Na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 – ZEKom-1) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije
S P L O Š N I A K T
o načrtu oštevilčenja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina splošnega akta)
(1) Ta splošni akt v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (UL L št. 108 z dne 24. 4. 2002, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/140/ES, in z Direktivo 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L št. 108 z dne 24. 4. 2002, str. 51), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, predstavlja načrt oštevilčenja, ki določa vrsto, dolžino in zgradbo ter namen in način uporabe elementov oštevilčenja, s katerimi upravlja agencija.
(2) Ta splošni akt določa tudi nekatere vrste elementov oštevilčenja, s katerimi upravlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (v nadaljnjem besedilu: ITU).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem splošnem aktu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Agencija je neodvisen regulativni organ, katere pristojnosti, organizacijo in delovanje določa Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12; v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. Blok številk je del določenega območja oštevilčenja, ki je nedeljen in določen s prvo in zadnjo številko.
3. Enotna evropska številka je harmonizirana številka skrajšanega izbiranja, katere uporaba izhaja iz predpisov Evropske Komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) oziroma Konference evropskih uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: CEPT).
4. Enotni evropski blok številk je harmoniziran blok številk skrajšanega izbiranja, katerega uporaba izhaja iz predpisov Komisije oziroma CEPT.
5. Koda države (CC) je eno-, dvo- ali trimestna koda, ki jo dodeli Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) (v nadaljnjem besedilu: ITU) v skladu s priporočilom ITU-T E.164 in enolično določa izbrano državo ali izbrano geografsko območje.
6. Medkrajevna koda (TC) je posebna oblika nacionalne smerne kode (NDC), ki ima geografski pomen in določa geografsko območje, v katerem se nahaja omrežna priključna točka.
7. Mednarodna predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred mednarodno številko, da dobi dostop do mednarodnega javnega komunikacijskega omrežja.
8. Mednarodna številka je številka, ki jo mora kličoči uporabiti, če je klicani v drugi državi.
9. Nacionalna (medkrajevna) predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred nacionalno smerno kodo (NDC), da dobi dostop do medkrajevnega komunikacijskega omrežja oziroma če je klicani v drugem območju oštevilčenja.
10. Nacionalna smerna koda (NDC) je števka ali kombinacija več števk (brez kakršnekoli predpone), ki enolično določajo geografsko območje v državi oziroma javno komunikacijsko omrežje ali storitev.
11. Nacionalni številski prostor je množica vseh številk, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji in s katerim upravlja agencija na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona.
12. Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) je tisti del številke, ki sledi kodi države (CC), in je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) in številke naročnika.
13. Priporočila ITU-T so priporočila s področja telekomunikacij, ki jih sprejema in redno objavlja ITU.
14. Številke brezplačnih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic brezplačen za kličočega, vse stroške, povezane s klicem, pa plača klicani.
15. Številke premijskih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic dražji od običajnih klicev, da se pokrijejo stroški, ki jih imata klicani in operater pri zagotavljanju te storitve.
16. Številke skrajšanega izbiranja so tri-, štiri-, pet- ali šestmestne številke, namenjene enotnim evropskim številkam, številkam za klice v sili, številkam za dostop do specifičnih nekomercialnih storitev operaterjev in številkam za dostop do posebnih storitev oziroma služb javnega pomena.
17. Številka naročnika je številka, ki v javnem komunikacijskem omrežju identificira naročnika, v določenih primerih pa tudi uporabnika.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen kot je določen v zakonu, v kolikor iz besedila, tega splošnega akta ne izhaja drugače.
II. ŠTEVILKE ZA POTREBE JAVNIH KOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ IN STORITEV
3. člen
(nacionalni številski prostor)
Nacionalni številski prostor opredeljuje tabela v Prilogi, ki je sestavni del tega splošnega akta.
4. člen
(privzeti predponi)
(1) Mednarodna predpona za klice iz Republike Slovenije v tujino je 00.
(2) Nacionalna (medkrajevna) predpona je 0.
5. člen
(mednarodne številke)
(1) Mednarodne številke so sestavljene iz kode države (CC) in nacionalne (značilne) številke (N(S)N) (sl. 1).
Sl. 1: Zgradba mednarodne številke
+-------------+--------------------------+
|Koda države |Nacionalna (značilna) |
|(CC) |številka (N(S)N) |
+-------------+--------------------------+
(2) Mednarodne številke so lahko največ petnajstmestne.
(3) Mednarodne številke ne vsebujejo mednarodne ali nacionalne (medkrajevne) predpone.
(4) Koda države (CC) za Republiko Slovenijo je 386.
6. člen
(nacionalne (značilne) številke (N(S)N))
(1) V Republiki Sloveniji so nacionalne (značilne) številke (N(S)N) osemmestne, razen tiste, ki so s tem splošnim aktom posebej določene, in so v tem splošnem aktu zapisane v naslednji obliki: ABCDEFGH.
(2) Nacionalne (značilne) številke (N(S)N) ne vsebujejo nacionalne (medkrajevne) predpone.
(3) Nacionalne (značilne) številke (N(S)N) so lahko geografske ali negeografske.
7. člen
(geografske številke)
(1) Geografska številka je sestavljena iz medkrajevne kode (TC) in številke naročnika (sl. 2).
Sl. 2: Zgradba geografske številke
+-----------------+----------------------+
|Medkrajevna koda |Številka naročnika |
|(TC) | |
+-----------------+----------------------+
(2) Območja oštevilčenja iz nacionalnega številskega prostora (v nadaljnjem besedilu: območja oštevilčenja), določena z A = {1, 2, 3, 4, 5, 7} in B = {2, 3, 4, 5, 6, 7, 8}, so namenjena za geografske številke.
(3) Medkrajevna koda (TC) je določena s števko A in določa, kateremu geografskemu območju v Republiki Sloveniji je dodeljeno posamezno območje oštevilčenja iz tega odstavka (sl. 3).
Sl. 3: Geografsko območje in medkrajevne kode (TC)
+-------------------------+--------------+
|Geografsko območje | Medkrajevna |
| | koda (TC) |
+-------------------------+--------------+
|Ljubljana | 1 |
+-------------------------+--------------+
|Maribor, Ravne na | 2 |
|Koroškem, | |
|Murska Sobota | |
+-------------------------+--------------+
|Celje, Trbovlje | 3 |
+-------------------------+--------------+
|Kranj | 4 |
+-------------------------+--------------+
|Nova Gorica, Koper, | 5 |
|Postojna | |
+-------------------------+--------------+
|Novo mesto, Krško | 7 |
+-------------------------+--------------+
(4) Geografske številke se dodeljujejo in vračajo v blokih po 1000, 10.000, 100.000 ali 1.000.000 številk.
(5) Geografske številke iz drugega odstavka tega člena se v primerih uporabe nomadskih storitev, ko uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev dostopa do svojega podatkovnega omrežja prek različnih omrežnih priključnih točk, lahko uporabljajo tudi zunaj geografskih območij določenih v tretjem odstavku tega člena.
8. člen
(negeografske številke)
(1) Negeografska številka je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) javnega komunikacijskega omrežja ali storitve, in številke naročnika ali storitve (sl. 4).
Sl. 4: Zgradba negeografske številke
+------------------+---------------------+
|Nacionalna smerna |Številka naročnika |
|koda (NDC) |ali storitve |
+------------------+---------------------+
(2) Območja oštevilčenja, določena A = {3, 4, 7} in B = {0}, A = {3, 4, 5, 7} in B = {1} ter A = {6} in B = {4,..., 9} so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih.
(3) Območja oštevilčenja A = {4, 5} in B = {9} ter A = {8} in B = {1, 2, 3} so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo za potrebe dostopa do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji (na primer za potrebe prenosa govora po internetnem protokolu).
(4) Območja oštevilčenja, določena z A = {8} in B = {0}, so namenjena za številke brezplačnih storitev, pri tem pa so številke s C = {0} namenjene za mednarodne storitve brezplačnega klica. Številke brezplačnih storitev v območjih oštevilčenja s:
C = {1, 2, 3, 4, 8},
C = {5, 6, 7} in D = {0, 1, 2, 3, 4} ter
C = {9} in D = {6, 7, 8, 9}
so lahko šest- ali osemmestne, številke brezplačnih storitev v preostalih območjih oštevilčenja pa le osemmestne.
(5) Območje oštevilčenja z A = {9} in B = {0} je namenjeno za številke premijskih storitev. Številke premijskih storitev v območjih oštevilčenja s C = {3, 4, 5, 6, 7} so lahko šest- ali osemmestne, številke premijskih storitev v preostalih območjih oštevilčenja pa le osemmestne.
(6) Območje oštevilčenja z A = {8} in B = {8} je namenjeno za negeografske številke, ki se uporabljajo za dostop do posebnih omrežij (podatkovna omrežja, internet, navidezna zasebna omrežja ...).
(7) Območja oštevilčenja, določena z A = {8}, B = {9} in C = {1, 2, 3}, so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo za storitve daljinskega glasovanja, masovno klicanje ..., in so lahko šest-, sedem- ali osemmestne.
(8) Številke iz drugega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo v blokih po 10.000, 100.000 ali 1.000.000 številk, številke iz tretjega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo v blokih po 10.000 ali 100.000 številk, številke iz četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo posamično ali v blokih po 10 ali 100 številk.
(9) Ob prvi dodelitvi številk iz drugega in tretjega odstavka tega člena operater dobi tudi nacionalno smerno kodo (NDC) dolžine 2, 3 ali 4 mest (AB, ABC ali ABCD), odvisno od velikosti zahtevanega bloka naročniških številk:
a) v primeru negeografskih številk iz drugega odstavka tega člena, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih se:
– dvomestne NDC kode (AB) dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z A = {3, 4, 7} in B = {0}, A = {3, 4, 5, 7} in B = {1} ter A = {6} in B = {4,6,7,8} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi bloka velikosti 1.000.000 naročniških številk.
– trimestne in štirimestne NDC kode (ABC oziroma ABCD) pa se dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z A = {6} in B = {5, 9} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi blokov velikosti 100.000 oziroma 10.000 naročniških številk.
b) v primeru negeografskih številk iz tretjega odstavka tega člena, ki se uporabljajo za potrebe dostopa do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji (na primer za potrebe prenosa govora po internetnem protokolu) se:
– dvomestne NDC kode (AB) dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z A = {4} in B = {9} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi 10 blokov po 100.000 naročniških številk.
– trimestne NDC kode (ABC) se dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z
A = {5}, B = {9}
A = {8}, B = {1} in C = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9}
A = {8}, B = {2} in C = {0, 1, 3, 4, 5, 6, 7, 9}
A = {8}, B = {3} in C = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi blokov velikosti 100.000 naročniških številk.
– štirimestne NDC kode (ABCD) se dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z
A = {8}, B = {1}, C = {8} in D = {0,..., 9},
A = {8}, B = {2}, C = {2, 8} in D = {0,..., 9}, ob zahtevah po dodelitvi blokov velikosti 10.000 naročniških številk.
9. člen
(številke skrajšanega izbiranja)
(1) Številke skrajšanega izbiranja so oblike 11P(Q(R)) oziroma 116QRT in 19P(Q(R)), kjer so P, Q, R,T = {0,...,9}.
(2) Številke skrajšanega izbiranja 11P(Q(R)) se uporablja za enotne evropske številke oziroma za enotne evropske bloke številk, lahko pa tudi za številke za klice v sili določene v tem splošnem aktu, pri čemer je:
– številka skrajšanega izbiranja 112 enotna evropska številka, namenjena za klice v sili;
– številka skrajšanega izbiranja 113 številka policije, namenjena za klice v sili;
– blok šestmestnih številk skrajšanega izbiranja, ki se začenja z 116QRT je po odločitvi Komisije namenjen za dostop do družbeno koristnih vseevropskih telefonskih storitev, ki jih v postopku javnega posvetovanja opredeli Komisija;
– blok številk skrajšanega izbiranja 118Q(R) enoten evropski blok številk, namenjen za dostop do imeniških služb. Številke skrajšanega izbiranja iz tega bloka so štirimestne 118Q, kjer je Q = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 8}, ali petmestne 118QR, kjer sta Q = {6, 7, 9} in R = {0,...,9}.
(3) Številke skrajšanega izbiranja 19P(Q(R)) iz območij:
– 19P(Q(R)), kjer je P = {0, 1, 2}, Q = {0,…,9}, R = {0,…,9} ter P = {8}, Q = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9}, R = {0,…,9} so namenjene dostopu do specifičnih nekomercialnih storitev operaterjev (kot so npr.: storitev posredovanja operaterja, informacije o delovanju omrežja, prijava motenj, pomoč uporabnikom, storitve telegrama/ teleteksta/faksa …) in so lahko tri-, štiri ali petmestne;
– 19P(Q(R)), kjer je P = {5, 7, 9}, Q = {0,…,9}, R = {0,…,9} ter P = {8}, Q = {7}, R = {0,…,9} so namenjene dostopu do posebnih storitev/služb javnega pomena, ki jih na področju celotne države opravljajo operaterji ter druge fizične ali pravne osebe opredeljene v prvem odstavku 62. člena zakona (kot npr.: storitve medicinsko/socialne pomoči, pomoč na cesti, pomoč invalidom/tujcem, informacije/pomoč o javnem prometu in transportu, javljanje okvar v zvezi z javno koristnimi službami (plin, elektrika, voda) točna ura, vremenska poročila …) in so lahko štiri- ali petmestne;
– 19P(Q(R)), kjer je P = {3, 4, 6}, Q = {0,…,9}, R = {0,…,9} so rezervirane za prihodnjo rabo.
(4) Številke skrajšanega izbiranja se dodeljujejo in vračajo posamično, v primeru zahtev po tri- in štirimestnih številkah kratkega izbiranja in v primeru zahtev po šestmestnih številkah skrajšanega izbiranja namenjenih dostopu do družbeno koristnih vseevropskih telefonskih storitev (116QRT) se vedno izvede postopek pridobitve mnenj zainteresirane javnosti ob smiselni uporabi 36. člena ZEKom-1.
(5) Številke skrajšanega izbiranja iz prejšnjih odstavkov so izvedene na krajevni ravni v vseh območjih oštevilčenja, ki so namenjena geografskim številkam. V območjih oštevilčenja, ki so namenjena negeografskim številkam, morata biti izvedeni številki skrajšanega izbiranja iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena, operater pa lahko znotraj dodeljenega bloka številk izvede tudi druge številke skrajšanega izbiranja predvidene v tem členu.
10. člen
(predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij)
(1) Območje oštevilčenja 10PQ je namenjeno za štirimestne predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij.
(2) Dodeljujejo se le takšne predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij, pri katerih je Q ≠ {0}.
(3) Predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij se dodeljujejo in vračajo posamično.
(4) Posamezen operater lahko dobi le eno predpono za izbiro operaterja prenosnih omrežij.
11. člen
(usmerjalne kode)
(1) Območje oštevilčenja 98MN je namenjeno za usmerjalne kode, ki se uporabljajo za potrebe usmerjanja pri izvedbi prenosljivosti številk.
(2) Posamezen operater lahko dobi največ dve usmerjalni kodi, in sicer po eno za:
– operaterje omrežij oziroma izvajalce, ki zagotavljajo javne telefonske storitve na fiksni lokaciji in
– operaterje omrežij oziroma izvajalce, ki zagotavljajo mobilne storitve.
(3) Usmerjalne kode se dodeljujejo in vračajo posamično.
(4) Usmerjalnih kod uporabnik ne sme izbirati pri izbiranju številk. Vsak tak poizkus mora biti prestrežen in zavržen.
12. člen
(rezervna območja oštevilčenja)
(1) Območja oštevilčenja, razen tistih, ki so navedena v 7., 8., 9. členu (z izjemo območij navedenih v zadnji alineji tretjega odstavka) ter v 10. in 11. členu tega splošnega akta, in območja oštevilčenja z A = {0} so rezervna območja oštevilčenja.
(2) Rezervna območja niso namenjena za geografske številke.
(3) Rezervna območja oštevilčenja z A = {6} in B = {1, 2, 3} so rezervirana za številke, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih.
(4) Številke iz rezervnih območij oštevilčenja se dodelijo šele, ko ni več prostih številk oziroma blokov številk v že uporabljanih območjih oštevilčenja oziroma jih ni več zadosti ali če se dodeljuje številke za nove vrste javnih komunikacijskih omrežij ali storitev, ki se jih ne da uvrstiti v nobenega od že uporabljenih območij oštevilčenja.
III. IZBIRANJE ŠTEVILK V JAVNIH TELEFONSKIH OMREŽJIH
13. člen
(klici na mednarodne številke)
(1) Kadar se kliče v javno telefonsko omrežje v tujini ali mednarodno storitev, se mora pred mednarodno številko izbrati mednarodna predpona, uporabnik javnega mobilnega omrežja pa lahko namesto mednarodne predpone izbere tudi predpono + (sl. 5).
Sl. 5: Vrstni red številk za klice iz Republike Slovenije v tujino z uporabo mednarodne predpone 00 (ali +*)
+-------------+------------------+------------------------------+
|Predpona |Koda države (CC) |Nacionalna (značilna) številka|
| | |(N(S)N) |
+-------------+------------------+------------------------------+
|00 (ali +*) |X(Y[WZ]) |ABCDEFGH... |
+-------------+------------------+------------------------------+
*Znak + lahko uporabljajo samo uporabniki javnih mobilnih omrežij.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se lahko ob vsakem mednarodnem klicu prosto izbere operater mednarodnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij (sl. 6).
Sl. 6: Vrstni red številk za klice iz Republike Slovenije v tujino z uporabo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij
+----------------+------------+----------+----------------------+
|Predpona za |Mednarodna |Koda |Nacionalna (značilna) |
|izbiro |predpona |države |številka (N(S)N) |
|operaterja | |(CC) | |
|prenosnih | | | |
|omrežij | | | |
+----------------+------------+----------+----------------------+
|10PQ |00 |X(Y[WZ]) |ABCDEFGH... |
+----------------+------------+----------+----------------------+
14. člen
(klici na geografske številke)
(1) Kadar se kliče znotraj območja z isto medkrajevno kodo (TC), se lahko izbere samo številka naročnika ali številka storitve.
(2) Kadar se kliče v območje z drugo medkrajevno kodo (TC), ali če se z negeografske številke kliče na geografsko številko, se mora pred številko naročnika ali številko storitve izbrati medkrajevna koda (TC) (sl. 7).
Sl. 7: Izbiranje številk z uporabo medkrajevne kode (TC)
+-----------------+------------------+--------------------------+
|Nacionalna |Medkrajevna koda |Številka naročnika ali |
|(medkrajevna) |(TC) |številka storitve |
|predpona | | |
+-----------------+------------------+--------------------------+
|0 |A |BCD EF GH |
+-----------------+------------------+--------------------------+
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se lahko ob vsakem takem klicu prosto izbere operater medkrajevnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij (sl. 8).
Sl. 8: Izbiranje številk z uporabo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|Predpona za |Nacionalna |Medkrajevna |Številka |
|izbiro |(medkrajevna) |koda (TC) |naročnika (SN) |
|operaterja |predpona | | |
|prenosnih | | | |
|omrežij | | | |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
|10PQ |0 |A |BCD EF GH |
+--------------+---------------+-------------+------------------+
15. člen
(klici na preostale številke)
(1) Kadar se kliče na negeografsko številko, se mora pred nacionalno (značilno) številko (N(S)N) izbrati nacionalna (medkrajevna) predpona (sl. 9).
Sl. 9: Izbiranje številk
+--------------------+-----------------+------------------------+
|Nacionalna |Nacionalna |Številka naročnika (SN) |
|(medkrajevna) |smerna koda | |
|predpona |(NDC) | |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|0 |AB |CD EF GH |
|0 |ABC |DE FGH |
|0 |ABCD |E FGH |
+--------------------+-----------------+------------------------+
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko ob vsakem takem klicu prosto izbere operater medkrajevnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij (sl. 10).
Sl. 10: Izbiranje številk z uporabo predpone za izbiro operaterja prenosnega omrežja
+---------------+---------------+--------------+----------------+
|Predpona za |Nacionalna |Nacionalna |Številka |
|izbiro |(medkrajevna) |smerna koda |naročnika (SN) |
|operaterja |predpona |(NDC) | |
|prenosnih | | | |
|omrežij | | | |
+---------------+---------------+--------------+----------------+
|10PQ |0 |AB |CD EF GH |
|10PQ |0 |ABC |DE FGH |
|10PQ |0 |ABCD |E FGH |
+---------------+---------------+--------------+----------------+
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa operater medkrajevnega prenosnega omrežja ni dolžan izvesti prenosa klicev na negeografske številke iz četrtega do sedmega odstavka 8. člena tega splošnega akta.
IV. ELEMENTI OŠTEVILČENJA S KATERIMI UPRAVLJA ITU IN JIH DODELJUJE AGENCIJA
16. člen
(dodeljevanje)
Kode in številke iz 17. do 22. člena tega splošnega akta oziroma njihove dele dodeljuje agencija v skladu z ustreznimi priporočili ITU-T in ob upoštevanju postopka iz 61. člena zakona.
17. člen
(identifikacijska koda podatkovnega omrežja)
(1) Identifikacijska koda podatkovnega omrežja (DNIC) je štirimestna koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T X.121, kjer prva tri mesta določajo podatkovno kodo države četrto mesto pa določa podatkovno omrežje v državi (sl. 11).
Sl. 11: Zgradba identifikacijske kode podatkovnega omrežja
+-----------+----------+-----------+----------------------------+
| X | X | X |P |
+----------------------------------+----------------------------+
|Podatkovna koda države |Podatkovno omrežje v državi |
+----------------------------------+----------------------------+
(2) Podatkovna koda države za Republiko Slovenijo je 293.
(3) Agencija dodeljuje identifikacijske kode podatkovnega omrežja posamično in o dodelitvi obvesti ITU.
18. člen
(mednarodne oznake mobilnega naročnika)
(1) Mednarodna oznaka mobilnega naročnika je koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T E.212, ter sestavljena iz mobilne kode države, kode mobilnega omrežja in identifikacijske številke mobilnega naročnika (sl. 12).
V skladu s priporočilom ITU-T E.212 se v njem opisani in definirani identifikacijski viri lahko uporabljajo v mobilnih radijskih sistemih in tudi v fiksnih in globalnih omrežjih za zagotavljanje inovativnih storitev predvsem v kontekstu omrežij naslednjih generacij – NGN.
Sl. 12: Zgradba mednarodne oznake mobilnega naročnika (IMSI)
+-------------+----------------+--------------------------------+
|Mobilna koda | Koda mobilnega | Identifikacijska številka |
| države | omrežja | mobilnega naročnika (do 10 |
| MCC | MNC | števk) |
| | | MSIN |
+-------------+----------------+--------------------------------+
(2) Mobilna koda države za Republiko Slovenijo je trimestna in je 293.
(3) Koda mobilnega omrežja (MNC), ki določa posamezno mobilno omrežje v Republiki Sloveniji, je dvomestna.
(4) Agencija dodeljuje kode mobilnih omrežij posamično in o dodelitvi obvesti ITU.
19. člen
(koda mednarodne signalizacijske točke)
(1) Koda mednarodne signalne točke (ISPC) je binarna koda, dolga 14 bitov, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.708, ki enolično določa mednarodno signalno točko v signalnem omrežju s signalizacijo št. 7. Sestavljena je iz enajstmestnega polja, ki določa signalizacijsko območje in omrežje, ter trimestnega polja, ki določa signalizacijsko točko (sl. 13).
Sl. 13: Zgradba kode mednarodne signalizacijske točke (ISPC)
+---+---+----+---+---+---+---+---+---+---+---+------+------+----+
| N | M | L | K | J | I | H | G | F | E | D | C | B | A |
+----------+----------------------------------+-----------------+
| a | b | c |
+---------------------------------------------+-----------------+
| Koda signalizacijskega območja/omrežja | Identifikacija |
| |signalizacijske |
| | točke |
+---------------------------------------------+-----------------+
(2) Agencija dodeljuje kode mednarodnih signalizacijskih točk posamično v decimalnem zapisu v formatu a-b-c, kjer je a = {0,...,7}, b = {0,...,255} in c = {0,...,7}.
20. člen
(koda nacionalne signalizacijske točke)
(1) Koda nacionalne signalizacijske točke (DPC, OPC) je binarna koda, dolga 14 bitov, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.704, ki enolično določa signalno točko za potrebe medomrežnega povezovanja v določeni državi, in je lahko koda ponorne (DPC) ali izvorne točke (OPC) (sl. 14).
Sl. 14: Zgradba kode nacionalne signalizacijske točke (DPC, OPC)
+----+---+----+---+----+---+----+----+---+----+---+----+---+----+
| N | M | L | K | J | I | H | G | F | E | D | C | B | A |
+-------------------------------+-------------------------------+
| a | b |
+-------------------------------+-------------------------------+
(2) Agencija dodeljuje le kode nacionalnih signalizacijskih točk, ki so namenjene za naslavljanje signalizacijskih točk na nacionalni signalizacijski ravni.
(3) Agencija dodeljuje kode nacionalnih signalizacijskih točk posamično v decimalnem zapisu, in sicer v formatu a-b, kjer sta a, b = {0,...,127}.
21. člen
(številka izdajateljeve oznake)
(1) Številka izdajateljeve oznake (IIN) je oznaka, določena v priporočilu ITU-T E.118, ki je potrebna pri obračunavanju mednarodnih storitev, plačanih s telefonsko kartico, je del izdajateljeve identifikacijske številke (sl. 15).
Sl. 15: Zgradba izdajateljeve identifikacijske številke na področju telekomunikacij
+--------------+-----------------+------------------------------+
| 89 |Koda države (CC) | Številke izdajateljeve oznake|
+--------------+-----------------+------------------------------+
(2) Številka izdajateljeve oznake je v Republiki Sloveniji dvomestna.
(3) Agencija dodeljuje številke izdajateljeve oznake posamično.
22. člen
(koda nestandardne opreme)
(1) Koda nestandardne opreme je binarna koda, ki v skladu s priporočilom ITU-T T.35 določa nestandardno opremo za potrebe identifikacije proizvodov s področja prenosa govora preko paketnih omrežij v skladu s priporočilom ITU-T H.323. Sestavljena je iz kode države za nestandardno opremo, kode proizvajalca opreme in dela, ki ga določi proizvajalec te opreme sam (sl. 16).
Sl. 16: Koda nestandardne opreme
+---------------------+--------------------+--------------------+
| Koda države za | Koda proizvajalca | Del, ki ga določi |
| nestandardno opremo | opreme | proizvajalec |
| xxxx xxxx2 | xxxx xxxx2 xxxx | te opreme sam |
| | xxxx2 | |
+---------------------+--------------------+--------------------+
(2) Kode države za nestandardno opremo za Republiko Slovenijo je 1100 01102.
(3) Koda proizvajalca opreme je dolga 2 zloga (byte), dodeljuje jo agencija posamično.
V. KONČNE DOLOČBE
23. člen
(sprememba odločb o dodelitvi številk skrajšanega izbiranja)
(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 9. člena tega splošnega akta se lahko številka skrajšanega izbiranja iz območja oštevilčenja 11P(Q(R)), ki se ob začetku veljavnosti tega splošnega akta že uporablja za namen, ki se razlikuje od predpisanih za to območje oštevilčenja, uporablja za ta namen do dneva, ko začne veljati predpis, ki določi to številko skrajšanega izbiranja za enotno evropsko številko oziroma za enoten evropski blok številk.
(2) Z dnem, ko začne veljati predpis, ki določi številko skrajšanega izbiranja za enotno evropsko številko oziroma za enoten evropski blok številk, agencija po uradni dolžnosti spremeni ustrezne odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja v skladu s 71. členom zakona. Pri tem nadomesti te številke s številkami skrajšanega izbiranja iz območij oštevilčenja 19P(Q(R)) in določi rok, v katerem je treba izvesti prehod na nove številke. Ta sprememba se ne šteje za spremembo, ki bistveno posega v sistem oštevilčenja ali katere izvedba je tehnološko zahtevna v smislu tretjega odstavka 63. člena zakona.
24. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta splošni akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega splošnega akta se preneha uporabljati Splošni akt o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 79/07, 74/09 in 101/11).
Št. 0073-9/2013/6
Ljubljana, dne 18. julija 2013
EVA 2013-3330-0111
po pooblastilu št. 0202-1/2013-11 z dne 20. 6. 2013
Mark Pohar l.r.
Namestnik direktorja
