Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) in 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) je Občinski svet Občine Žužemberk na 22. seji dne 27. 6. 2013 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 64/03) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za trg Žužemberk (v nadaljevanju besedila: OPPN). OPPN je izdelal Topos d.o.o., Novo mesto pod št. 01/13 – OPPN v juniju 2013.

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in je določen v III. poglavju tega odloka.

Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, in sicer:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
– Odločba o CPVO.

(1) Ureditvena enota je sklop zemljiških parcel s skupnimi značilnostmi glede vsebine ter urbanistično arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev in so prikazana v grafičnem delu odloka, list 5.1 Ureditvene enote.
(2) Površina za umestitev objekta, ki je prikazana v grafičnem delu odloka, list 5.2 Ureditvena situacija je del ureditvenih enot UE1 in UE2, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo objekta nad koto pritličja. Določena je z odmiki, ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo in vzdrževanje stavb in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn.
(3) Kota platoja je kota končno urejenega terena ob objektu.
(4) Maksimalna gradbena linija je črta, do katere je dovoljena postavitev oziroma gradnja objektov in je prikazana v grafičnem delu odloka, list 5.2 Ureditvena situacija. Pogojena je z varovalnim pasom regionalne ceste R1-216, odsek 1175 Krka–Žužemberk, in sicer 2,00 m od načrtovanih površin za pešce in kolesarje oziroma od zunanjega roba prometne površine.
(5) Postavitev paviljona pomeni izvedbo vizualne četrte fasade ter programske obogatitve samega trškega jedra. Kljub temu, da je v besedilu odloka predviden objekt poimenovan kot paviljon, se lahko v UE1 postavijo tudi drugi vsebinsko podobni objekti.

(1) Ureditveno območje se nahaja v centru Žužemberka na lokaciji grajskega trga in je z regionalno cesto R1-216, odsek 1175 Krka–Žužemberk (v nadaljevanju tudi: regionalna cesta) ločen na parkovne površine ob gradu (južni del) in parkovne površine ob občini (severni del). OPPN je na jugu omejen z gradom, na severu in vzhodu s stavbami trškega jedra, proti zahodu pa se odpira na grajski trg.
(2) Okvirno območje urejanja v velikosti cca 0,18 ha vključuje zemljišča s parc. št. 1943/5, in 1943/6 – del, 1943/19 – del vse v k.o. Žužemberk.
(3) Ureditveno območje OPPN je določeno v grafičnem delu odloka, list 5.2 Ureditvena situacija.

Izven območja urejanja s tem OPPN je možna le priključitev predvidenih gradenj na infrastrukturne vode.

(1) Z OPPN se opredelijo površine, znotraj katerih bo možna izvedba paviljona s spremljajočimi ureditvami ter umestitev ostalih objektov za potrebe druženja prebivalcev Žužemberka.
(2) Skladno s prostorsko strategijo občine, načrtovanimi rešitvami celotnega trga ter bodočimi potrebami se lahko območje zelenice pred občino pozida za namen bivanja, pritličje pa se izrabi za dejavnosti javnega programa.
(3) Z OPPN se načrtujejo tudi prostorske ureditve za nemoteno izvedbo in rabo načrtovanih stavb in spremljajočih ureditev iz prvega in drugega odstavka tega člena, in sicer:
– zelene površine (površine za prosti čas, parkovne ureditve);
– prometne ureditve znotraj območja (ceste, parkirišča, manipulativne površine, pešpoti);
– priključevanje na komunalno in energetsko infrastrukturo.

(1) Ureditvena enota je sklop parcel s skupnimi značilnostmi glede vsebine ter urbanistično arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev in so prikazane v grafičnem delu odloka, list 5.1 Ureditvene enote.
(2) Območje urejanja je razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE1 do UE4), in sicer:
– UE1 – območje za postavitev paviljona s spremljajočimi ureditvami,
– UE2 – območje ureditev severno od regionalne ceste,
– UE3 – območje zelenih površin ob grajskem jarku,
– UE4 – območje ostalih površin (regionalna cesta, predvidena TP).

(1) Trg je izrednega pomena za vsako mesto, trenutno stanje trga v Žužemberku pa onemogoča vsak resen razvoj in oživitev mestnega dogajanja. Osrednji prostor je slabo definiran, čeprav se v njem skriva velik potencial. Nekoč je bil trg z vodnjakom generator socialnega življenja, danes pa služi le še kot parkirišče in občasni prostor za tržnico.
(2) Namen urejanja je izgradnja vizualne četrte fasade, ki je po preureditvi trga, po drugi svetovni vojni bila uničena, hkrati pa programska obogatitev, ki bo zopet povezala trg v koherentno celoto. Tako oblikovan prostor bo interpretiral kulturno dediščino kraja ter ponovno oživil družbeno dogajanje v središču mesta. Površina za umestitev paviljona se predvidi na zelenih površinah ob gradu. Rešitev umestitve naj bi iskala najboljšo pozicijo glede na dana izhodišča (ohranjanje obstoječih kvalitet, ohranjanje kvalitetnih pogledov ipd.).
(3) Višinski in tlorisni gabariti ter oblikovanje paviljona in ostalih predvidenih stavb ali objektov je lahko v kontrastu z obstoječo arhitekturo trga, vendar le-te ne sme razvrednotiti.
(4) Ureditve znotraj območja kot so pešpoti, krajinske ureditve, postavitev urbane opreme ipd. naj se navezujejo na obstoječe ureditve izven OPPN na način, da bo prostor trga deloval kot celota.
(5) Območje OPPN je ločeno z regionalno cesto, ki za predvideno vsebino predstavlja glavni vir hrupa, zato je cesto smiselno ločiti od parkovnih površin z zasaditvijo.
(6) Obstoječe stanje in načrtovane rešitve omogočajo priključitev paviljona ter ostalih objektov na infrastrukturno omrežje.
(7) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja.

V posameznih ureditvenih enotah so glede na načrtovane programe dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije obstoječih objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem odlokom.

(1) Na območju UE1 – območje za postavitev paviljona s spremljajočimi ureditvami je dovoljena gradnja paviljona ali vsebinsko podobnega objekta kot stavbe za kulturo in razvedrilo ter posameznih začasnih objektov, ki s programom dopolnjujejo vsebino paviljona; npr. stojnice za prodajo lokalnih in drugih izdelkov ter pridelkov, prodajo pijače, hrane idr., info točke … Na UE1 so dovoljeni tudi gradbeni inženirski objekti za potrebe ureditve območja.
(2) V ostalih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11):
V UE2 – območje ureditev severno od regionalne ceste:
1 / Stavbe:
11 / Stanovanjske stavbe
12 / Nestanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (le 1242 Garažne stavbe)
– 126 Stavbe za kulturo in razvedrilo:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12620 Muzeji in knjižnice.
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (info točke, javne sanitarije, ute ipd.);
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (ceste in ulice, avenije, trgi in drevoredi, pešpoti, cestni priključki, parkirišča ipd.);
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi ipd.)
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE3 – območje zelenih površin ob grajskem jarku in v UE4 – območje ostalih površin (regionalna cesta, predvidena TP):
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (ceste in ulice, avenije, trgi in drevoredi, pešpoti, cestni priključki, parkirišča ipd.);
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(3) V primeru spremembe zakonodaje se vrste objektov iz druge (2) točke dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.
(4) Poleg stavb iz predhodnih alinej so za namen predvidenih posegov po tem OPPN v območju urejanja, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov v povezavi z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje skladno s podrobnejšo namensko rabo površin, določenih v planskih aktih občine.
(5) Postavitev začasnih objektov se dopušča v vseh UE.

(1) Območje urejanja je predvideno za ureditev javnih površin z namenom programske oživitve trga.
(2) Na območju za postavitev paviljona s spremljajočimi ureditvami – UE1 se dopuščajo kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti s spremljajočimi dejavnostmi (prodaja hrane, pijače, pridelkov, izdelkov ipd.) ter vse druge dejavnosti, ki pripomorejo k programski oživitvi trga ter druženja, informiranja, kulturnega udejstvovanja ljudi.
(3) Območje ureditev severno od regionalne ceste – UE2 se lahko nameni tudi bivanju, pritličje pa se izrabi za dejavnosti javnega programa, če se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo dodatna parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah ali v stavbi. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so v UE2 ureditvenih enotah dovoljene naslednje dejavnosti:
V UE2 – območje ureditev severno od regionalne ceste:
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– 10 Proizvodnja živil:
– 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin.
– 14 Proizvodnja oblačil:
– 14.13 Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil (krojaštvo in šiviljstvo po meri)
– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
G) TRGOVINA
– 47 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili.
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– 58 Založništvo,
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– 63 Druge informacijske dejavnosti;
K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI, razen dejavnosti 75 Veterinarstvo
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
P) IZOBRAŽEVANJE
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86 Zdravstvo, razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost,
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve;
R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti,
– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas, razen 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov;
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo,
– 96 Druge storitvene dejavnosti, razen 96.03 Pogrebna dejavnost;
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO.
(4) V primeru spremembe zakonodaje se vrste dejavnosti dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.

V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– krajinske ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja ali druge vrste utrjevanja zunanjih teras – platojev, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

(1) Površina za umestitev objekta, ki je prikazana v grafičnem delu odloka, list 5.1 Ureditvena situacija predstavlja omejitveni prostor za gradnjo stavb. Določena je z odmiki, ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo in vzdrževanje stavb in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn. Enostavni, nezahtevni, začasni, gradbeno inženirski objekti ter vse zunanje ureditve se lahko izvedejo tudi izven te površine, če je dovolj razpoložljivega prostora.
(2) Urbanistično-arhitekturni pogoji za paviljon ali vsebinsko podobni objekt:
Namembnost:
– Namenjen je za druženje ljudi, predstavitvam, predstavam, glasbenim prireditvam, prodaji lokalnih pridelkov in izdelkov ipd.
Tipologija, oblikovanje zunanje podobe ter velikost in zmogljivost:
– je skladno z natečajno rešitvijo za paviljon EASA 13 v Žužemberku oziroma gre za montažen objekt, ki omogoča prezentacijo in interpretacijo spomeniških lastnosti trga in njegove primarne namembnosti pri čemer je potrebno prednostno upoštevati smernice in priporočila Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Višina paviljona do največ 12 m + 5 %.
Lega na zemljišču:
– Lega je definirana znotraj površine za umestitev objekta, pri čemer naj se ohranjajo kvalitetni pogledi na grad ter v čim večji meri hkrati ohranjajo obstoječe zasaditve.
– Dostopi: Dostopi na območje so predvideni preko obstoječih priključkov oziroma kot peš dostopi preko peščevih površin (trg, ulice).
– Koto platoja v UE1 na katero se postavi objekt je možno zvišati oziroma prilagoditi nivoju stičnih območij (cesta, trg itn.).
Zunanja ureditev:
– Okolica se uredi skladno s predvideno vsebino paviljona; se zazeleni (zatravi, zasadi z drevesi, grmovnicami itn.) v kombinaciji s tlakovanimi površinami oziroma uredi tako, da omogoča kvalitetno javno površino z upoštevanjem koncepta ureditve celotnega trga. Skladno s postavitvijo paviljona se predvidi tudi umestitev poenotene urbane opreme, ureditev pešpoti oziroma navezav na obstoječe poti, površine.
(3) Za objekte v UE2 je investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžan poenotiti urbanističnoarhitekturne pogoje skladno z obstoječim stanjem stavb in zunanjih ureditev z namenom celovitega oblikovanja trga ter zagotavljanja kvalitet prostora. Dovoli se etažnost največ (K)+P+N+M, pri čemer je možnih več kletnih etaž. Znotraj maksimalne etažnosti pa je objekt lahko tudi nižji, in sicer brez kletne etaže in/ali brez mansarde. Koto platoja v UE2, na katero se umeščajo objekti, je potrebno prilagoditi nivoju stičnih območij (cesta, trg, obstoječi objekti itn.). Območje UE2 se lahko pozida v celoti, pri čemer mora občina potrditi predhodno narejene zasnove pozidanega kareja.

(1) Nezahtevni, enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavne stavbe v bližini in oblikovani skladno s podrobnejšo namensko rabo območja ter z ostalimi okoliškimi objekti.
(2) Za določitev velikosti in zmogljivosti, odmikov ter oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja se uporabljajo določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila veljavnega planskega akta občine.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko umeščajo tudi izven površine za umestitev objekta, pri čemer se upošteva odmike od zemljiške parcele skladno z veljavnim planskim aktom občine.
(4) Začasni objekti se lahko postavijo tudi izven površine za umestitev objekta na vseh ureditvenih enotah (UE), in sicer za čas prireditev in turistične sezone. Oblikovanje naj izhaja iz funkcije objekta, odmiki od zemljiških parcel pa se upoštevajo skladno z določili veljavnega planskega akta.

(1) V OPPN se nahajajo tri zelene površine; travnata površina pred gradom (grajski jarek) ter dve parkovni površini, in sicer park severno od gradu ter površina južno od občinske stavbe. Na obeh površinah, ločenih z regionalno cesto, rastejo manjše gruče dreves, površina ob gradu pa je opremljena tudi s pešpotmi in z minimalno urbano opremo (klopi, oglasne table ipd).
(2) Obstoječe parkovne površine se z dodatnimi zasaditvami in ureditvami nadgradijo skladno z namembnostjo trga in vsebino predvidenih stavb. Le-te se zazelenijo (zatravi, zasadi z drevesi, grmovnicami itn.) v kombinaciji s tlakovanimi površinami oziroma uredijo tako, da prostor omogoča kvalitetno javno površino ter da se doseže koherentna celota območja.
(3) OPPN se uredi s primerno in poenoteno urbano opremo.
(4) Zasaditev drevesne vegetacije naj bo skladna s konceptom celotnega območja, zasaditev ob javnih površinah naj poudarja glavne smeri v prostoru, hkrati pa ima funkcijo zelene bariere med parkom in cesto, pri čemer se uporablja ena vrsta dreves. Avtohtono drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijsko podobo v okolici.
(5) Višinske razlike se v glavnem premoščajo z zelenimi brežinami.

Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela odloka, list št. 9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in površine za umestitev stavb. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta.

(1) Dostopi na območje OPPN so predvideni preko obstoječih priključkov z regionalne ceste R1-216 Krka–Žužemberk oziroma preko peščevih površin (ulice, trg itn.).
(2) Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu (15 m) regionalne ceste R1-216, odsek 1175 Krka–Žužemberk (od km 13,328 do km 13,368). V varovalnem pasu je potrebno upoštevati sledeče:
– posegi ne smejo biti v nasprotju s koristmi ceste, ne smejo prizadeti varovanja ceste in prometa na njej in njene bodoče širitve;
– v varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini in prašnimi delci);
– hortikulturna ureditev površin ob regionalni cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišč;
– prečkanje in potek gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste in njenem varovalnem pasu, katere izvedba je zahtevana v podzemni izvedbi, morajo biti obdelane in prikazane v grafičnem delu pri nadaljnjem projektiranju;
– morebitna osvetlitev objektov in zunanjih ureditev ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu in mora upoštevati določila o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ter priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2;
– odvodnjavanje meteornih vod z območja OPPN se ne dopušča v naprave za odvodnjavanja regionalne ceste in cestnega telesa.
(3) Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi cest je potrebno upoštevati zakonodajo s področja cestogradnje.

(1) Objekti se priključujejo na izvedeno oziroma predvideno infrastrukturno omrežje pri čemer se priključitev izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav.
(2) Vse posege na obstoječi infrastrukturi lahko izvaja le izvajalec posamezne infrastrukture.

(1) Posebno pozornost je potrebno nameniti posegom in postavitvi objektov na območju poteka obstoječega sekundarnega vodovoda. V primeru tangence oziroma prestavitve obstoječega vodovoda je potrebno izdelati projektno dokumentacijo.
(2) Pri priključevanju na vodovodno omrežje je potrebno upoštevati predpise o javnem vodovodu, o oskrbi prebivalstva s pitno vodo ter o zaščiti vodnih virov na območju Občine Žužemberk.

(1) Objekti bodo priključeni na ločen sistem kanalizacije, ki se navezuje na CČN Žužemberk.
(2) Pri umestitvi predvidenih objektov na lokacijo je potrebno obstoječo sekundarno fekalno kanalizacijo s priključku ustrezno varovati, pokrove jaškov pa prilagoditi novemu stanju. Na obstoječo fekalno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati meteorne vode s cest in utrjenih površin (maniplativne, parkirne površine, strehe …).
(3) Za odvajanje meteorne vode naj se sprojektira meteorni kanal do naravnega odvodnika ali pa ponikanje na samem terenu. Izpust meteornih voda s parkirišč se izvede v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob.
(4) Pri priključevanju na kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati vse potrebne predpise o javni kanalizaciji, o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(1) Znotraj OPPN potekajo obstoječi nizkonapetostni (0,4 kV) nadzemni vodi in kabelska kanalizacija namenjena izgradnji srednje (20 kV) in nizkonapetostnega (0,4 kV) zemeljskega elektroenergetskega omrežja.
(2) Pri umestitvi predvidenih objektov na lokacijo je potrebno obstoječe elektroenergetsko omrežje ustrezno varovati.
(3) Na parkovni površini, severno od gradu je predvidena izgradnja transformatorske postaje 20/04 kV s pripadajočimi nizkonapetostnimi razvodi. Predvidena TP 20/0,4 kV se bo vzankala v načrtovan 20 kV zemeljski vod med TP 20/0,4 kV Žužemberk – Iskra (parc. št. *23 k.o. Žužemberk) in načrtovano 20 kV zemeljski vod med TP 20/0,4 kV Žužemberk – Klek (parc. št. 367/81 k.o. Žužemberk). Omenjeni elektroenergetski zemeljski vodi se bodo navezovali na obstoječo kabelsko kanalizacijo.
(4) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja je potrebno upoštevajo tudi sledeče pogoje:
– Pred pričetkom posegov v prostor je potrebno zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov.
– Vse tangence je potrebno projektno obdelati v smislu dolgoročnih rešitev, tangirane vode pa predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi, pri čemer se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev ne sme poslabšati.
– Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.
– Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
– Priključitev objektov na elektroenergetsko omrežje se izvede skladno s pogoji upravljavcev energetskih vodov in naprav.
(5) Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.

(1) Na območju OPPN Trg Žužemberk poteka več tras obstoječega TK omrežja (prostopoloženi zemeljski kabli in TK kabelska kanalizacija).
(2) Posebno pozornost je potrebno nameniti gradbenim posegom in postavitvi objekta na parc. št. 1943/5 preko katere poteka trasa prostopoloženega zemeljskega kabla in v primeru tangence le-tega je potrebno izdelati načrt zaščite in prestavitve TK omrežja.
(3) Za morebitno oskrbo paviljona z novimi Telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi TK kabelsko kanalizacijo z navezavo na najbližji kabelski jašek.

Za gorivo se prednostno uporabljajo energenti iz obnovljivih virov energije.

(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec. Na območju urejanja se zagotovi potrebno število ekoloških otokov (zbirnih mest posod za odpadke). Le-ti se locirajo tako, da je možen odvoz s komunalnim vozilom.
(2) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično ustrezen prostor.
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Žužemberk.
(4) V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati in jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

(1) Na območju urejanja ter v območju presoje vplivov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– EŠD 902; Žužemberk – Trško jedro; Kulturni spomenik
– EŠD 903; Žužemberk – Grad; Kulturni spomenik
– EŠD 2836; Žužemberk – Lokacija cerkve sv. Jakoba; Arheološko najdišče
– EŠD 8690; Žužemberk – Vodnjak na Grajskem trgu; Kulturni spomenik.
(2) Na mestu predvidene postavitve paviljona znotraj arheološkega najdišča EŠD 2836; Žužemberk – Lokacija cerkve sv. Jakoba; Arheološko najdišče, je potrebno izvesti neinvazivno arheološko raziskavo, tj. geofizikalno raziskavo z georadarjem. Na podlagi le-te pa se tudi natančneje določi mesto postavitve paviljona. V primeru posegov v tla (temelji) je potrebno na mestu temeljenja paviljonske stavbe izvesti invazivne arheološke raziskave (ročni izkop testnih sond), in sicer v takšni velikosti, da še omogoča strokovno arheološko dokumentiranje. Rezultate neinvazivnih in invazivnih raziskav je potrebno upoštevati pri izvedbi oziroma jih prezentirati »in situ«.
(3) Pri načrtovanju naj se upošteva tudi:
– druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena;
– ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– pospeševanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja;
– usmerjanje dejavnosti tako, da se ustvarijo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.

(1) V primeru prekoračitve mejnih vrednosti hrupa v okolju, glede na predvideno vsebino trga, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito na stavbah zmanjšati vpliv hrupa na dovoljeno raven.
(2) Za zmanjšanje hrupa, ki ga povzroča promet z regionalne ceste, je potrebno izvesti protihrupne ukrepe. V fazi projektiranja je treba upoštevati obremenitve s hrupom zaradi prometa na avtocesti in regionalni cesti ter načrtovati zvočno zaščito objektov in zunanjih površin na način, da dovoljene vrednosti tudi v dolgoročnem obdobju (20 let) ne bodo presežene. Za vse varovane prostore stavb mora biti predvidena ustrezna pasivna zaščita (stavbno pohištvo) v skladu z določili o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Izvedba protihrupnih ukrepov gre v breme investitorjev predvidenih objektov.

(1) Obremenitev zraka zaradi predvidenih posegov ne bo presegala dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku.
(2) Pri ureditvi ogrevanja stavb je treba upoštevati določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami.

(1) Vse odpadne vode je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na centralno čistilno napravo Žužemberk.
(2) Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, parkirišča, dostopne ceste, utrjene poti ipd.) je treba, če ne obstaja možnost priključiti na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem pa morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih površin. Pri izvedbi ponikovalnic je potrebno predvideti ukrepe za preprečitev udora ponikanih vod v cestna telesa. Onesnažene padavinske vode se lahko odvaja le preko lovilcev olj in maščob.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Emisije v vodotok naj bodo urejene tako, da bodo skladne z določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter določili predpisa o stanju površinskih voda.
(4) V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin ali prosto v zemljo. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno prikazati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala, le-ta morajo biti locirana in urejena tako, da ne bo oviran odtok padavinskih voda ter morajo biti zaščitene pred odplavljanjem materiala.

(1) Za zagotavljanje potreb po električni energiji se območje priključuje na načrtovano transformatorsko postajo, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno obratovanje se morajo upoštevati predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter predpisi o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.

Z upoštevanjem umeščanja objektov znotraj površine za umestitev objekta ter posledično z upoštevanjem medsebojnega odmika med predvidenimi objekti in obstoječimi okoliškimi stavbami se zagotavlja ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Lega stavb oziroma organizacija notranjih prostorov mora biti predvidena tako, da se v največji možni meri zagotovi dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev javnih in morebitnih bivalnih prostorov.

Predvidene gradnje in ureditve se umeščajo v prostor katerega okolica je že pozidana. Z upoštevanjem tipologije obodne pozidave se v notranjosti območja ohranja zelene površine, ki se preko zelenega sistema v območju OPPN vsebinsko in oblikovno navezuje na odprti prostor trga. Postavitev novih objektov v območje trga je zaznati kot preslikavo elementov iz neposredne okolice ali pa kot arhitekturni kontrast v odnosu do obstoječih objektov z upoštevanjem zadostnih odmikov, ki omogočajo prehode ter odpiranje pogledov na dominante (grad, objekti in elementi kulturne dediščine).

(1) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.

Območje urejanja leži izven območja erozivnosti ali plazovitosti terena ter izven območja poplavnosti in visokih podtalnih vod, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni.

Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.

(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države). Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na območju urejanja je obstoječe hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode po določilih predpisa o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Razmik med samostoječimi objekti mora biti najmanj 8 m, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
(2) Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni pospešek tal, ki znaša 0,175 g. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po obstoječih prometnicah, parkiriščih in pešpoteh. Tako bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja.

(1) OPPN se lahko izvaja fazno na način, da so posamezne faze prostorskih ureditev zaključene funkcionalne celote oziroma prostorsko zaključene faze gradnje oziroma ureditve s pripadajočimi zunanjimi, infrastrukturnimi in drugimi ureditvami ter pripadajočo javno infrastrukturo, ki zagotavljajo nemoteno uporabo, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(2) V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča javna in ostala infrastruktura, ki je po tem odloku zahtevana za uporabo objektov v okviru posamezne funkcionalno zaključene celote.
(3) Po končanju gradbenih del v okviru posamezne funkcionalno zaključene celote se sanira začasne površine deponij materiala in izvede končne zunanje ureditve z ustreznimi poravnavami, oblikovanjem brežin, zatravitvami in zasaditvami.

Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbene parcele določene s tem OPPN.
– Pri prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev.

Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, se območje ureja s planskim dokumentom občine.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah še:
– Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce cestnega in ostalega infrastrukturnega omrežja zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
– Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili posameznega upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Stavbe se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
– Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih objektov in naprav takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega omrežja.
– Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.

Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1 Izsek iz grafičnih prilog prostorskega plana Občine Žužemberk s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000
2 Prikaz območja urejanja:
2.1 Pregledna situacija (TTN), M 1:5000
2.2 Območje OPPN v širšem prostoru (DOF), M 1:1000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:250
4 Prikaz obstoječega parcelnega stanja (DKN), M 1:500
5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj območja OPPN:
5.1 Ureditvene enote, M 1:250
5.2 Ureditvena situacija, M 1:250
6 Prikaz obstoječe infrastrukture, M 1:250
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:250
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:250
9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo, M 1:250.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava Občine Žužemberk ter pristojna inšpekcijska služba.

OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Žužemberk in sedežu Upravne enote Novo mesto.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.