(4) Ograje, oporni zidovi ter žive meje, ki so orientirane proti dovozni cesti naj bodo maksimalne višine 1 m.
(5) Oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom in/ali zasajeni s plezajočimi grmovnicami.
20. člen
(oblikovanje parcel namenjenih gradnji)
Funkcionalne prometne in manipulativne površine na parceli namenjeni gradnji se asfaltira, tlakuje ali izvede v peščeni izvedbi. Ostale površine se uredi kot zelenice.
21. člen
(oblikovanje zelenih površin)
V severnem delu območja OPPN se načrtuje večja zelena površina, ki predstavlja zeleno bariero med obstoječo in načrtovano pozidavo. Območje se zasadi z gostejšimi drevesnimi vrstami ter nizkimi grmovnicami. Površina se lahko nameni tudi za postavitev otroških igral.
2.3.4. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo
22. člen
(1) Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu C6. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(2) Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev, pod pogojem, da je omogočen neposreden dostop na javno prometnico.
(3) Meja parcele javne ceste in poti se določi po zunanjem robu cestnega sveta, skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih.
(4) Objekti naj bodo odmaknjeni od koridorja vsaj 4 m.
(5) Za morebiten interes po gradnji dvojčkov (na poziciji S4) se lahko posega na parcelo št. 1059/3, k.o. Zagorje – mesto (namesto zelenice se parcela nameni pozidavi).
2.3.5. Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
23. člen
(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,4. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Na parceli namenjeni gradnji se mora urediti vsaj 10 % zelenih površin.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1. Skupne določbe
24. člen
(1) V OPPN načrtovani objekti se priključujejo na obstoječo javno infrastrukturo. Priključijo se na prometno omrežje, vodovod, mešano kanalizacijo za odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod, energetsko infrastrukturo, telekomunikacijsko infrastrukturo in ostalo infrastrukturo, ki poteka v neposredni bližini območja obravnave.
Vse osnovne stavbe se obvezno priključi na predpisano gospodarsko javno infrastrukturo. Uporabniki so dolžni izvesti komunalne priključke na nove komunalne naprave.
Gradnja osnovnih stavb je možna šele po izgradnji minimalne komunalne in prometne infrastrukture na območju OPPN.
Nezahtevni in enostavni objekti se na komunalno infrastrukturo priključijo le, če je to potrebno.
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s teh področij in pod pogoji upravljavcev, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
(3) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi izvedbe del v izogib morebitnim poškodbam voda. V območju varovalnih pasov (koridor) gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja upravljavca infrastrukture prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa. V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane. Prav tako je v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(4) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
3.2. Prometna infrastruktura
25. člen
(1) Na območju OPPN je načrtovana izgradnja nove dovozne ceste, ki se jo načrtuje znotraj infrastrukturnega koridorja. Dovozna cesta se v južnem delu naveže na obstoječo javna pot (JP 982 357).
(2) Načrtovan infrastrukturni koridor je širine 7,50 m znotraj katerega se poleg nove dovozne ceste lahko uredi še pločnik ter vsa javna gospodarska infrastruktura ter ekološki otok.
(3) Dovozna cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine 5,50 m ter opremi z javno razsvetljavo.
(4) V zahodnem in severnem delu je omogočeno nadaljevanje dovozne ceste in s tem povezava s sosednjimi stanovanjskimi območji.
(5) Iz načrtovane dovozne ceste se uredijo individualni cestni priključki na posamezno parcelo namenjeno gradnji. Širina priključka naj bo minimalno 3,00 m in naj se uredi pravokotno na os dovozne ceste. Lokacija priključka se določi v fazi projektiranja.
(6) V južnem delu območja, kjer bodo tangirani obstoječi cestni priključki je le-te potrebno ustrezno višinsko prilagoditi novemu poteku dovozne ceste.
(7) Nova dovozna cesta naj bo opremljena z ustrezno prometno signalizacijo in določene prednostne smeri vožnje. Hitrost vozil na območju OPPN se omeji na 30 km/h. Če je potrebno se izvedejo ukrepi za umirjanje prometa (hitrostne ovire, zožitve, deviacije in podobno).
(8) V preglednostnem trikotniku nove dovozne ceste ni dovoljeno saditi kakršnekoli vegetacije ali postavljati objekte, naprave ali druge predmete, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključkov. Ob dovozni cesti se zagotovi približno 1,00 m širok zemljiški pas, ki bo služil za postavitev prometne signalizacije in opreme, obvestilne signalizacije, javne razsvetljave in podobno.
(9) Razne zasaditve živih mej, postavitev ograj, cvetličnih korit in podobnih objektov, ki se urejujejo v varovalnem pasu dovozne ceste, ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na javni cesti ali vplivati na preglednost te ceste.
(10) Zunanji rob dvorišča (robnik, oporni zid), dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti morajo biti od cestnega telesa odmaknjeni vsaj 1,00 m.
(11) Odvodnjavanje dvorišč je potrebno urediti tako, da voda iz dvorišč ne teče na vozišče ceste. Prav tako padavinska voda iz cest ne sme odtekati na dvorišča.
(12) Robnik dovozne ceste mora biti od severnega vogala stavbe Okrogarjeva 29a odmaknjen minimalno 6,00 m.
(13) V jugovzhodnem delu območja OPPN, vzhodno od stavbe Okrogarjeva 29a, je načrtovana izgradnja stopnišča (peš povezava). Širina stopnišča je največ 2,00 m.
3.3. Elektroenergetsko omrežje
26. člen
(1) Širše območje Okrogarjeve kolonije se z električno energijo napaja iz obstoječe transformatorske postaje (v nadaljevanju: TP) Okrogarjeva kolonija.
(2) Načrtovane stavbe se bodo z električno energijo oskrbovale iz obstoječe TP Okrogarjeva kolonija. Od TP do priključne merilne omarice (PMO) se zgradi nov nizkonapetostni kablovod, iz te PMO se bodo zgradili sekundarni električni priključki za posamezno hišo. Merilna oprema za vse predvidene hiše bo vgrajena v to PMO. Nizkonapetostni kablovod se načrtuje v infrastrukturnem koridorju. V delih, kjer bo trasa potekala v vozišču dovozne ceste, mora biti zgrajena kabelska kanalizacija, kjer pa bo potekala pod trajno utrjenimi površinami pa v cevi.
(3) PMO bo locirana na robu parcele tako, da bo omogočeno odčitavanje porabljene energije brez dostopa na zasebno zemljišče.
(4) Iz TP Okrogarjeva kolonija se izvede tudi trasa javne razsvetljave za osvetlitev javnih cest in javnih površin. Trasa naj poteka vzporedno z nizkonapetostnim kablovodom.
(5) V nočnem času se izvede redukcija svetlobnega toka ali pa popolni izklop posameznih svetilk. Uporabijo se tipizirane svetilke z visokimi izkoristki in čim manjšo porabo električne energije, nizkimi stroški vzdrževanja in dolgo življenjsko dobo. Dovoljene so le svetilke z ravnim steklom oziroma svetilke brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. Preprečeno mora biti bleščanje ter sevanje svetlobe v bivalne prostore. Drogovi in svetila javne razsvetljave morajo biti poenoteni z že obstoječo javno razsvetljavo v bližnji okolici.
3.4. Oskrba s pitno vodo
27. člen
(1) Do območja Okrogarjeve kolonije distribucijsko plinovodno omrežje še ni zgrajeno. Predvidi se možnost navezave območja OPPN na plinovod delovnega tlaka 250 mbar, in sicer iz plinovodne veje 21 PE 90 na Pečarjevi ulici.
(2) Gradnja plinovodnega omrežja bo izvedena na osnovi določil koncesijske pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja.
(3) Trasa plinovoda do objektov znotraj območja OPPN se predvidi v koridorju z ostalimi komunalnimi vodi po predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem na takšen način, da bo optimalna s strani stroškov izvedbe in enostavna za vzdrževanje in upravljanje. Priključitev novo načrtovanih in obstoječih objektov na območju OPPN na plinovodno omrežje bo možna po pridobitvi posamičnega soglasja za priključitev, kot to določajo pristojni predpisi za dobavo in odjem iz distribucijskega omrežja zemeljskega plina, ki jih je izdal sistemski operater.
(4) Pri pripravi prostorske dokumentacije morajo biti upoštevani projektni pogoji in priporočila sistemskega operaterja, ki jih je podal v smernicah.
3.5. Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalno odpadnih voda
28. člen
(1) Odvajanje padavinskih in odpadnih komunalnih vod z območja OPPN se načrtuje v mešanem sistemu.
(2) Mešana kanalizacija se načrtuje znotraj infrastrukturnega koridorja. Zbirni kanalizacijski vod se v kaskadni izvedbi (ali z umirjevalnimi jaški) vodi do obstoječega cevovoda v Okrogarjevi koloniji.
(3) Priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje je obvezna.
(4) Padavinske vode iz strešin stavb se spelje v zbiralnike deževnice, višek le-teh pa se odvede v načrtovano mešano kanalizacijo.
(5) Ob javni poti (JP 982 357) je za odvajanje padavinskih voda s ceste oziroma podtalnice zgrajena drenaža. Pred izvedbo nove dostopne ceste se preveri stanje drenažnega kanala in se ga po potrebi sanira (zavaruje).
(6) Obstoječa stavba Okrogarjeva 29a, je priključena na obstoječ mešani kanalizacijski sistem in se ohrani.
3.6. Odpadki
29. člen
(1) V območju OPPN se uredi lokacija za zbiranje odpadkov (ekološki otok) v katerega bodo prebivalci odvažali in sortirali odpadke. Na ekološkem otoku se postavijo zabojniki za zbiranje papirja, kartona, stekla, pločevink, sestavljene embalaže. Zabojnike za mešane in biološke odpadke se postavi na posamezno parcelo namenjeno gradnji. Biološke odpadke se v maksimalni možni meri zbira v lastnih kompostnikih.
(2) Število, tip in vrsto posod za mešane in biološke odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov.
(3) Odjemno mesto za posode za odpadke mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(4) Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se v območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine.
3.7. Elektronske komunikacije
30. člen
(1) V neposredni bližini območja OPPN se nahaja trasa KKS omrežja ter telefonskega omrežja.
(2) Znotraj infrastrukturnega koridorja se izvede trasa kabelske kanalizacije, ki bo omogočala priključitev vseh načrtovanih stavb na elektronske komunikacije.
3.8. Ogrevanje in prezračevanje
(1) Za stavbe na območju Okrogarjeve kolonije se primarno predvidi možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije (toplotne črpalke, sončni zbiralniki, rekuperatorji ipd.).
(2) Načrtovani stanovanjski objekti v območju OPPN so obvezno energetsko učinkoviti: nizkoenergijski in pasivni. Za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb se predvidi uporaba okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji.
(3) Za ogrevanje je dopuščena tudi uporaba fosilnih goriv (zemeljskega plina) v kombinaciji s solarno energijo, toplotne črpalke na zemeljski plin in namestitev mikrokogeneracijskih postrojenj na zemeljski plin z visoko energetsko učinkovitostjo.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
31. člen
(1) Vzhodno od območja OPPN se nahaja območje profalne stavbne dediščine (EŠD15855) Okrogarjeva kolonija (štirje nizi pritličnih hiš rudniških delavcev).
(2) Na območju OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato posebni ukrepi niso potrebni. V OPPN je upoštevana tipologija sosednjega območja (nizi objektov).
(3) Zaradi neposredne bližine profalne stavbne dediščine, naj se pri urejanju območja OPPN, upošteva celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor oziroma izvajalec del naj o točnem datumu zemeljskih del pisno obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana 14 dni pred samim pričetkom zemeljskih del. Stroški strokovnega konservatorskega arheološkega nadzora ne bremenijo investitorja.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
32. člen
(ohranjanje narave)
Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni.
33. člen
(varstvo voda in tal)
(1) Območje OPPN se nahaja izven območij vodnih virov.
(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
(3) Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj v mešan sistem odvodnjavanja komunalnih odpadnih voda, ki se vodijo v centralno komunalno čistilno napravo.
(4) Na zahodni strani, nad območjem OPPN, se nahaja presihajoč vodni vir (neuradni podatek komunalnega podjetja iz Zagorja), ki ga lovijo z drenažo. Pred gradnjo nove ceste se preveri stanje drenaže in po potrebi obnovi (utrdi za motorni promet).
(5) Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodno zemljo, deponira na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in uporabi za ureditev zelenic.
(6) Možen vpliv na tla je največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
34. člen
(varstvo zraka)
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimovodne naprave se gradijo tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, ki ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na obravnavanem območju niso dovoljene dejavnosti, ki predstavljajo nevarnost glede varstva zraka.
35. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem)
(1) V območju OPPN ni načrtovanih objektov, ki bi predstavljali nizkofrekvenčni vir sevanja.
(2) Pri načrtovanju se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
36. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje se skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje z II. stopnjo varstva pred hrupom. Mejna vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 50 dBA, za dan (Ldan) pa 60 dBA. Kritična vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 59 dBA, za dan (Ldan) pa 69 dBA.
(2) Raven hrupa na območju OPPN ne sme presegati predpisanih vrednosti.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
37. člen
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena)
(1) Skladno s stanjem prostora, območje OPPN ni poplavno ogroženo, ni evidentirano kot erozivno, plazljivo ali kot območje visoke podtalnice.
(2) Zaradi strme konfiguracije terena ter možnosti obstoja zalednih voda, je potrebno pred projektiranjem izvesti ustrezno preverbo geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na stabilnost terena (geomehansko poročilo).
(3) Za območje OPPN so bile izdelane strokovne podlage, ki izpostavljajo obvezno izvajanje ukrepov v primeru:
– preusmerjanje voda z okoliških na potencialno labilna zemljišča,
– zadrževanje voda, izvedba teras in drugi načini obdelovanja, ki bi pospešili zamakanje zemljišča,
– poseganje, ki bi povzročilo dvig gladine talnice (gradnje nepropustnih podpornih in opornih objektov),
– prerazporeditev zemeljskih gmot ali druge dodatne obremenitve in
– odstranjevanje tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo površinsko plazenje zemljišč.
(4) Upravljavci in uporabniki so dolžni pred zasipavanjem razmočenih zemljišč odvesti talne vode, pobočne kotanje pa drenirati in izravnati tako, da voda ne bo mogla zastajati in zamakati zemljišča.
38. člen
(seizmološke zahteve)
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998).
(2) Območje OPPN se nahaja na območju s 7. stopnjo potresne intenzitete po lestvici MSK-64, pričakujemo lahko projektne pospeške do 0,15 g (vir: karta potresne nevarnosti in karta projektnih pospeškov potresov-ag, spletna stran ARSO).
(3) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
39. člen
(požarno varstvo)
(1) Pri načrtovanju se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja.
(2) Pri načrtovanju se upošteva določila veljavne zakonodaje za izpolnitev ukrepov s področja varstva pred požarom:
– z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte se načrtuje potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve med objekti,
– zagotovitev virov vode za gašenje,
– zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
40. člen
(etapnost gradnje)
(1) Na območju OPPN je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi fazno. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) Načeloma so predvidene naslednje faze:
– V 1. fazi je načrtovana izvedba infrastrukturnega koridorja z novo dovozno cesto in pripadajočo infrastrukturo. Cesta se izvede v makadamski izvedbi in asfaltira šele po izgradnji vseh infrastrukturnih priključkov za načrtovane stanovanjske stavbe.
– V 2. fazi je načrtovana gradnja posameznih stanovanjskih stavb od S1 do vključno S6.
– V 3. fazi se načrtuje asfaltiranje nove ceste.
(3) Primarno je potrebno izvesti infrastrukturo do vsake parcele pred zidavo stanovanjske hiše, kar pomeni, da je predmet 1. faze cesta (z infrastrukturo) vsaj do navezave na obstoječo cesto (infrastrukturno omrežje), kar omogoča priključevanje in funkcioniranje vsake posamezne stanovanjske stavbe.
41. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev gradnje)
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter podane projektne pogoje/smernice nosilcev urejanja prostora.
(2) Zaradi morebitnega vplivnega območja ugreznin zaprtega dela bivšega podzemnega rudnika Zagorje in njihovega vpliva na bodoči razvoj posedkov na površini, je investitor ali projektant dolžan pred izdelavo projektne dokumentacije pridobiti soglasje na osnovi 93. člena Zakona o rudarstvu.
(3) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj OPPN, sočasno izvesti tudi vso pripadajočo javno gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z določili tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(4) Gradbišče se načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda in izlitje nevarnih tekočin. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(5) Financiranje izgradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in občino ob upoštevanju obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank.
(6) Investitor oziroma izvajalec gradnje prostorskih ureditev, ki so predmet tega OPPN, je dolžan sanirati poškodbe, ki bi kot posledica njegove gradnje ali obratovanja nastale na infrastrukturnih objektih, napravah in drugih objektih.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
42. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustno je odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ter terenu, oziroma gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev. Ta odstopanja ne smejo spreminjati funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.
(2) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene in upoštevane vse ureditve predpisane s tem odlokom.
(3) Dovoljena so odstopanja do 1,00 m od koordinatne točke, ki določajo os nove dovozne ceste oziroma parcelacijo v grafičnem delu priloge tega odloka.
(4) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem OPPN, pod pogojem, da niso v nasprotju z javnimi interesi in v soglasju z upravljavci tangiranih vodov. Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(5) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske zahteve po tem odloku.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
43. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se območju določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.
III. KONČNE DOLOČBE
44. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled na Občini Zagorje ob Savi in na Upravni enoti Zagorje ob Savi, obe s sedežem Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi.
45. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava in pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
46. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-6/2011
Zagorje ob Savi, dne 27. junija 2013
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l.r.
