Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-L), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2013.

V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11 in 46/13) se v prvem odstavku 8. člena 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prosta sodniška mesta razpiše Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sedmih dneh od prejema obrazloženega mnenja predsednika sodišča. Predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obrazloženega mnenja ni treba dati.«.
V tretjem odstavku se v drugem stavku besedilo »pridobljeni univerzitetni diplomi« nadomesti z besedilom »pridobitvi strokovnega naslova iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona«, v zadnjem stavku pa se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.
V četrtem odstavku se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje,« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.
V petem odstavku se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje,« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.

V prvem odstavku 16. člena se besedilo »Ministrstvo, pristojno za pravosodje,« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ministrstvo, pristojno za pravosodje, na zahtevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za kandidate, ki prvič kandidirajo, predloži podatke o sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu. Prijavam kandidatov, ki že opravljajo sodniško funkcijo, priloži Vrhovno sodišče Republike Slovenije ustrezne podatke iz centralne kadrovske evidence.«.

V drugem odstavku 17. člena se besedilo »osebne evidence sodnika« nadomesti z besedilom »centralne kadrovske evidence«.

V prvem odstavku 18. člena se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje,« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Obvestilo o neizbiri kandidata mora biti obrazloženo tako, da so navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata.«.

V 22. členu se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje,« nadomesti z besedilom »Vrhovno sodišče Republike Slovenije«.

Za drugim odstavkom 29. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Če je okrajni sodnik v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, z letnim razporedom razporejen na okrožno sodišče, se to upošteva pri oceni sodniške službe.«.
Za novim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Pri oceni sodniške službe se pri ugotavljanju merila iz 2. točke prvega odstavka tega člena upošteva bodisi doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela kot kriterij vrednotenja sodnikove uspešnosti bodisi se upošteva doseganje ciljev pričakovanega obsega dela na nivoju sodišča ali organizacijske enote sodišča, ki jih določi predsednik sodišča.«.

Prvi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Personalni svet izdela za sodnike oceno sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra, pristojnega za pravosodje, ali sodnika samega. Minister, pristojen za pravosodje, lahko zahteva oceno sodniške službe samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti.«.

Za drugim odstavkom 33. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Sodni svet mora sprejeti odločitev o oceni sodniške službe iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh. Če sodni svet ocene ne potrdi, personalni svet ponovno izdela oceno sodniške službe, s katero ugotavlja, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje.«.

Za prvim odstavkom 34. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Če iz dveh zaporednih ocen, ki se izdelata vsake tri leta, izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, se mu izreče znižanje plače do višine 20 % za čas do enega leta.
Personalni svet predloži oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka sodnemu svetu, ki izda odločbo o znižanju plače.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

Na koncu prvega odstavka 36. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je ocena sodniške službe izdelana na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča višje stopnje ali ministra, pristojnega za pravosodje, se pošlje pisno in zaupno tudi vlagatelju te zahteve iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Kadar je ocena v skladu s prvim odstavkom tega člena poslana tudi vlagatelju zahteve in ta nima možnosti pritožbe po drugem odstavku tega člena, lahko od personalnega sveta Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obrazloženo zahteva, da preveri utemeljenost ocene sodniške službe.
V zvezi z reševanjem zahteve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega člena glede pritožbe zoper oceno.«.

V prvem odstavku 40. člena se besedilo »ministra ali predsednika, namestnika predsednika oziroma člana komisije za preprečevanje korupcije« nadomesti z besedilom »ministra ali državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije, ali uradnika, ki ga je na položaj imenoval pristojni organ«.

V tretjem odstavku 44. člena se črta beseda »ta«.

V 52. členu se za besedama »disciplinskega sodišča« dodata vejica in besedilo »odločbe sodnega sveta«.

69. člen se črta.

V prvem odstavku 70. člena se črta številka »69.,«.

Naslov V. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »V. CENTRALNA KADROVSKA EVIDENCA«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi:

Za urejanje položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti sodnikov ter omogočanje opravljanja zadev sodne uprave Vrhovno sodišče Republike Slovenije upravlja centralno kadrovsko evidenco sodnikov po določbah zakona, ki ureja sodišča.«.

73. člen se spremeni tako, da se glasi:

Podatki iz centralne kadrovske evidence, ki vsebujejo osebne podatke, oceno sodniške službe in podatke o učinkovitosti sodnikovega dela ter disciplinske sklepe, se pošiljajo in vračajo v zapečateni pisemski ovojnici z oznako »zaupno«.«.

Za četrtim odstavkom 76.a člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Sodnik iz prejšnjega odstavka lahko kot dodeljeni sodnik vodi službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč. Sodnik sklene z ministrom, pristojnim za pravosodje, pogodbo o obsegu in plačilu dela.«.

79.a člen se spremeni tako, da se glasi:

Službeni nadzor sodnikovega dela (v nadaljnjem besedilu: službeni nadzor) je namenjen ugotavljanju izpolnjevanja sodniških dolžnosti po zakonu in sodnem redu ter zajema vse ukrepe za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu.
Pri službenem nadzoru ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.
Službeni nadzor sodnikovega dela opravlja predsednik sodišča ali neposredno višje sodišče. Neposredno višje sodišče opravlja službeni nadzor po sodnikih, ki jih glede na delovno področje določi predsednik tega sodišča izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela določeni za opravljanje službenega nadzora.
Pri službenem nadzoru se lahko pregledujejo spisi vseh sodniku dodeljenih zadev in zadev, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, pridobijo in analizirajo podatki o sodnikovem delu ter opravi razgovor s sodnikom.
Pri službenem nadzoru se sodniku lahko izreče opozorilo in določi obdobje, po katerem bo službeni nadzor ponovljen. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnega sveta, disciplinski tožilec ali disciplinsko sodišče, minister, pristojen za pravosodje, predsednik sodišča višje stopnje in predsednik sodišča, na katerem opravlja sodniško funkcijo sodnik, nad čigar delom je bil opravljen službeni nadzor, lahko podatke oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona uporabijo za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah tega zakona, zakona, ki ureja sodišča, in zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, in za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje. Podatki oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona se pri odločanju o ukrepih ali postopkih iz prejšnjega stavka ne smejo uporabiti.
Podatki oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona se uporabljajo do dokončanja postopkov, ki so bili uvedeni na podlagi teh podatkov oziroma ocen.
Če se pri službenem nadzoru ugotovi, da je ogrožena ali kršena pravica do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, se sodniku lahko odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok, v katerem mora poročati o posameznih dejanjih v postopku.«.

79.b člen se spremeni tako, da se glasi:

Predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic, obvezno pa na obrazloženo zahtevo predsednika neposredno višjega sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta. Službeni nadzor se opravi v zahtevanem obsegu.
Predsednik neposredno višjega sodišče opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o delu sodišča in delu posameznih sodnikov pri odločanju o pravnih sredstvih ali na predlog predsednika sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta ali sodnega sveta. Če predsednik neposredno višjega sodišča obrazloženo zavrne predlog za nadzor, lahko predlagatelj nadzora, razen če je predlagatelj nadzora sodni svet, zahteva, da o utemeljenosti predloga dokončno odloči sodni svet v 30 dneh po prejemu zahteve.«.

79.c člen se spremeni tako, da se glasi:

O ugotovitvah in ukrepih službenega nadzora se sestavi poročilo, ki se vroči sodniku, predsedniku sodišča, kadar nadzor opravi neposredno višje sodišče, pristojnemu personalnemu svetu in vlagatelju pobude, predloga ali zahteve ter shrani v sodnikovem osebnem spisu.
Sodnik oziroma vlagatelj predloga ali zahteve, ki ne soglaša z ugotovitvami in ukrepi pri službenem nadzoru, lahko zahteva oceno sodniške službe v obsegu, ki ga je zajel službeni nadzor.«.

V drugem odstavku 81. člena se črta beseda »zlasti«.

V 85. členu se besedilo »11., 12., 13., 14. člena, prvega in drugega odstavka 15. člena, 16., 17., 18., 20. in 21. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo)« nadomesti z besedilom »22., 23., 24., 25., 26., 29., 30., 31. in 32. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo)«.

Postopki za izvolitev oziroma imenovanje sodnikov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

Ne glede na novi 72. in 73. člen zakona se do ustrezne spremembe 58. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 − uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13) za državne pravobranilce, pomočnike državnih pravobranilcev in druge zaposlene v državnem pravobranilstvu še naprej smiselno uporabljata 72. in 73. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11 in 46/13).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.