Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in spremembe), 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) in predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 14. marca 2013 je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na redni seji dne 11. julija 2013 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Preserje nad Branikom – Cerkev sv. Katarine, EŠD 3576 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– cerkev stoji na kopastem griču nad zaselkom Sveta Katarina in predstavlja eno od prostorskih dominant Vipavske doline;
– freske v prezbiteriju cerkve sv. Katarine iz prve polovice 16. stoletja, ki so ikonografsko še v duhu srednjega veka, po kompoziciji in oblikovanju pa že povsem renesančne, predstavljajo enega redkih primerov renesančne poslikave na širšem območju Goriške regije.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– stavba v celoti z vsemi gabariti, tlorisi in temeljnimi značilnostmi, gradbenimi detajli in materiali;
– notranjščina cerkve s stensko poslikavo v prezbiteriju ter od opreme oltar in trije kipi ob slavoločni steni;
– namembnost objekta;
– neposredna okolica cerkve z nepozidano brežino (nepozidanost parcel št.: 3646/1 in 3646/2).

(1) Spomenik obsega nepremičnine: stavba št. 538, parcela št. *347 in parcela št. *351/3 (pretežni del dvorišča okrog cerkve, brez jugozahodnega kraka), vse k. o. Branik.
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcele št. 3646/1, 3646/2, 4903/3 del in *351/3 del, vse k. o. Branik.
(3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 16. 2. 2004, Uradni list RS, št. 19/04, izvorno merilo 1:2880) in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Mestna občina Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

(1) Najkasneje v roku enega leta od sprejetja odloka je potrebno izdelati inventarno knjigo premičnin, ki so sestavni del spomenika.
(2) Kopijo inventarne knjige iz prejšnjega odstavka hranita občina in zavod.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika s parcelacijo, gabariti, oblikami streh;
– ohranjanje sedanje namembnosti celote, skladno z varovanimi vrednotami spomenika;
– pri vseh posegih v spomenik podrejanje ohranjanju oblike, konstrukcij, materialov, strukture in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika;
– prepoved postavljanja ali gradnje objektov trajnega ali začasnega značaja v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo, nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo spomenika in so skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda;
– ohranjanje vedut na spomenik in od spomenika na okolico;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika;
– označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika;
– redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov;
– morebitno osvetljevanje mora biti racionalno, usklajeno z zakonodajo in izklopljeno med 22.00 zvečer in 6.00 zjutraj;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.

Za notranjo opremo spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– pristojni zavod predpiše popis oziroma inventarno knjigo opreme za kulturni spomenik; popis izdela lastnik spomenika, s pomočjo zavoda in Komisije za sakralno dediščino v Škofiji Koper, najpozneje v enem letu po uveljavitvi akta o razglasitvi;
– ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti);
– dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme;
– dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, paramenti), razen če raba ogroža obstoj te opreme;
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje dominantnosti cerkve sv. Katarine na najvišji točki zaselka;
– ohranjanje obstoječe namembnosti kmetijskih površin;
– ohranjanje vedut na cerkev;
– prepoved gradnje in postavljanja začasnih objektov na območju obstoječih odprtih prostorov, zlasti travniških površin in vrtov, razen kadar so ti nujni za učinkovitejše ohranjanje in rabo spomenika, njegovo dostopnost in prezentacijo;
– prepoved novogradenj;
– obstoječi objekti znotraj vplivnega območja morajo ohranjati obstoječe gabarite;
– dopustne so s kulturnovarstvenimi pogoji usklajene nujne, predvsem podzemne komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve.

(1) Lastnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
(2) Cerkev je odprta za sakralne potrebe. Vodeni in najavljeni obiski se prilagajajo urnikom in potrebam primarne namembnosti. Za vodene oglede lastnik lahko pobira vstopnino. Lastnik lahko v cerkvi izvaja posamezne kulturne prireditve (koncerte, predavanja), če so skladni z osnovno namembnostjo.

Spomenik mora biti označen v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11) z oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.

Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

(1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
(2) Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.