Na podlagi četrtega odstavka 120. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 – ZEKom-1) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije:

Ta splošni akt določa način upoštevanja meril, po katerih agencija odloča o cenovnih opcijah ali paketih za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma posebnimi potrebami, tako da jim omogoči dostop do storitev iz nabora univerzalne storitve.

Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
1. Agencija je neodvisen regulativni organ, katere pristojnosti, organizacijo in delovanje določa Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12; v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. Kategorije potrošnikov, ki štejejo za osebe z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami, določi minister, pristojen za elektronske komunikacije v sodelovanju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve.
Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, če iz besedila tega splošnega akta ne izhaja drugače.

Agencija spremlja posamezne maloprodajne cene storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev. Agencija pri tem ugotavlja povišanje posamične maloprodajne cene v primerjavi z indeksom cen življenjskih potrebščin in povprečno povišanje cen storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, kjer so uteži prodane količine za obdobje od 1. januar–31. december.

Izvajalec univerzalne storitve je agenciji dolžan poročati podatke o cenah storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, po posameznih cenovnih razredih na dan 1. januar preteklega leta in 31. december preteklega leta ter o prodanih količinah teh storitev po posameznih cenovnih razredih za obdobji 1. januar–31. december predpreteklega leta in 1. januar–31. december preteklega leta, in sicer najkasneje do 31. marca tekočega leta.
Podatke iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec univerzalne storitve posreduje agenciji na obrazcu, ki je priloga tega splošnega akta in je del tega splošnega akta.

Agencija najmanj enkrat letno izvede raziskavo o izdatkih gospodinjstev za storitve, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, kjer ugotavlja zlasti delež povprečnega mesečnega izdatka za storitve, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, glede na povprečno mesečno plačo v Republiki Sloveniji.
Agencija lahko raziskavo izvede preko zunanjega izvajalca, ki v ta namen pridobi podatke uporabnikov storitev izvajalca univerzalne storitve.

Če agencija na podlagi spremljanja drobnoprodajnih cen iz 3. člena tega splošnega akta in na podlagi raziskave iz prejšnjega člena tega splošnega akta ugotovi, da so se cene storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, v enem letu v povprečju ali posamično povišale za več kot 5 odstotnih točk več kot indeks cen življenjskih potrebščin in da se je povišal delež povprečnega mesečnega izdatka za storitve, ki se izvajajo kot univerzalna storitev glede na povprečno mesečno plačo tekočega leta v primerjavi s prejšnjim letom, lahko z odločbo naloži posameznemu izvajalcu univerzalne storitve, da ponudi cenovne opcije ali pakete za kategorije potrošnikov, ki štejejo za osebe z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami.

Z uveljavitvijo tega splošnega akta se preneha uporabljati Splošni akt o načinu upoštevanja meril glede nudenja cenovnih opcij in za določitev paketov za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami v okviru zagotavljanja univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 139/04 in št. 103/09).
Ta splošni akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.