Na podlagi 181. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) ter 63. in 72. člena Statuta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 114/06 in 118/06 – popr.) je Svet Zavoda na 35. seji dne 28. maja 2013 sprejel naslednji
P R A V I L N I K
o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja organizacija in način delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), postopek pri podaji izvedenskega mnenja, seznam obvezne medicinske dokumentacije in sestavine popolne delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja v postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter po drugih predpisih.
2. člen
(1) Izvedenski organi Zavoda dajejo v postopkih na I. in na II. stopnji izvedenska mnenja o invalidnosti, preostali delovni zmožnosti in ustreznosti drugega delovnega mesta, telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi drugega, nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, o potrebi po prilagoditvi prostorov in delovnih sredstev v zvezi s poklicno rehabilitacijo oziroma premestitvijo na drugo delo ter dodatnih usposabljanj, o okoliščinah iz 138. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), ki še niso ugotovljene in za njihovo ugotovitev ni pristojen kakšen drug organ in o drugih dejstvih, pomembnih za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Izvedenski organi Zavoda dajejo izvedenska mnenja tudi na zahtevo tujih nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, drugih organov, skupnosti ter oseb, če tako določajo drugi predpisi, mednarodni sporazumi ali posebne pogodbe, sklenjene z Zavodom.
II. IZVEDENSKI ORGANI ZAVODA
3. člen
Izvedenski organi Zavoda so organizirani v invalidskih komisijah I. in II. stopnje v sektorju za izvedenstvo (v nadaljnjem besedilu: sektor) in sicer:
– senati invalidskih komisij I. stopnje in izvedenci zdravniki posamezniki, ki delujejo v okviru službe za izvedenstvo I. stopnje (v nadaljnjem besedilu: izvedenski organ I. stopnje) in
– senati invalidske komisije II. stopnje in izvedenci zdravniki posamezniki, ki delujejo v okviru službe za izvedenstvo II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: izvedenski organ II. stopnje).
III. POSTOPEK IMENOVANJA IN RAZREŠITVE IZVEDENCEV ZAVODA
4. člen
(1) Predsednike invalidskih komisij in izvedence imenuje in razrešuje Svet Zavoda na predlog generalnega direktorja Zavoda.
(2) Svet Zavoda imenuje izvedenca za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja, če tako predlaga generalni direktor Zavoda.
(3) Svet Zavoda imenuje izvedenca, ki je starostno upokojen, tudi za krajše obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja, če tako predlaga generalni direktor Zavoda.
(4) V primeru ponovnega imenovanja izvedenca javni razpis po 6. členu tega pravilnika ni potreben.
(5) Izvedence, ki so v delovnem razmerju pri Zavodu, imenuje Svet Zavoda za čas trajanja te zaposlitve.
5. člen
(1) Za izvedenca je lahko imenovan zdravnik specialist ustrezne usmeritve z veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije, z najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami v svoji specialistični dejavnosti, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali je samozaposlen, in strokovnjak nemedicinske stroke z najmanj visoko izobrazbo, ki je praviloma v rednem delovnem razmerju ali samozaposlen, z najmanj dveletnimi strokovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po ZPIZ-2 in drugih predpisih s področja socialne varnosti in invalidskega varstva.
(2) Za predsednika invalidske komisije je lahko imenovan zdravnik specialist, praviloma specialist medicine dela, ki ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj v svoji specialistični dejavnosti in je redno zaposlen pri Zavodu.
(3) Izvedenca s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se izbere in imenuje praviloma izmed delavcev, zaposlenih pri Zavodu.
6. člen
(1) Sklep o potrebi po novem izvedencu iz 4. člena tega pravilnika sprejme direktor sektorja na predlog vodje službe za izvedenstvo.
(2) Javni razpis za pridobitev izvedenca se objavi v sredstvih javnega obveščanja ali v strokovnih revijah in vsebuje:
– naziv invalidske komisije, ki potrebuje izvedenca,
– specialnost izvedenca in število potrebnih izvedencev,
– s tem pravilnikom določene pogoje za imenovanje izvedenca,
– pogoje dela izvedencev in
– rok za prijavo ter rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri.
(3) Za izvedenca s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se opravi interni razpis v okviru Zavoda.
7. člen
Predlog za imenovanje izvedenca iz 4. člena tega pravilnika poda Svetu Zavoda generalni direktor Zavoda na pobudo direktorja sektorja.
8. člen
(1) Kandidate za izvedence se o imenovanju ali neimenovanju obvesti z dopisom.
(2) En izvod sklepa o imenovanju izvedenca se posreduje:
– sektorju, kjer se vodi evidenca vseh izvedencev in
– organizacijski enoti, ki je pristojna za kadrovske zadeve.
9. člen
(1) Svet Zavoda razreši izvedenca, če:
– ne izpolnjuje svojih dolžnosti,
– nima več veljavne licence Zdravniške zbornice Slovenije,
– pri svojem delu ne upošteva strokovno dogovorjenih meril in kriterijev ocenjevanja,
– krši kodeks izvedencev ter splošna in etična načela stroke,
– se ne udeležuje usposabljanj, ki jih za izvedence organizira Zavod ali
– iz drugih utemeljenih razlogov.
(2) Predlog za razrešitev izvedenca poda generalni direktor na pobudo direktorja sektorja.
IV. PRISTOJNOSTI ORGANIZACIJSKIH ENOT
10. člen
Vodstvo sektorja opravlja naslednje naloge:
– organizira, vodi in koordinira delo v sektorju,
– proučuje doktrino ocenjevanja delazmožnosti in oblikuje predloge temeljnih izrekov za ocenjevanje,
– svetuje na področju invalidskega zavarovanja, izvedenstva in delovanja izvedenskih organov,
– vodi strokovna posvetovanja invalidskih komisij najmanj enkrat letno z namenom, da se usklajujejo skupni kriteriji za izvedenska mnenja in zagotovi uporabo sodobnih dosežkov na področju zdravljenja, rehabilitacije in proučevanja delovne zmožnosti,
– predlaga generalnemu direktorju Zavoda ukrepe za usklajeno delo invalidskih komisij,
– spremlja in analizira gibanja na področju medicinskega izvedenstva Zavoda in predlaga ustrezne ukrepe,
– pripravlja poročila o delu invalidskih komisij za vodstvo Zavoda in organ upravljanja,
– analizira delo in proučuje problematiko dela invalidskih komisij,
– racionalizira in informacijsko podpira delo invalidskih komisij,
– sodeluje na strokovnih posvetih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in
– opravlja druga dela v skladu z navodili generalnega direktorja.
11. člen
Služba za izvedenstvo I. stopnje opravlja naslednje naloge:
– nadzira delo invalidskih komisij I. stopnje in opravlja notranjo kontrolo izvedenskih mnenj I. stopnje,
– usklajuje delo invalidskih komisij I. stopnje na strokovnem, organizacijskem, tehničnem, administrativnem in kadrovskem področju,
– pripravlja polletna poročila in izpostavlja problematiko invalidskih komisij I. stopnje za vodstvo sektorja,
– skrbi za kvalitetno in ažurno delo invalidskih komisij I. stopnje,
– organizira in vodi strokovna posvetovanja z izvedenci I. stopnje ter skrbi za izvajanje sprejetih kriterijev, v sodelovanju z vodjo službe za izvedenstvo II. stopnje,
– sodeluje na pogovorih, ki jih organizirajo predstavniki združenj delodajalcev ali reprezentativnih sindikatov,
– sodeluje s službo za izvedenstvo II. stopnje, z območnimi enotami Zavoda in z zunanjimi institucijami,
– opravlja kontrolo seznamov za izplačilo izvedencev, ki jih posreduje direktorju sektorja ter
– opravlja druga dela v skladu z navodili vodstva sektorja.
12. člen
Služba za izvedenstvo II. stopnje opravlja naslednje naloge:
– nadzira delo invalidske komisije II. stopnje in opravlja notranjo kontrolo izvedenskih mnenj II. stopnje,
– usklajuje delo invalidske komisije II. stopnje na strokovnem, organizacijskem, tehničnem, administrativnem in kadrovskem področju,
– analizira in poroča o delu in problematiki dela invalidske komisije II. stopnje,
– oblikuje polletna poročila o rezultatih revizijskih mnenj in pritožbenih postopkov ter ga posreduje službi za izvedenstvo I. stopnje in vodstvu sektorja,
– organizira in vodi strokovna posvetovanja z izvedenci Zavoda,
– sodeluje na pogovorih, ki jih organizirajo združenja delodajalcev ali reprezentativnih sindikatov,
– oblikuje in usklajuje kriterije za podajo izvedenskih mnenj iz 2. člena tega pravilnika,
– skrbi za prenos novih znanj na področju zdravljenja in rehabilitacije,
– pripravlja gradiva, izdaja priporočila, obvezna strokovna mnenja in navodila, ki se vodijo v posebni zbirki izvedenske prakse Zavoda in jih posreduje vodstvu sektorja v izvedbo,
– sodeluje z drugimi sektorji Zavoda in z zunanjimi institucijami,
– opravlja kontrolo seznamov za izplačilo izvedencev, ki jih posreduje direktorju sektorja ter
– opravlja druga dela v skladu z navodili vodstva sektorja.
V. PRISTOJNOSTI IZVEDENCEV ZAVODA
13. člen
(1) Izvedenski organi Zavoda dajejo izvedenska mnenja o vseh dejstvih, potrebnih za odločitev o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na zahtevo tujih nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih organov, skupnosti ter oseb, če tako določajo drugi predpisi, mednarodni sporazumi ali posebne pogodbe, sklenjene z Zavodom.
(2) Izvedenec zdravnik posameznik lahko daje izvedenska mnenja:
– o osebnih okoliščinah iz 138. člena ZPIZ-2, zaradi katerih je zavarovanec upravičen do prištete dobe za pridobitev in odmero pravic,
– o vzroku, vrsti in stopnji telesne okvare,
– o potrebi po stalni pomoči in postrežbi,
– o tem ali se na podlagi iste bolezni zavarovanca lahko začne nov postopek zaradi bistvenih sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca, ki vplivajo na njegovo delovno zmožnost, čeprav je bil postopek za uveljavljaje pravic iz invalidskega zavarovanja že uveden, pa o zavarovančevih pravicah še ni bilo pravnomočno odločeno, kar mora tudi ustrezno obrazložiti in
– drugih dejstvih, če tako odredi predsednik pristojne komisije.
14. člen
Izvedenski organi so pri podajanju izvedenskega mnenja dolžni upoštevati:
– določbe ZPIZ-2, tega pravilnika in drugih splošnih aktov Zavoda,
– seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni,
– priročnik za ocenjevanje invalidnosti in izvedensko prakso Zavoda,
– kodeks izvedencev ter splošna in etična načela stroke,
– določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če z ZPIZ-2 ni drugače določeno,
– določbe drugih predpisov, po katerih so za podajo izvedenskega mnenja pristojni izvedenski organi Zavoda in
– navodila ter priporočila vodstva sektorja.
15. člen
(1) Izvedenec je pri svojem delu samostojen.
(2) Izvedenec je pri svojem delu vezan na pravila stroke in doktrino pri podajanju izvedenskih mnenj o dejstvih iz 2. člena tega pravilnika.
(3) Glede upoštevanja dogovorjenih kriterijev ter enotne prakse Zavoda je izvedenec odgovoren pristojnemu predsedniku invalidske komisije.
(4) Izvedenec se je dolžan udeleževati usposabljanj, ki jih za izvedence organizira Zavod.
16. člen
(1) Delo invalidske komisije vodi in organizira predsednik, ki ima naslednje naloge:
– organizira, usmerja in usklajuje delo senatov in izvedencev zdravnikov posameznikov ter administrativnega kadra na invalidski komisiji,
– obvesti vodjo službe za izvedenstvo o potrebi po novem izvedencu v skladu s 6. členom tega pravilnika oziroma po ponovnem imenovanju izvedenca v skladu s 4. členom tega pravilnika ter o potrebi po administrativnem kadru na invalidski komisiji,
– pripravlja poročila in izpostavlja problematiko dela invalidske komisije službi za izvedenstvo,
– skrbi za strokovno in enotno izvajanje dela v skladu z ZPIZ-2, tem pravilnikom in stroko,
– pripravlja sezname za izplačilo izvedencev, ki jih posreduje vodji službe za izvedenstvo,
– kot zdravnik izvedenec obravnava medicinsko in delovno dokumentacijo, daje strokovna in izvedenska mnenja ter
– opravlja druga dela v skladu z navodili vodstva sektorja.
(2) Če predsednik invalidske komisije v podanem izvedenskem mnenju ugotovi nepravilnost ali pomanjkljivost, opozori predsednika senata ali izvedenca zdravnika posameznika, da nepravilnost oziroma pomanjkljivost odpravi ali predlaga dopolnitev izvedenskega mnenja.
VI. DELO IN SESTAVA SENATA INVALIDSKE KOMISIJE
17. člen
(1) Izvedensko mnenje poda senat v sestavi dveh izvedencev. Senat vodi predsednik senata, ki je zdravnik izvedenec in ga določi predsednik invalidske komisije.
(2) Senat lahko izjemoma poda izvedensko mnenje tudi v širši sestavi, če je to po mnenju predsednika invalidske komisije ali senata potrebno glede na zahtevnost primera, naravo zavarovančevih bolezni, zdravstvenih okvar ali pri uvajanju novih izvedencev, in o tem obvesti vodjo službe za izvedenstvo.
(3) Senat lahko izjemoma poda izvedensko mnenje o telesni okvari in potrebi po stalni pomoči in postrežbi ali drugih dejstvih, če tako določi predsednik pristojne invalidske komisije.
(4) Izvedenski organ poda izvedensko mnenje v roku 40 dni od dneva, ko je postopek uveden po četrtem odstavku 20. člena tega pravilnika ali od dneva prejema popolne dokumentacije in v roku 60 dni od prejema popolne dokumentacije, ko gre za zahtevke po mednarodnih predpisih.
18. člen
Izvedenci, ki so redno zaposleni pri Zavodu, podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki in sodelujejo v senatih v rednem delovnem času, izven rednega delovnega časa pa le, če tega ni mogoče zagotoviti s prerazporeditvijo rednega delovnega časa ali iz drugih utemeljenih razlogov.
19. člen
(1) Pri podaji izvedenskega mnenja ne smeta sodelovati izvedenec, ki je zavarovanca zdravil oziroma sodeloval v procesu zdravljenja zavarovančevih glavnih bolezni, na podlagi katerih uveljavlja ustrezne pravice, in izvajalec medicine dela zavarovančevega delodajalca ali če so podani razlogi za izločitev po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) V senatu invalidske komisije II. stopnje ne more sodelovati izvedenec invalidske komisije I. stopnje in obratno.
VII. POSTOPEK PRED PODAJO IZVEDENSKEGA MNENJA
1. Uvedba postopka
20. člen
(1) Zavarovančev osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali izvajalec medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom lahko predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja ko ugotovi, da sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije.
(2) Če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena medicinska dokumentacija, mora uradna oseba Zavoda (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba) v roku 15 dni od prejema zadeve zahtevati od zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika, da dopolni zahtevo v skladu z 22. členom tega pravilnika.
(3) Delovno dokumentacijo zbere uradna oseba.
(4) Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja po prvem in drugem odstavku tega člena je uveden, ko Zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter obvezno medicinsko dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti.
21. člen
Postopek za podajo izvedenskega mnenja o trajni nezmožnosti za delo, nujni pomoči drugega, ki je osnova za povečanje denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo oziroma osnova za dodelitev dodatka za tujo nego in pomoč, o ugotavljanju upravičenosti do izbire družinskega pomočnika ter o primernosti izbranega družinskega pomočnika in o drugih okoliščinah na podlagi drugih predpisov, ki zahtevajo podajo izvedenskega mnenja. Postopek se začne na zahtevo organov, ki jih ti predpisi določajo kot pristojne.
2. Obvezna zdravstvena in delovna dokumentacija
22. člen
(1) Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja poda osebni zdravnik zavarovanca ali imenovani zdravnik ali izvajalec medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom na predpisanem obrazcu, ki ga izda generalni direktor Zavoda, izpolni pa ga osebni zdravnik zavarovanca.
(2) Obrazec iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Predlog iz prvega odstavka tega člena se poda zaradi ocene invalidnosti, telesne okvare, dodatka za pomoč in postrežbo ali za ugotovitev drugih dejstev za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki še niso ugotovljena in za njihovo ugotovitev ni pristojen kakšen drug organ.
(4) Predlogu za uvedbo postopka iz drugega odstavka tega člena se priloži:
1. Za ugotovitev invalidnosti in za ugotovitev drugih dejstev za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
– obvezna medicinska dokumentacija, ki je nujna za pravilno oceno delovne zmožnosti v obsegu in vsebini, kot je določena v Seznamu obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, in iz katere je razvidno, da z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca, ter
– delovna dokumentacija, kot je določena v 25. členu tega pravilnika.
2. Za ugotovitev telesne okvare:
– medicinska dokumentacija zdravnika ustrezne specialnosti.
3. Za ugotovitev potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega:
– medicinska dokumentacija zdravnika ustrezne specialnosti.
(5) Predlogu iz prvega odstavka tega člena se priloži samo tista medicinska dokumentacija, ki je pomembna za pravilno oceno invalidnosti, telesne okvare in potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega.
23. člen
(1) Pri oceni invalidnosti ali potrebe po stalni pomoči in postrežbi zaradi kontrolnega pregleda v skladu s 94. členom ZPIZ-2 uradna oseba zahteva od zavarovanca, da v roku 60 dni predloži medicinsko dokumentacijo o zdravljenju po zadnji oceni invalidske komisije.
(2) Po predložitvi medicinske dokumentacije ali po preteku roka uradna oseba zadevo pošlje predsedniku invalidske komisije.
(3) Če zavarovanec brez upravičenega razloga v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske dokumentacije in se ne odzove na vabilo na kontrolni pregled, predsednik invalidske komisije ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik, zadevo vrne uradni osebi.
24. člen
Medicinska dokumentacija so originalni izvidi ali reprodukcija le-teh, vendar s potrdilom izvajalca zdravstvene dejavnosti, da je reprodukcija avtentična.
25. člen
Delovna dokumentacija praviloma vsebuje:
– naziv delodajalca, pri katerem je zavarovanec zaposlen ali je bil zaposlen,
– naziv in opis delovnega mesta, na katerem zavarovanec dela ali je delal,
– zahtevano strokovno izobrazbo,
– dejansko strokovno izobrazbo zavarovanca,
– dodatne usposobljenosti in delovne izkušnje,
– šifro dejavnosti,
– šifro in opis dejavnosti pri zavarovancih iz 15. do 17. člena ZPIZ-2
– registrsko številko zavezanca za prispevek,
– število vseh zaposlenih pri delodajalcu,
– delovni čas pri delodajalcu,
– prihod na delo,
– obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu, zdravstvene in psihofizične zahteve delovnega mesta, oceno obremenjenosti, stopnje zdravstvene ogroženosti in stopnje tveganja za nezgode,
– opise vseh del oziroma delovnih mest pri delodajalcu, na katerih bi zavarovanec lahko delal,
– mnenje delodajalca in zavarovanca o možnostih premestitve in smotrnosti poklicne rehabilitacije,
– mnenje delodajalca o potrebi po dodatnem usposabljanju zavarovanca z namenom ohranitve zaposlitve ali premestitve na drugo delovno mesto ter
– druge podatke, ki so pomembni za oceno invalidnosti.
3. Pripravljalni postopek
26. člen
(1) Delovno dokumentacijo pripravijo: delodajalec, uradna oseba v sodelovanju z zavarovancem oziroma Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje.
(2) Če delodajalec zavarovanca ne obstaja več, pripravi delovno dokumentacijo uradna oseba v sodelovanju z zavarovancem oziroma Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje.
27. člen
Predlog za uvedbo postopka z medicinsko dokumentacijo in zbrano delovno dokumentacijo pošlje uradna oseba invalidski komisiji I. stopnje.
28. člen
(1) Predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik, pregleda zbrano dokumentacijo in oceni, ali je ta popolna in zadostna za podajo izvedenskega mnenja glede na predlagateljev predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pravic iz 21. člena tega pravilnika.
(2) Če medicinska dokumentacija ni popolna ali ni v skladu z določbami tega pravilnika, predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec zahteva od predlagatelja, da jo v roku 15 dni dopolni z navodilom, kaj je treba dopolniti, in obvestilom, da postopek ni uveden.
(3) Če medicinska dokumentacija ni popolna ali ni v skladu z določbami tega pravilnika v postopkih uveljavljanja pravice do invalidske pokojnine iz držav Evropske Unije ali po sporazumih o socialnem zavarovanju, predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec zahteva od uradne osebe, da jo dopolni z navodilom, kaj je treba dopolniti.
(4) Če delovna dokumentacija ni popolna ali ni pripravljena v skladu z določbami tega pravilnika, zahteva predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, da jo uradna oseba dopolni v roku 15 dni od prejema zadeve.
29. člen
(1) Predstavnik delodajalca je dolžan v postopku za podajo izvedenskega mnenja uradni osebi v roku 15 dni posredovati vse podatke, ki so potrebni za podajo izvedenskega mnenja o invalidnosti.
(2) Predstavnik delodajalca ima pravico uradni osebi posredovati vse podatke in predloge, za katere meni, da so potrebni za pravilno oceno zavarovančeve delovne zmožnosti.
(3) V primeru, da ima delodajalec zaposlenih manj kot pet delavcev, mora uradna oseba pridobiti opise vseh obstoječih delovnih mest pri tem delodajalcu.
30. člen
(1) Predsednik invalidske komisije, zdravnik izvedenec, člani senata in uradna oseba si pri delodajalcu, praviloma v prisotnosti izvajalca medicine dela, lahko ogledajo posamezna delovna mesta oziroma delovni proces, če je to potrebno zaradi ocene invalidnosti.
(2) Zavarovanec, predstavnik delodajalca, predsednik invalidske komisije, zdravnik izvedenec ali predsednik senata lahko predlagajo ogled delovnega mesta iz prejšnjega odstavka.
(3) Ogled delovnega mesta se opravi po predhodni odločitvi predsednika invalidske komisije I. stopnje.
(4) O ugotovitvah ogleda iz prvega odstavka tega člena se sestavi zapisnik, ki je sestavni del delovne dokumentacije iz 25. člena tega pravilnika.
31. člen
Če predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik ugotovi, da bi bila pri zavarovancu smotrna poklicna rehabilitacija ali v primeru izbirne pravice zavarovanca do poklicne rehabilitacije, se o možnosti, vsebini in obliki poklicne rehabilitacije, ob sodelovanju delodajalca in zavarovanca, pridobi mnenje pooblaščene strokovne institucije s področja medicine dela oziroma poklicne rehabilitacije, ki je podlaga za izvedensko mnenje senata invalidske komisije I. stopnje. Z vsebino mnenja predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik, seznani uradno osebo Zavoda.
32. člen
Način vodenja pripravljalnega postopka pred podajo izvedenskega mnenja I. stopnje se podrobneje določi v organizacijskem navodilu Pripravljalni postopek in poklicna rehabilitacija, ki ga izda generalni direktor Zavoda.
33. člen
Izvedenski organi in uradne osebe sodelujejo v postopku pred izdajo izvedenskega mnenja z zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb, z delodajalci in njihovimi izvajalci medicine dela ter strokovnimi inštitucijami s področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.
VIII. IZVEDENSKO MNENJE
34. člen
(1) Senat invalidske komisije I. stopnje poda izvedensko mnenje o invalidnosti na podlagi popolne medicinske in delovne dokumentacije ter osebnega pregleda zavarovanca.
(2) Če se zavarovanec kljub izkazanemu vabilu neupravičeno ne odzove na osebni pregled, lahko senat invalidske komisije I. stopnje poda izvedensko mnenje na podlagi zbrane dokumentacije.
(3) Če se predstavnik delodajalca seje senata kljub izkazanemu vabilu ne udeleži, se mnenje poda brez njegove udeležbe.
(4) S predstavnikom delodajalca opravijo pogovor vsi člani senata. Podpisana izjava predstavnika delodajalca se zapiše v izvedensko mnenje kot priloga.
(5) Izvid osebnega pregleda zavarovanca se vpiše v izvedensko mnenje.
(6) Izvedenski organ lahko poda izvedensko mnenje o telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi drugega, obstoju okoliščin iz 138. člena ZPIZ-2 ter pravic iz 21. člena tega pravilnika na podlagi popolne medicinske dokumentacije in osebnega pregleda, če je ta za pravilno oceno potreben.
(7) Če zavarovanec zaradi okvare svojega zdravstvenega stanja ne more priti na sedež invalidske komisije, lahko opravi zdravnik izvedenec osebni pregled zavarovanca na domu ali v ustrezni ustanovi.
35. člen
(1) Izvedenski organ I. stopnje lahko poda izvedensko mnenje samo na podlagi popolne medicinske in delovne dokumentacije, če:
– pregled zavarovanca iz objektivnih razlogov ni mogoč,
– zavarovanec uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi mednarodnih sporazumov ali stalno prebiva v tujini in
– v drugih primerih, v skladu s predpisi in tem pravilnikom.
(2) Izvedensko mnenje o telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o osebnih okoliščinah iz 138. člena ZPIZ-2 izvedenski organ I. stopnje lahko poda samo na podlagi popolne medicinske dokumentacije, če ta zadostuje za oceno.
36. člen
(1) Izvedenski organ II. stopnje opravi revizijo izvedenskega mnenja I. stopnje ter poda izvedensko mnenje v pritožbenem postopku le na podlagi dokumentacije, zbrane v postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Izvedenski organ II. stopnje poda izvedensko mnenje v pritožbenem postopku tudi ob upoštevanju nove medicinske in druge dokumentacije, predložene v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ki je obstajala v času odločanja na prvi stopnji in je zavarovanec upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti na obravnavi pri izvedenskemu organu I. stopnje.
(3) Predsednik invalidske komisije II. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi ta predsednik ali predsednik senata, lahko v pritožbenem postopku določi osebni pregled zavarovanca.
37. člen
Vsako izvedensko mnenje mora biti jasno, popolno in izčrpno obrazloženo ter mora obsegati vse elemente, določene z ZPIZ-2 in tem pravilnikom, ki so pomembni za odločitev o zavarovančevih pravicah.
38. člen
(1) Zavarovanec in delodajalec imata pravico po izdaji odločbe o priznani pravici na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti zaprositi za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja o:
– ustreznosti ponujenega delovnega mesta,
– ustreznosti poklicne rehabilitacije,
– prilagoditvi prostorov in delovnih sredstev v zvezi s pravico do premestitve zavarovanca ter
– potrebi dodatnega usposabljanja zavarovanca z namenom ohranitve zaposlitve.
(2) Dopolnilno izvedensko mnenje poda predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik.
IX. POSTOPEK PRI PODAJI IZVEDENSKEGA MNENJA I. STOPNJE
39. člen
Ko sta medicinska in delovna dokumentacija popolni, predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik, ugotovi datum uvedbe postopka, določi ustrezno sestavo senata glede na zdravstveno prizadetost zavarovanca in dan obravnave zahtevka na senatu.
40. člen
(1) Na seji senata invalidske komisije I. stopnje morajo biti prisotni vsi člani senata.
(2) Predsednik senata preuči izvid in mnenje zavarovančevega osebnega zdravnika z zbrano medicinsko in delovno dokumentacijo, rehabilitacijsko poročilo ustrezne strokovne institucije v primeru predvidene poklicne rehabilitacije ter o tem poroča na seji senata.
(3) Po poročilu predsednika senata iz prejšnjega odstavka člani senata opravijo pogovor z zavarovancem in osebni pregled zavarovanca, pri katerem sodelujejo samo zdravniki izvedenci.
(4) Člani senata opravijo pogovor s predstavnikom delodajalca, ki poda dodatne informacije v zvezi z delom zavarovanca. Izjava predstavnika delodajalca je sestavni del izvedenskega mnenja kot priloga in jo podpišeta predsednik senata in predstavnik delodajalca.
41. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju invalidnosti izvedenski organ I. stopnje poda mnenje, da:
– obstaja invalidnost, določi kategorijo, datum in vzrok nastanka ter ugotovi preostalo delovno zmožnost, če le ta še obstaja,
– je potrebna poklicna rehabilitacija, določi obliko in način poklicne rehabilitacije,
– je potrebna prilagoditev delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnih sredstev v okviru poklicne rehabilitacije in njen obseg,
– je za premestitev na drugo delo potrebna prilagoditev delovnih prostorov in delovnih sredstev ter njen obseg,
– je za delo s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu potrebna prilagoditev delovnih prostorov in delovnih sredstev ter njen obseg,
– je za premestitev potrebno dodatno usposabljanje,
– je za delo s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu potrebno dodatno usposabljanje,
– je potreben kontrolni pregled in določi datum ali, da kontrolni pregled ni potreben,
– ni invalidnosti,
– ni invalidnosti ali spremembe kategorije invalidnosti, ker je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanca, ter poda mnenje o potrebi nadaljnjega zdravljenja oziroma medicinske rehabilitacije,
– delodajalec, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev, utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delo brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
42. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju obstoja telesne okvare iz seznama telesnih okvar, izdanim na podlagi 403. člena ZPIZ-2, izvedenski organ I. stopnje lahko poda izvedensko mnenje, da:
– obstaja telesna okvara po seznamu telesnih okvar ter določi njeno višino po točki ustreznega poglavja, datum in vzrok nastanka,
– obstaja več telesnih okvar po seznamu telesnih okvar, za vsako telesno okvaro določi višino po točki ustreznega poglavja, datum in vzrok nastanka ter po točki ustreznega poglavja določi skupno višino telesne okvare, vzrok in datum nastanka,
– gre za izgubo posameznega dela telesa ali trajno prizadetost funkcije, ki pa glede na ugotovljeni obseg prizadetosti ne dosega višine, po kateri je po seznamu mogoče določiti telesno okvaro,
– telesne okvare še ni mogoče oceniti, ker zdravljenje in rehabilitacija še nista zaključena in
– telesna okvara iz predloga za oceno ni navedena v seznamu telesnih okvar.
43. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju potrebe po stalni pomoči in postrežbi izvedenski organ I. stopnje poda izvedensko mnenje, da:
– so nastale trajne spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanca, zaradi katerih ne more zadovoljevati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov, ter določi datum, od kdaj je pomoč in postrežba potrebna,
– potrebe po stalni pomoči in postrežbi še ni mogoče ugotoviti, ker zdravljenje in rehabilitacija še nista zaključena,
– pri zavarovancu obstaja zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 % in od kdaj,
– je zavarovanec ali uživalec pokojnine slep oziroma zavarovanec slaboviden in določi datum nastanka slepote oziroma slabovidnosti,
– je oseba, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu Zavoda oziroma upokojencu, slepa in določi datum nastanka slepote,
– je zavarovancu potrebno stalno nadzorstvo in od kdaj,
– je zavarovancu nujno potrebna stalna pomoč pri zadovoljevanju vseh osnovnih življenjskih potreb ter da potrebuje 24-urni nadzor svojca in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege in od kdaj in
– pri zavarovancu niso podana dejstva iz prejšnjih alinej tega člena.
44. člen
Pri obravnavanju in ugotavljanju drugih okoliščin na podlagi drugih predpisov izvedenski organ I. stopnje poda izvedensko mnenje, da:
– se oseba zmore ali ne zmore usposobiti za samostojno življenje in delo, vzrok za to in od kdaj prizadetost obstaja,
– gre za invalidno osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb,
– gre za invalidno osebo, ki ne potrebuje pomoči pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb,
– ne gre za invalidno osebo,
– je kandidat primeren za družinskega pomočnika ali za to ni primeren in zakaj ne,
– je oseba trajno nezmožna za delo ali je zmožna za delo z omejitvami pri opravljanju dela,
– je oseba zmožna ali ni zmožna zaradi zdravstvenih težav obdelovati kmetijsko zemljišče ter časovno obdobje, v katerem takšna nezmožnost obstaja,
– so nastale trajne spremembe v zdravstvenem stanju osebe, zaradi katerih ne more zadovoljevati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ter določi datum, od kdaj je pomoč in postrežba potrebna, ali da takšna potreba ne obstaja in
– gre za resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij kot posledica strokovne nepravilnosti pri cepljenju ali neustrezne kakovosti cepiva ali da tako stanje ne obstaja.
45. člen
(1) Izvedenski organ I. stopnje ugotovi dejansko stanje in poda izvedensko mnenje.
(2) Obrazložitev je sestavni del izvedenskega mnenja in praviloma vsebuje:
– opis zdravstvenih okvar in njihov vpliv na delovno zmožnost,
– utemeljitev omejitev,
– utemeljitev ocene invalidnosti, datuma in vzroka nastanka invalidnosti,
– utemeljitev kontrolnega pregleda v skladu s 94. členom ZPIZ-2,
– ugotovitev, da delodajalec, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev, utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega,
– utemeljitev dodatnih usposabljanj za ohranitev zaposlitve,
– utemeljitev ocene telesne okvare, datuma in vzroka nastanka telesne okvare,
– utemeljitev ocene potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega, datuma nastanka in obsega potrebe in
– utemeljitev izvedenskih mnenj, podanih na osnovi zahtevkov iz 21. člena tega pravilnika.
46. člen
(1) Izvedensko mnenje I. stopnje podpiše izvedenec zdravnik posameznik ali člani senata. Dosje se pošlje z vso dokumentacijo uradni osebi ali drugemu upravnemu organu, ki vodi postopek.
(2) Zaradi varovanja osebnih podatkov je delodajalec seznanjen z izvedenskim mnenjem samo v obsegu, ki je povzet v odločbi o priznanju ali zavrnitvi pravice iz invalidskega zavarovanja.
X. POSTOPEK PRI PODAJI IZVEDENSKEGA MNENJA II. STOPNJE
47. člen
Izvedenski organ II. stopnje opravlja revizijo izvedenskih mnenj invalidskih komisij I. stopnje, daje izvedenska mnenja v pritožbenih in v drugih postopkih, določenih s posebnimi predpisi.
1. Postopek v zvezi z revizijo
48. člen
(1) V postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja predloži predsednik invalidske komisije I. stopnje izvedenskemu organu II. stopnje v revizijo mnenja I. stopnje o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, v drugih primerih, pri obstoju potrebe po stalni pomoči in postrežbi ter pri osebnih okoliščinah iz 138. člena ZPIZ-2 pa po načelu naključne izbire v skladu z navodilom direktorja sektorja. O odstopu izvedenskega mnenja v revizijo se obvesti zavarovanca.
(2) Izvedenski organ II. stopnje opravi revizijo v roku 40 dni od prejema zadeve.
49. člen
(1) Izvedenski organ II. stopnje lahko izvedensko mnenje I. stopnje potrdi, spremeni ali ga vrne v ponovno obravnavo izvedenskemu organu I. stopnje.
(2) Izvedenski organ II. stopnje presodi izvedensko mnenje I. stopnje na podlagi dokumentacije, zbrane v postopku za uveljavljanje pravic.
(3) V primeru, da je po podaji izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje, vse do izdaje odločbe, predložena nova medicinska dokumentacija, ki bi lahko vplivala na vsebino izvedenskega mnenja, izvedenski organ II. stopnje zadevo vrne v ponovno obravnavo izvedenskemu organu I. stopnje.
(4) Z izvedenskim mnenjem, podanim v reviziji, se morajo seznaniti izvedenec zdravnik posameznik oziroma člani senata, ki so podali izvedensko mnenje na I. stopnji.
50. člen
(1) V reviziji zdravnik izvedenec pregleda zbrano dokumentacijo v dosjeju ter izvedensko mnenje I. stopnje. Če meni, da je izvedensko mnenje pravilno in utemeljeno, ga potrdi z žigom in podpisom.
(2) Če zdravnik izvedenec meni, da izvedensko mnenje I. stopnje ni pravilno, predlaga predsedniku invalidske komisije II. stopnje, da ga predloži v obravnavo senatu invalidske komisije II. stopnje z ustrezno sestavo.
(3) V primeru spremembe izvedenskega mnenja I. stopnje ali vrnitve v ponovno obravnavo, mora senat II. stopnje svoje izvedensko mnenje natančno obrazložiti oziroma izvedenskemu organu I. stopnje posredovati ustrezne napotke, predloge in pojasnila za ponovno podajo izvedenskega mnenja.
51. člen
(1) Če izvedenski organ II. stopnje vrne izvedensko mnenje izvedenskemu organu I. stopnje v ponovno obravnavo, mora ta podati novo izvedensko mnenje.
(2) Pri podaji novega izvedenskega mnenja po prejšnjem odstavku mora izvedenski organ I. stopnje dosledno upoštevati predloge in napotke senata II. stopnje.
52. člen
Izvedensko mnenje II. stopnje podpišejo vsi člani senata. Dosje se z vso dokumentacijo pošlje predsedniku invalidske komisije I. stopnje, ki po pregledu dosje odstopi uradni osebi.
53. člen
Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi senata, delu in postopku pri podaji izvedenskega mnenja I. stopnje.
2. Postopek v zvezi s pritožbo
54. člen
(1) Če zavarovanec ali delodajalec v pritožbi izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki temelji na izvedenskem mnenju I. ali II. stopnje, poda izvedensko mnenje izvedenski organ II. stopnje.
(2) Če vloži pritožbo zavarovanec, uradna oseba o pritožbi obvesti delodajalca. Če jo vloži delodajalec, uradna oseba seznani zavarovanca.
(3) Zavarovanec ali delodajalec lahko predlagata osebni pregled na senatu invalidske komisije II. stopnje. O predlogu odloči predsednik invalidske komisije II. stopnje ali predsednik senata.
55. člen
(1) Izvedenski organ II. stopnje poda izvedensko mnenje v pritožbenem postopku na zaprosilo uradne osebe.
(2) Uradna oseba pošlje izvedenskemu organu II. stopnje pritožbo skupaj z vso dokumentacijo zbrano v postopku za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in natančno navedbo, o čem naj izvedenski organ II. stopnje poda izvedensko mnenje.
(3) Poleg dokumentacije iz prejšnjega odstavka je treba izvedenskemu organu II. stopnje poslati še novo medicinsko in drugo dokumentacijo, predloženo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ki je obstajala v času odločanja na prvi stopnji in če je zavarovanec upravičeno ni mogel predložiti ali navesti na obravnavi pri izvedenskemu organu I. stopnje.
56. člen
Predsednik invalidske komisije II. stopnje ali zdravnik izvedenec, ki ga določi predsednik pregleda poslano medicinsko, delovno in drugo dokumentacijo ter določi sestavo senata ali izvedenca zdravnika posameznika, ki bo zadevo obravnaval.
57. člen
(1) Pri podaji izvedenskega mnenja II. stopnje v zvezi s pritožbo se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o sestavi in delu senata ter o postopku pri podaji izvedenskega mnenja v zvezi z zahtevkom za uveljavitev pravic.
(2) Izvedensko mnenje II. stopnje mora biti jasno in natančno obrazloženo. Obrazložitev mora vsebovati odgovore na vse navedbe v pritožbi glede zdravstvenega stanja in delovnega mesta.
58. člen
(1) Izvedensko mnenje II. stopnje podpišejo vsi člani senata. Dosje se z vso dokumentacijo pošlje uradni osebi, ki vodi postopek.
(2) Zaradi varovanja osebnih podatkov je delodajalec seznanjen z izvedenskim mnenjem samo v obsegu, ki je povzet v odločbi o priznanju ali zavrnitvi pravice iz invalidskega zavarovanja.
3. Postopek v sodnih postopkih
59. člen
(1) Izvedenski organ II. stopnje daje dopolnilna izvedenska mnenja v sodnih postopkih.
(2) Izvedenski organ II. stopnje daje pripombe oziroma mnenja na izvedenska mnenja sodnih izvedencev medicinske stroke v sodnih postopkih.
XI. PLAČILO IZVEDENCEV
60. člen
(1) Izvedenci Zavoda so upravičeni do plačila za opravljeno delo v skladu z določili in normativi tega pravilnika.
(2) Podlaga za izplačilo je sklep Sveta Zavoda o imenovanju izvedencev, avtorska pogodba, ki jo sklene direktor sektorja z izvedencem ter pisno poročilo z dokazili o opravljenem delu, ki jo pripravi predsednik invalidske komisije v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 16. člena tega pravilnika.
(3) Za izvedence, ki so zaposleni v Zavodu, veljata prvi in drugi odstavek tega člena le za delo, ki ga v skladu z 18. členom tega pravilnika opravijo izven rednega delovnega časa.
61. člen
Normativi za delo izvedencev se določajo v točkah glede na zahtevnost izvedenskega dela za podajo mnenja, in so:
1. Normativi za delo izvedencev invalidskih komisij I. stopnje
A) Ocena invalidnosti (delovne zmožnosti)
1. Pripravljalni postopek 20 točk
2. Pripravljalni postopek za poklicno
rehabilitacijo 40 točk
3. Pregled zadeve in priprava za senat 40 točk
4. Izvedensko mnenje na senatu 55 točk
5. Izvedenec nemedicinske stroke 35 točk
6. Ogled delovnega mesta 60 točk
B) Dopolnilno mnenje
1. Pripravljalni postopek 10 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat 10 točk
3. Podaja mnenja na senatu 30 točk
4. Izvedenec nemedicinske stroke 30 točk
C) Ocena telesne okvare, dodatka za pomoč in postrežbo ali
prištete dobe
1. Pripravljalni postopek 10 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat 15 točk
3. Izvedensko mnenje 30 točk
4. Osebni pregled v domu starejših občanov in
izvedensko mnenje 60 točk
5. Osebni pregled na domu in izvedensko mnenje 75 točk
D) Izvedensko mnenje na podlagi tuje medicinske dokumentacije
1. Pripravljalni postopek 15 točk
2. Pregled zadeve s prevodom in priprava za senat 150 točk
3. Pregled zadeve brez prevoda in priprava za senat 40 točk
4. Izvedensko mnenje na senatu 55 točk
5. Izvedenec nemedicinske stroke 35 točk
6. Prevod tuje medicinske dokumentacije 110 točk
E) Izvedensko mnenje v zvezi z družinskim pomočnikom (v
nadaljnjem besedilu: DP)
1. Pripravljalni postopek v zvezi z oceno
primernosti DP 20 točk
2. Izvedensko mnenje na senatu v zvezi z oceno
primernosti DP 55 točk
3. Izvedenec nemedicinske stroke v zvezi z oceno
primernosti DP 35 točk
4. Pripravljalni postopek pri izdelavi mnenja o
upravičencu do DP 10 točk
5. Pregled zadeve in priprava na senat pri izdelavi
mnenja o upravičencu do DP 15 točk
6. Osebni pregled na domu in izvedensko mnenje o
upravičencu do DP 75 točk
7. Izvedensko mnenje na senatu o upravičencu do DP 30 točk
2. Normativi za delo izvedencev invalidskih komisij II. stopnje
A) Ocena invalidnosti (delovne zmožnosti)
1. Pripravljalni postopek 20 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat 55 točk
3. Izvedensko mnenje na senatu 85 točk
4. Za osebni pregled zavarovanca se doda 30 točk
5. Izvedenec nemedicinske stroke 55 točk
6. Ogled delovnega mesta 75 točk
B) Ocena telesne okvare, dodatka za pomoč in postrežbo ali
prištete dobe
1. Pripravljalni postopek 10 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat 30 točk
3. Izvedensko mnenje samo na osnovi dokumentacije v
spisu 45 točk
4. Za osebni pregled zavarovanca se doda 30 točk
5. Osebni pregled v domu starejših občanov in
izvedensko mnenje 85 točk
6. Osebni pregled na domu in izvedensko mnenje 100 točk
C) Izvedensko mnenje na podlagi tuje medicinske dokumentacije
1. Pripravljalni postopek 15 točk
2. Pregled zadeve s prevodom in priprava za senat 150 točk
3. Pregled zadeve brez prevoda in priprava za senat 40 točk
4. Izvedensko mnenje 85 točk
5. Izvedenec nemedicinske stroke 55 točk
6. Prevod tuje medicinske dokumentacije 110 točk
D) Izvedensko mnenje v sodnih postopkih
1. Izvedensko mnenje v sodnih postopkih 180 točk
2. Dodatno mnenje izvedenca zdravnika posameznika 90 točk
E) Izvedensko mnenje v zvezi z DP
1. Pripravljalni postopek v zvezi z oceno
primernosti DP 20 točk
2. Izvedensko mnenje na senatu v zvezi z oceno
primernosti DP 60 točk
3. Izvedenec nemedicinske stroke v zvezi z oceno
primernosti DP 40 točk
4. Pripravljalni postopek pri izdelavi mnenja o
upravičencu do DP 10 točk
5. Pregled zadeve in priprava na senat pri izdelavi
mnenja o upravičencu do DP 15 točk
6. Osebni pregled na domu in izvedensko mnenje o
upravičencu do DP 85 točk
7. Izvedensko mnenje na senatu o upravičencu do DP 35 točk
3. Normativi za delo invalidske komisije I. in II. stopnje
A) Priprava in izdelava obrazcev za tuje nosilce zavarovanja
1. Pripravljalni postopek 30 točk
2. Pregled zadeve in priprava za senat 45 točk
3. Obravnava na senatu z osebnim pregledom 110 točk
B) Dodatno porabljen čas za delo na terenu, za udeležbo na
sestankih in senatih invalidskih komisij po nalogu vodje službe
oziroma vodstva sektorja
1. Za vsako uro dodatno porabljenega časa 60 točk
62. člen
(1) Vrednost bruto točke, določene s tem pravilnikom, znaša:
– za predsednika senata in zdravnika izvedenca posameznika 0,30 eurov in
– za člana senata 0,24 eurov.
(2) Vrednost bruto točke usklajuje finančni oddelek v rokih in na način, kot se povprečno usklajujejo plače zaposlenih pri Zavodu.
63. člen
Seznam izvedencev za plačilo o opravljenem delu posreduje predsednik invalidske komisije vodji pristojne službe za izvedenstvo. Ta po proučitvi dokumentacije seznam posreduje direktorju sektorja, ki ga po pregledu posreduje Avtorski agenciji za Slovenijo. Predsednik invalidske komisije je odgovoren za nadzor ter pravilnost, verodostojnost in točnost seznama.
64. člen
(1) Imenovani izvedenci nadaljujejo z delom do izteka obdobja, za katerega so bili imenovani.
(2) Za njihovo ponovno imenovanje se uporabljajo določbe tega pravilnika.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
V postopkih za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZPIZ-2, v skladu s 390. členom ZPIZ-2, se uporablja Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 118/05 in 17/07).
66. člen
V postopkih za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se uporabljajo določbe Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovane Slovenije (Uradni list RS, št. 118/05 in 17/07) in Sklepa o izdaji obrazcev za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja in obrazcev delovne dokumentacije (Uradni list RS, št. 113/02 in 118/05), v kolikor niso v nasprotju z ZPIZ-2.
67. člen
Do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, imata zavarovanec in delodajalec, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev ob vložitvi zahteve, v primerih, ko se ugotavljajo okoliščine iz prvega odstavka 102. člena v skladu z drugim odstavkom 103. člena ZPIZ-1, pravico po dokončnosti odločbe o priznani pravici na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti zaprositi za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja o tem, ali delodajalec utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
68. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov Zavoda (Uradni list RS, št. 118/05, 17/07 in 96/12 – ZPIZ-2) in Sklep o izdaji obrazcev za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja in obrazcev delovne dokumentacije (Uradni list RS, št. 113/02, 118/05 in 96/12 – ZPIZ-2).
69. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-4/2013/35-3
Ljubljana, dne 17. junija 2013
EVA 2013-2611-0060
Anka Tominšek l.r.
Predsednica Sveta Zavoda
Priloga:
Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje
pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po
22. členu Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja
izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije
I. SKUPNE DOLOČBE O OBSEGU IN VSEBINI MEDICINSKE DOKUMENTACIJE
1. Seznam določa vsebino in obseg medicinske dokumentacije,
ki jo mora osebni zdravnik priložiti predlogu za uvedbo postopka
za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
2. Pristojnemu organu Zavoda je potrebno za vsakega
zavarovanca predložiti izvide ambulantnega oziroma bolnišničnega
specialističnega zdravljenja z izvidi ustreznih specialistov in
preiskav o posledicah boleznih ali poškodbah ter njihovih
posledicah (anatomskih in funkcionalnih) in zdravstveno
dokumentacijo o preventivnih zdravstvenih pregledih.
Za oceno invalidnosti in preostale delazmožnosti poklicnih
voznikov motornih vozil je potrebna ustrezna medicinska
dokumentacija in zdravniško spričevalo specialista medicine dela,
za pomorščake izvid in mnenje dispanzerja za pomorščake, za druge
voznike (piloti, železničarji) pa izvid in mnenje ustreznih
specialnih dispanzerjev.
Zadnji izvidi iz te točke ne smejo biti starejši od enega
leta.
3. Obseg predložene medicinske dokumentacije naj bo smiselno
usklajen z naravo in potekom bolezni, obvezno mora vsebovati
izvid ustreznega specialista z opisom funkcionalnega stanja
prizadetega organa ali organskega sistema in obrazložitev
rezultatov opravljenih preiskav z mnenjem o uspehu zdravljenja in
prognozi bolezni. Obseg preiskav naj bo usmerjen v
objektivizacijo bolezenskih sprememb in oceno funkcionalnega
stanja. Vse preiskave mora obvezno predlagati specialist
ustreznega področja za dokončno potrditev diagnoze.
Za posamezna bolezenska stanja, ki so predstavljena po
poglavjih Mednarodne klasifkacije bolezni in poškodb desete
revizije (MKB-10AM) v II. poglavju tega seznama, je potrebno
predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki se uporablja pri
diagnosticiranju in ugotavljanju posledic bolezni ali poškodb.
4. V izjemnih primerih bo invalidska komisija zahtevala od
izbranega osebnega zdravnika vpogled v ambulantno dokumentacijo
zaradi pregleda zgodovine bolezni (zdravstveni karton) in izvidov
prejšnjih preventivnih oziroma sistematičnih pregledov. Tudi ta
dokumentacija je obvezna.
5. Bolezni so razvrščene v tri skupine:
– glavna bolezen,
– bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost in
– druge bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost.
Glavna bolezen je tista, ki sama, v celoti ali pretežno
povzroča izgubo ali zmanjšanje zavarovančeve zmožnosti za
opravljanje njegovega dela oziroma povzroča invalidnost. Njen
vpliv na invalidnost je odločujoč.
Bolezni, ki vplivajo na izgubo oziroma zmanjšanje
zavarovančeve zmožnosti za opravljanje njegovega dela so tiste,
ki posamezno ali v skupini neugodno vplivajo na delovno zmožnost
ali dodatno neugodno delujejo na glavno bolezen. Kadar dve
bolezni enakovredno negativno vplivata na delovno zmožnost, je
glavna tista, ki ima slabšo prognozo.
Druge bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost so lahko
pomembne za mnenje o preostali delovni zmožnosti, kadar gre za
določitev drugega ustreznega dela. To so namreč tiste bolezni, ki
so lahko kontraindikacija za predlagano drugo ustrezno delovno
mesto.
6. V medicinsko dokumentacijo, ki je potrebna za potrditev
diagnoze glavne bolezni, uvrščamo zlasti naslednje podatke:
– o začetku bolezni oziroma datumu poškodbe, vzroku in
okoliščinah, zaradi katerih je nastala zdravstvena motnja,
– o poteku ambulantnega oziroma bolnišničnega zdravljenja z
datumom zaključenega zdravljenja, zaradi katerih diagnoz in s
kakšnim uspehom,
– o poteku medicinske rehabilitacije z navedbo ustanove v
kateri se je zavarovanec rehabilitiral, obdobju, v katerem je
bila opravljena rehabilitacija, pod katerimi diagnozami, in s
kakšnim uspehom.
Medicinska dokumentacija iz te točke mora vsebovati vse
podatke o sedanjem zdravstvenem stanju, zlasti pa podatke:
– o obsegu anatomske okvare,
– o obsegu funkcionalne okvare,
– o prognozi bolezni oziroma ali se sčasoma pričakuje
izboljšanje, ustalitev ali poslabšanje zdravstvenega stanja.
Medicinska dokumentacija, potrebna za potrditev drugih
bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost, mora prikazati stanje
anatomske in funkcionalne okvare organa ali organskega sistema.
Za bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost, zadostuje
obstoječa medicinska dokumentacija, ki potrjuje diagnozo.
7. Vsebina medicinske dokumentacije iz 6. točke tega seznama
mora biti jasna, natančna in mora obsegati vse izvide opravljenih
pregledov in preiskav.
Predlog za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja
mora osebni zdravnik napisati s pisalnim strojem ali računalnikom
in mora vsebovati izčrpno anamnezo, ki da vpogled v začetek,
potek in trajanje težav, ki jih zavarovanec navaja. Izvid
pristojnega zdravnika mora vsebovati tudi podatke o splošnem
telesnem in duševnem stanju z navedbo vseh ugotovljenih bolezni.
Obvestilo zdravniku o bolnišničnem zdravljenju mora vsebovati
podatke z vsemi izvidi in preiskavami, ki so bile opravljene v
času zdravljenja, in potrjujejo diagnozo zavarovančeve bolezni.
Specialistični izvidi morajo biti napisani berljivo in morajo
vsebovati poleg ugotovljene diagnoze tudi opisane anatomske in
funkcionalne spremembe, ki so bile ugotovljene pri
specialističnem pregledu, ter datum pregleda (ta naj bo jasno
razviden tudi na fotokopijah, enako mora biti na fotokopijah
jasen naziv zdravstvenega zavoda ter ime in priimek zdravnika).
Specialistične izvide (RTG, EKG, spirometrija, scintigrafja,
izvid endoskopije itd.) je treba priložiti samo, če so bili
opravljeni ambulantno in če so potrebni za potrditev diagnoze
glavne bolezni oziroma za potrditev morebitne telesne okvare.
Laboratorijske izvide je treba priložiti, če so bili
opravljeni ambulantno in so pomembni za potrditev diagnoze
bolezni ali ugotovitev telesne okvare.
8. Celotno medicinsko dokumentacijo pripravi osebni zdravnik
ob upoštevanju ustreznih določb tega seznama o obvezni medicinski
dokumentaciji, ki se nanaša na konkretni primer.
9. Celotna medicinska dokumentacija iz 8. točke tega seznama
ne vsebuje:
– medicinske dokumentacije, ki jo priskrbi invalidska
komisija naknadno (v primeru nove bolezni ali poškodbe) v času
ocenjevanja in je v tem dogovoru določena kot obvezna,
– medicinske dokumentacije, ki jo invalidska komisija
priskrbi v izjemnih primerih, določenih v 4. točki tega seznama.
II. PREGLED OBSEGA IN VSEBINE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE ZA
POSAMEZNE BOLEZNI IN POŠKODBE, NAVEDENE PO MEDNARODNI
KLASIFIKACIJI BOLEZNI IN POŠKODB DESETE REVIZIJE (MKB-10)
1. NEKATERE INFEKCIJSKE IN PARAZITSKE BOLEZNI
Za potrditev diagnoze bolezni, oceno uspeha zdravljenja in
ugotovitev trajnih posledic bolezni je potrebna naslednja
medicinska dokumentacija po posameznih področjih:
Klicenoštvo
– odpustno pismo ustrezne bolnišnice oziroma izvidi
ambulantnega specialističnega zdravljenja,
– bakteriološki izvid, ki dokazuje povzročitelja pri
zaporednih pregledih v daljšem časovnem obdobju,
– izvid kulture, seroloških ali drugih etioloških preiskav,
– mnenje ustrezne zdravstvene ustanove o tem, da je bolezen
zapustila trajne posledice, ali da gre za kliconosca, ki ga ni
mogoče ozdraviti ali negativizirati.
Pozne posledice akutnega poliomielitisa:
– izvid nevrologa, EMG prizadetih mišičnih skupin, mišični
test,
– goniometrija s funkcionalnim testiranjem prizadetega dela
telesa.
Pljučna tuberkuloza:
– potrditev TBC s pozitivno laboratorijsko preiskavo,
– potrditev saniranega TBC procesa (inaktivnost procesa),
– izvid spirometrijske preiskave s plinsko analizo arterijske
krvi v mirovanju in med obremenitvijo,
– izvid kardiologa z opisom EKG.
Tuberkuloza drugih organov:
Dokumentacijo za potrditev diagnoze tuberkuloze drugih
organov zagotovi specializirana ustanova s podatki o aktivnosti
procesa, velikosti anatomske in funkcionalne okvare ter prognozi
in trajnih posledicah.
Potrebni so izvidi usmerjenih preiskav za posamezne organske
sisteme, ki so sicer navedeni v posameznih poglavjih, z mnenjem
ustreznega specialista.
Lymska borelioza:
– mnenje infektologa o aktivnosti procesa,
– laboratorijska diagnostika (serologija), test
transformacije limfocitov (TTL),
– EMG, ocena funkcije lokomotornega aparata z izvidom
ortopeda in revmatologa,
– EKG oziroma UZ srca z mnenjem kardiologa,
– izvid kliničnega psihologa, psihiatra (pri nevroboreliozi).
2. NEOPLAZME
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide o potrditvi
bolezni, poteku, učinku in posledicah zdravljenja, o morebitni
ponovitvi ali razsoju bolezni ter trajnih (tudi poznih) okvarah
po končani medicinski rehabilitaciji. Po potrebi še izvid
psihiatra in kliničnega psihologa.
3. BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV TER NEKATERE BOLEZNI,
PRI KATERIH JE UDELEŽEN IMUNSKI ODZIV
Za potrditev diagnoze bolezni je potreben izvid internista
(hematologa) z mnenjem o doseženem uspehu zdravljenja, prognozi,
stanju preostale zmogljivosti oziroma odpornosti.
Motnje koagulacije krvi:
– izvid o trajnih posledicah na prizadetem organskem sistemu,
tudi izvid ortopeda.
Sarkoidoza:
– izvid pulmologa z oceno pljučne funkcije,
– glede na prizadetost drugih organskih sistemov še izvid
revmatologa oziroma oftalmologa oziroma kardiologa.
4. ENDOKRINE, PREHRANSKE (NUTRICIJSKE) IN PRESNOVNE
(METABOLIČNE) BOLEZNI
Medicinska dokumentacija mora vsebovati izvide internistov
(endokrinologa, diabetologa, tirologa), ki potrjujejo diagnozo
bolezni, oceno uspešnosti zdravljenja, prognozo in trajne
posledice bolezni.
Sladkorna bolezen:
– izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni:
oftalmologa, nevrofiziologa, angiologa, nefrologa.
Bolezni ščitnice:
– izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni:
oftalmologa (ergooftalmologa) oziroma nevrologa.
5. DUŠEVNE IN VEDENJSKE MOTNJE
Pri vseh stanjih te skupine bolezni je potreben izvid
lečečega psihiatra o poteku in uspehu zdravljenja in prognozi
bolezni in uspešnosti delovne rehabilitacije ter izvid kliničnega
psihologa. Ob izčrpanih možnostih zdravljenja je treba priložiti
tudi izvid psihiatričnega konzilija z mnenjem o uspehu
zdravljenja in delovne rehabilitacije.
Za oceno delazmožnosti za posamezne podskupine so potrebni še
dodatni usmerjeni izvidi:
Organske duševne motnje:
– EEG, CT, po potrebi MRI.
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih
snovi:
– izvid nevrologa oziroma izvid internista.
Nevrotske, stresne in somatomorfne motnje:
– izvidi specialistov glede na organske sisteme, kjer se te
motnje projicirajo in odražajo.
Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in
telesnimi dejavniki:
– izvidi specialistov glede na prizadete organske sisteme.
6. BOLEZNI ŽIVČEVJA
Za potrditev diagnoze bolezni, oceno uspeha zdravljenja in
ugotovitev trajnih posledic bolezni je potreben izvid nevrologa
in dodatno:
– kliničnega psihologa, oftalmologa, otorinolaringologa in po
potrebi drugih specialistov,
– RTG, UZ, EMG, EEG, CT, MRI, radioizotopske preiskave,
kontrastne žilne preiskave.
Za posamezne podskupine bolezni so potrebni še naslednji
izvidi:
Vnetne bolezni centralnega živčevja:
– popis bolezni in zdravljenja z nevrološkimi in
psihiatričnimi posledicami,
– izvid oftalmologa in nevrofiziologa z obrazložitvijo
rezultatov preiskav EEG, evocirani potenciali (EP),
– izvid infektologa.
Multisistemske atrofije, ki prizadenejo živčevje:
– po potrebi testiranje vegetativnega živčevja,
– po potrebi EMG mišic medeničnega dna,
– po potrebi MRI centralnega živčnega sistema.
Ekstrapiramidne bolezni in motnje gibanja:
– po potrebi EEG,
– po potrebi CT oziroma MRI glave,
– po potrebi izvid kliničnega psihologa,
– po potrebi serumska diagnostika vključno z določanjem
ceruloplazmina, Cu ali toksičnih snovi.
Druge degenerativne bolezni živčevja:
– nevrofiziološka diagnostika (EEG, EMG),
– serumska diagnostika (tudi hormoni ščitnice),
– CT, MRI.
Demielinizacijske bolezni:
– likvorska diagnostika,
– EP,
– MRI,
– razširjena lestvica stopnje prizadetosti (EDSS – Expanded
Disability Status Scale).
Epizodne in paroksizmalne motnje:
– bolnišnična potrditev diagnoze,
– UZ, EEG, CT, po potrebi MRI in po potrebi kontrastna žilna
diagnostika,
– polisomnografsko snemanje.
Okvare živcev, živčnih korenin in pletežev:
– EMG in mišični test,
– serumska in likvorska diagnostika,
– radiološka diagnostika.
Polinevropatije in druge bolezni perifernega živčevja:
– EMG in mišični test,
– serumska diagnostika ter po potrebi določanje specifičnih
protiteles, vitaminov, toksičnih snovi ali metabolitov.
Bolezni živčnomišičnega stika in mišic:
– EMG in mišični test,
– goniometrija,
– kardiorespiratorni funkcijski testi,
– po potrebi določitev specifičnih protiteles.
Cerebralna paraliza:
– dokumentacija o psihomotornem razvoju,
– EEG,
– klinični psiholog,
– po potrebi CT, MRI,
– po potrebi testiranje ščitnice.
7. BOLEZNI OČI IN ADNEKSOV
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid oftalmologa, ki
potrjuje diagnozo, oceni uspešnost zdravljenja in ugotovi trajne
posledice bolezni:
– popolni očesni status z vidno ostrino z korekcijo
(refraktometrija), binokularnim vidom, pregledom očesnega ozadja,
očesni tlak, vidno polje, po potrebi barvni vid, po potrebi
niktometrija,
– UZ,
– elektroretinografja (ERG),
– vizualni evocirani potenciali (VEP),
– elektrookulogram (EOG),
– elektronistagmografja (ENG),
– adaptometrija.
8. BOLEZNI UŠESA IN MASTOIDA
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid
otorinolaringologa, ki potrjuje diagnozo bolezni, oceni uspešnost
zdravljenja in navede trajne posledice bolezni:
– RTG, ADG, timpanogram, vestibulogram, ENG, BERA,
– izračun obojestranske izgube sluha po Fowlerju.
9. BOLEZNI OBTOČIL
Za potrditev diagnoze bolezni, ocene uspeha zdravljenja in
ugotovitev trajnih posledic bolezni je potreben izvid internista
(kardiologa, angiologa) z izvidi dodatnih preiskav.
Kronične revmatične bolezni srca:
– RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (tudi kontrolni po
končani medicinski rehabilitaciji).
Hipertenzivne bolezni:
– RTG pc, EKG, UZ,
– izvid oftalmologa oziroma nefrologa z oceno funkcije ledvic
(kreatinin klirens, UZ ledvic, angiografja).
Ishemične bolezni srca:
– RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (s kontrolnim tri
mesece po končani medicinski rehabilitaciji),
– scintigrafja miokarda s talijem,
– koronarografja, ventrikulografja.
Pljučno srce in bolezni pljučnega krvnega obtoka:
– RTG pc, EKG,
– izvid pljučne funkcije v mirovanju in med obremenitvijo,
– plinska analiza arterijske krvi,
– po potrebi scintigrafja.
Druge bolezni srca in motnje prevajanja:
– RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test, Holter monitoring, po
potrebi ventrikulografja.
Cerebrovaskularne bolezni:
– UZ žil, CT, MRI,
– izvid nevrologa, izvid kliničnega psihologa, po končani
medicinski rehabilitaciji mnenje psihiatra.
Bolezni arterij, arteriol in kapilar:
– meritev perfuzijskih pritiskov z RP indeksom,
– akralna pletizmografja z ohladitvenim testom,
– kapilarografja, po potrebi kapilaroskopija,
– UZ arterij, izvid arteriografje.
Bolezni ven, limfnih žil (mezgovnic) in bezgavk, ki niso
uvrščene drugje:
– UZ globokih ven (tudi kontrolni izvid po končanem
zdravljenju),
– impedančna pletizmografja, scintigrafja, ebografja,
limfografja.
10. BOLEZNI DIHAL
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista
(pulmologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo
ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Bolezni zgornjih dihal:
– izvidi otorinolaringologa z RTG, alergološkimi testi s
standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta,
– izvid foniatra.
Bolezni spodnjih dihal:
– RTG pc, EKG,
– izvidi preiskav za oceno pljučne funkcije,
– alergološko testiranje s standardnimi alergeni in alergeni
delovnega mesta,
– serološke preiskave,
– bronhoskopija, citologija, histologija.
11. BOLEZNI PREBAVIL
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista
(gastroenterologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj
bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Priloženi naj bodo izvidi:
– biokemičnih laboratorijskih preiskav,
– radiološke diagnostike, po potrebi UZ, CT, MRI,
– endoskopije z ERCP, biopsije s histološkim izvidom,
– po potrebi izvidi drugih specialistov: infektologa,
psihiatra, kliničnega psihologa, otorinolaringologa,
maksilofacialnega kirurga, abdominalnega kirurga.
12. BOLEZNI KOŽE IN PODKOŽJA
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide dermatologa, ki
potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha
zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Za potrditev diagnoze je potrebno na predlog dermatologa
opraviti:
– biopsijo s histološkim in po potrebi imunohistološkim
izvidom,
– ustrezne imunološke in biokemijske laboratorijske
preiskave.
V primeru ugotavljanja poklicnega kožnega obolenja:
– izvid dermatologa iz ambulante za poklicne bolezni kože z
izvidom epikutanega testiranja s standardnimi alergeni in
alergeni delovnega mesta.
Pri interdisciplinarnih boleznih:
– izvidi revmatologa, oftalmologa, angiologa, pulmologa.
13. BOLEZNI MIŠIČNO SKELETNEGA SISTEMA IN VEZIVNEGA TKIVA
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov
(ortopeda, revmatologa, fiziatra), ki potrjujejo diagnozo
bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene
trajne posledice bolezni.
Artropatije:
– laboratorijski izvidi,
– RTG ali funkcionalni RTG posnetki,
– po potrebi izvid infektologa, nevrologa, oftalmologa.
Sistemske vezivno-tkivne bolezni:
– laboratorijski izvidi, imunološki testi, po potrebi s
serologijo,
– biopsija z imunološkim ali histološkim izvidom,
– po potrebi RTG, EMG, UZ, CT, MRI, scintigrafja,
– po potrebi izvidi oftalmologa, dermatologa,
gastroenterologa, pulmologa, nevrologa.
Bolezni hrbtenice:
– laboratorijski izvidi, RTG in po potrebi funkcionalni RTG
posnetki hrbtenice, EMG, CT, MRI, scintigrafja,
– po potrebi spirometrija,
– po potrebi izvid nevrologa, kliničnega psihologa.
Motnje mehkih tkiv:
– laboratorijski izvidi,
– EMG, mišični test,
– po potrebi izvid kirurga, nevrologa.
Bolezni kosti in hrustanca:
– laboratorijski izvidi,
– RTG, po potrebi scintigrafja,
– po potrebi izvidi kirurga, endokrinologa, ginekologa.
Pri boleznih mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva je
potrebno priložiti še izvid testiranja s tehničnim pripomočkom,
če ga oseba uporablja.
14. BOLEZNI SEČIL IN SPOLOVIL
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov
(nefrolog, urolog, ginekolog), ki potrjujejo diagnozo bolezni,
priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne
posledice bolezni.
Bolezni ledvic:
– laboratorijski izvidi (s kreatinin klirensom),
– UZ, RTG kontrastne preiskave,
– po potrebi izvid internista – kardiologa, angiologa.
Bolezni sečil:
– UZ,
– po potrebi cistoskopija,
– urodinamske preiskave,
Bolezni spolnih organov:
– izvid dermatovenerologa.
17. PRIROJENE MALFORMACIJE, DEFORMACIJE IN KROMOSOMSKE
NENORMALNOSTI
Pri ugotavljanju teh sprememb je potrebno priložiti:
– izvid specialista o zdravstvenem stanju pred zavarovanjem,
– zdravniško spričevalo ob sklenitvi delovnega razmerja,
– izvide ustreznih specialistov, ki spremljajo zdravstveno
stanje prizadete osebe.
18. POŠKODBE, ZASTRUPITVE IN NEKATERE DRUGE POSLEDICE
ZUNANJIH VZROKOV
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov,
ki potrjujejo diagnozo, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja
in navedene trajne posledice z izvidom o funkcionalnem stanju po
končani medicinski rehabilitaciji ter v primeru poškodbe pri
delu, tudi pravilno izpolnjena prijava.
POKLICNE BOLEZNI
Zdravstvena dokumentacija mora vsebovati:
– celotno medicinsko in delovno dokumentacijo s potrjeno
diagnozo,
– opredelitev poklicne bolezni po veljavnem seznamu o
poklicnih boleznih.
ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST POKLICNIH UDELEŽENCEV V CESTNEM,
ŽELEZNIŠKEM, ZRAČNEM IN POMORSKEM PROMETU
Za oceno zmožnosti opravljanja vožnje in krmiljenja cestnih,
železniških, zračnih vozil in plovil, je potrebna celotna
medicinska dokumentacija specialista medicine dela, prometa in
športa o opravljenih preventivnih pregledih in izdano zadnje
zdravniško spričevalo o zdravstveni zmožnosti za vožnjo.
