Na podlagi tretjega odstavka 16. in 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 27. seji dne 8. 7. 2013 sprejel

Ta odlok na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) določa:
– način izvajanja obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest (v nadaljnjem besedilu: javna služba),
– način izvajanja nalog upravljanja, načrtovanja in razvoja ter varstva občinskih cest in prometa na njih.

Javna služba se opravlja na celotnem območju MOL.

(1) Javna služba obsega naslednje storitve:
– pregledniška služba,
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
– redno vzdrževanje vegetacije,
– zagotavljanje preglednosti,
– čiščenje cest,
– redno vzdrževanje cestnih objektov,
– nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
– intervencijski ukrepi,
– zimska služba.
(2) Javna služba vključuje tudi vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje podatkov, ki se vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture.

(1) Opravljanje javne službe se, glede na posamezno vsebinsko celoto, zagotavlja s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) in v javnih podjetjih.
(2) Koncesija se podeli za opravljanje naslednjih del javne službe:
– pregledniška služba,
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, razen tekočih stopnic, dvigal in ploščadi za invalide ter infrastrukture optičnega omrežja s pripadajočo cevno kanalizacijo, komunikacijske opreme širokopasovnih komunikacijskih povezav za potrebe nadzora prometa in prometne varnosti, video nadzornega sistema ter opreme brezžičnega internetnega omrežja,
– redno vzdrževanje vegetacije,
– zagotavljanje preglednosti,
– redno vzdrževanje cestnih objektov, razen kolektorjev,
– nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
– intervencijski ukrepi,
– zimska služba.
(3) Dela rednega vzdrževanja prometne signalizacije in opreme ter tekočih stopnic, dvigal in ploščadi za invalide in dela rednega vzdrževanja infrastrukture optičnega omrežja s pripadajočo cevno kanalizacijo, komunikacijske opreme širokopasovnih komunikacijskih povezav za potrebe nadzora prometa in prometne varnosti, video nadzornega sistema ter opreme brezžičnega internetnega omrežja, opravlja javno podjetje, ki izvaja gospodarsko javno službo urejanja in čiščenja javnih parkirišč (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
(4) Dela čiščenja cest opravlja javno podjetje, ki izvaja gospodarsko javno službo urejanja in čiščenja občinskih cest.
(5) Dela rednega vzdrževanja kolektorjev opravlja javno podjetje, ki izvaja javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(6) Obseg in način opravljanja javne službe za vsebinske celote iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega odloka se določijo z odloki, ki jih sprejme Mestni svet MOL (v nadaljnjem besedilu: mestni svet).

(1) Z občinskimi cestami upravlja organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe in promet (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(2) Pristojni organ upravlja tudi z nekategoriziranimi cestami in drugimi prometnimi površinami, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
(3) Nekategorizirane občinske ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, se upravljajo in vzdržujejo po enakih načelih kot kategorizirane ceste najnižje kategorije.

(1) Za nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga njen prenos med kategorizirane občinske ceste.
(2) Nekategorizirano cesto iz prejšnjega odstavka lahko MOL uvrsti med kategorizirane občinske ceste, če izpolnjuje kriterije za kategorizacijo.

(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. Občinska cesta ali njen del se lahko opusti tudi v primeru, ko ni več potrebna.
(2) O opustitvi občinske ceste ali njenega dela ter o bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena prometu, odloči mestni svet.

Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem, varstvom in upravljanjem občinskih cest opravlja pristojni organ, če za posamezne naloge drug predpis ne določa drugače.

(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se, upoštevajoč načela trajnostnega razvoja in Prometne politike MOL, določijo v skladu s prostorskim aktom in s predpisi o projektiranju cest tako, da je zagotovljena prometna varnost, gospodarnost graditve in vzdrževanja ter potrebna zmogljivost za vse vrste prometa.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav obstoječih cest, priključkov ter dostopov do objektov, zemljišč in naprav ob cesti, ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste, namenjene za parkirišča, avtobusna postajališča in druge potrebe, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in nadzora cestnega prometa.

(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi graditev druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena, ki ne služi občinski cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija obsegati tudi rešitve druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena.
(2) Usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka tega člena vodi pristojni organ.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture državnega pomena krije upravljavec posamezne gospodarske javne infrastrukture državnega pomena.

(1) Pristojni organ ali investitor obvesti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena v cestnem telesu ali ob njem o nameravanem pričetku gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste najmanj 60 dni pred začetkom del, da lahko ti svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo občinske ceste.
(2) Upravljavci druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena v cestnem telesu ali ob njem so dolžni o nameravani gradnji ali rekonstrukciji svojih objektov in naprav v občinski cesti, obvestiti pristojni organ najmanj 60 dni pred začetkom del.

(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in na promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena, če ni s prostorskim aktom drugače določeno.
(2) Varovalni pas občinske ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče in znaša:

– pri lokalni cesti med naselji (LC):                  10 m
– pri glavni mestni cesti (LG):                        10 m
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti (LZ):           10 m
– pri mestni cesti ali krajevni cesti (LK):             8 m
– pri javni poti prve kategorije (JP1):                 5 m
– pri javni poti druge kategorije (JP2):                3 m
– pri javni poti tretje kategorije (JP3):               2 m
– pri javni poti za kolesarje (JK):                    2 m.

(1) Na občinsko cesto se lahko priključujejo ceste enake ali nižje kategorije, nekategorizirane ceste in individualni ter skupinski priključki, pri čemer je treba neposredne posamične priključke združevati v skupinske priključke ali jih na občinsko cesto priključiti posredno prek ceste nižje kategorije ali nekategorizirane ceste.
(2) Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma se lahko dopusti, da ima posamezen objekt tudi več dodatnih priključkov na občinsko cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih, ekonomskih, naravovarstvenih razlogov ali zaradi varstva kulturne dediščine.

(1) Priključke na občinsko cesto se lahko izvaja na naslednji način:
– preko bankine,
– preko cestnega robnika,
– preko obcestne zelenice,
– preko pločnika,
– preko kolesarske steze,
– preko avtobusnih postajališč.
(2) Če se priključek izvaja preko pločnika oziroma preko kolesarske steze, ki nista v isti višini kot vozišče, je treba prehod z višine pločnika oziroma kolesarske steze na višino vozišča izvesti s tipskimi uvoznimi elementi tako, da se prvotna višina pločnika oziroma kolesarske steze ohranja tudi na mestu priključka.
(3) Priključkov preko obcestnih drevoredov se praviloma ne izvaja.

(1) Na občinskih cestah na območju MOL prometno signalizacijo postavlja, spreminja, dodaja, odstranjuje in vzdržuje izvajalec na podlagi izdanih odločb pristojnega organa.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet in za druge prometne površine v upravljanju MOL.
(3) V primeru intervencijskih zavarovanj ali izvajanja del iz drugega odstavka 22. člena tega odloka lahko ustrezno prometno signalizacijo začasno in v nujnem obsegu postavi tudi izvajalec intervencijskih del ali izvajalec zimske službe. O postavitvi prometne signalizacije obvesti pristojni organ in Center za upravljanje prometa. Izvajalec intervencijskih del ali izvajalec zimske službe je dolžan prometno signalizacijo iz tega odstavka odstraniti takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila postavljena.

(1) Na občinskih cestah na območju MOL se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo.
(2) Turistična in druga obvestilna signalizacija se lahko postavi, zamenja, dopolni ali odstrani le na podlagi dovoljenja. Dovoljenje na podlagi vloge izda pristojni organ. K vlogi za izdajo dovoljenja je potrebno priložiti elaborat, v katerem se določijo velikost, vrsta, tip in oblika signalizacije, lokacija postavitve signalizacije in prikaz vodenja prometa do cilja. Elaborat o postavitvi turistične in druge obvestilne signalizacije izdela izvajalec.
(3) Stroške postavitve, vzdrževanja in odstranitve turistične in druge obvestilne signalizacije se zaračunavajo po ceniku, ki ga določi izvajalec, nanj pa poda soglasje mestni svet.
(4) Kriterije za pridobitev statusa upravičenca do uporabe turistične in druge obvestilne signalizacije, lokacije postavitve in druge pogoje za postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev turistične in druge obvestilne signalizacije se uredi v splošnem aktu, ki ga sprejme mesti svet.

(1) Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste se sme graditi, napeljevati, polagati oziroma postavljati v območju občinske ceste le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega organa.
(2) Pristojni organ lahko zahteva od upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da jo preuredi ali prestavi, če je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste, ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture krije njihov upravljavec, razen če pristojni organ v soglasju za njihovo napeljavo oziroma postavitev v območju občinske ceste ni odločil drugače.
(3) Pristojni organ lahko zavrne izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

(1) Kolektor objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: kolektor) je objekt gospodarske javne infrastrukture, katerega namen je gradnja in vzdrževanje objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture brez prekopa občinske ceste, in je v lasti MOL.
(2) S kolektorjem upravlja pristojni organ, vzdržuje pa ga izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture se v kolektor lahko polagajo na podlagi sklenjene pogodbe z MOL o souporabi kolektorja, za katero se plača uporabnina. Višino uporabnine kolektorja določi mestni svet s sklepom.
(4) V kolektor je dopustno vgrajevati vse vrste objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture, razen plinskih vodov, kanalizacijskih vodov ter srednje in visokonapetostnih elektroenergetskih vodov.

Mestni svet sprejme splošni akt, s katerim podrobneje določi pogoje gradnje oziroma napeljevanja objektov, vodov in naprav v kolektorju, standarde njihovega vzdrževanja, način dostopanja vanj in druge organizacijsko tehnične podrobnosti.

(1) Vzdrževanje kolektorja obsega:
– zagotavljenje pravilnega delovanja razsvetljave kolektorja,
– zagotavljanje pravilnega delovanja odvodnjavanja,
– vzdrževanje vstopnih točk in jaškov,
– nadzor nad dostopi v kolektor,
– vodenje evidence vstopov v kolektor,
– vodenje katastra kolektorja,
– popis stanja kolektorja,
– opravljanje rednih in občasnih pregledov kolektorja z namenom zaznavanja morebitnih napak,
– odpravljanje zaznanih pomanjkljivosti in napak.
(2) Za pravilno delovanje posamezne gospodarske javne infrastrukture v kolektorju in za vzdrževanje nosilnih elementov posameznih objektov in naprav v kolektorju so odgovorni njihovi upravljavci.

Z optičnim omrežjem, vključno s cevno kanalizacijo, s komunikacijsko opremo širokopasovnih povezav za potrebe nadzora prometa in prometne varnosti, videonadzornega sistema in opreme brezžičnega internetnega omrežja upravlja pristojni organ, vzdržuje pa izvajalec.

(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na obstoječi gospodarski javnih infrastrukturi na občinski cesti se lahko izvajajo le z dovoljenjem pristojnega organa. V dovoljenju se določi način in pogoji za izvajanje teh del, nadzor nad njihovim izvajanjem ter obseg, pogoji, vrsta in način sanacije poškodb po izvedbi teh del. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora izvedbo del načrtovati tako, da je oviranje prometa na cesti časovno in prostorsko čim manjše. Kolikor je možno, se je treba izogibati načinu izvajanja del, pri katerem bi bilo potrebno občinsko cesto popolnoma zapreti za promet, zlasti če gre za ceste kategorije glavna mestna cesta, zbirna ali krajevna cesta, lokalna cesta med naselji ali za občinske ceste, po katerih poteka javni mestni linijski prevoz potnikov.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če so zaradi poškodb objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, vgrajenih v cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje ljudi ali če bi nastala večja gospodarska oziroma premoženjska škoda. V takih primerih mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti Center za upravljanje prometa.
(3) Če je treba zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali v celoti zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture o začetku omejitve prometa in njenem prenehanju takoj obvestiti Center za upravljanje prometa, le-ta pa obvesti še Mestno redarstvo Mestne uprave MOL, Inšpektorat Mestne uprave MOL, pristojni organ in policijo. Po odvrnitvi neposredne nevarnosti, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture nemudoma pristopiti k sanaciji poškodovanega cestišča in vzpostaviti prvotno stanje v čim krajšem času.
(4) O končanju sanacije upravljavec gospodarske javne infrastrukture obvesti Center za upravljanje prometa.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

(1) Zaporo občinske ceste postavi na podlagi izdanega dovoljenja pristojnega organa izvajalec. Pred izdajo dovoljenja za zaporo ceste je dolžan pristojni organ preveriti že izdana dovoljenja o zapori občinskih cest, z namenom njihove uskladitve.
(2) Izvajalec je dolžan o začetku zapore in njenem trajanju najmanj tri dni pred izvedbo obvestiti policijo, Mestno redarstvo Mestne uprave MOL in Inšpektorat Mestne uprave MOL ter javnost na krajevno običajen način.
(3) Stroške za pripravo predpisanega elaborata za zaporo občinske ceste, izvedbo zapore občinske ceste, obveščanje o zapori in za preusmeritev prometa zaradi zapore občinske ceste, ter ostale stroške, povezane z zaporo ceste, krije njen predlagatelj.
(4) Izvajalec vodi evidenco postavljenih zapor ceste na občinskih cestah in drugih prometnih površinah, ki so v upravljanju MOL, in opravlja nadzor nad posegi v javne površine.

(1) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet.
(2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se pristojni organ predhodno uskladi z upravljavcem državne ceste.
(3) Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na državno cesto ali na nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali če jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj zapore občinske ceste.

(1) Za upravljanje in nadzor prometa na občinskih cestah ter obveščanje javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih MOL ustanovi Center za upravljanje prometa (v nadaljnjem besedilu: CUP).
(2) CUP deluje pri izvajalcu, njegovo delovanje usmerja in nadzoruje pristojni organ.

(1) Naloge CUP so:
– vodenje in nadzor prometa,
– vodenje svetlobnih signalnih naprav,
– vodenje videonadzornega sistema za potrebe prometa,
– pridobivanje in evidentiranje prometnih tokov s sistemi štetja prometa, posodabljanje semaforskih krmilnih programov ter evidentiranje prometnih podatkov,
– vodenje in nadzor elektronske prometne opreme,
– vodenje in nadzor nad tekočimi stopnicami, dvigali in ploščadmi za invalide v upravljanju MOL,
– nadzor nad prometnimi in drugimi parkirnimi površinami v upravljanju MOL,
– vodenje in nadzor pristopne opreme, avtomatskih dvižnih stebričkov in zapornic v upravljanju MOL,
– vnos, spremljanje izvajanja del in vzdrževanje spletnega portalu posegov v javne površine,
– zbiranje vseh razpoložljivih podatkov o stanju prometne opreme in signalizacije na občinskih cestah ter javnih prometnih površinah,
– zbiranje podatkov in vodenje evidence o zaporah prometa zaradi gradbenih in drugih del ter prireditev ali drugih dejavnosti na občinskih cestah,
– obveščanje javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih preko spletnega portala MOL,
– vodenje katastra nesvetlobne in svetlobne prometne signalizacije, talnih označb, elektronske prometne opreme, video nadzora, komunikacijskih povezav, namenjenih prometu, brezžičnega internetnega omrežja, turistične in druge obvestilne signalizacije, prometne opreme, tekočih stopnic, dvigal in ploščadi za invalide.
(2) Pri izvajanju nalog CUP lahko sodelujejo tudi drugi upravljavci cest, ki z MOL, v ta namen sklenejo dogovor o sodelovanju, v katerem se dogovorijo o obsegu in načinu zbiranja informacij in njihovega posredovanja javnosti ter načinu upravljanja s prometom na cestah, ki jih upravljajo.

(1) Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad prometno opremo, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti so občinske ceste in druge javne površine na območju MOL lahko opremljene z video nadzornim sistemom.
(2) Video nadzorni sistem vzdržuje CUP. Slikovno gradivo in drugi podatki so last MOL. Z njimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Mestne uprave MOL.

Za občinskega inšpektorja, ki opravlja nadzor nad občinskimi cestami, je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.

Mestni svet sprejme akte iz četrtega odstavka 16. člena, tretjega odstavka 18. člena in 19. člena tega odloka v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.

Izvajalec je dolžan pripraviti cenik stroškov postavitve, vzdrževanja in odstranitve turistične in druge obvestilne signalizacije iz tretjega odstavka 16. člena tega odloka in ga posredovati v soglasje mestnemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Do izdaje novih aktov ostaneta v veljavi:
– Odlok o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest (Uradni list RS, št. 20/06 in 94/08), ki je bil izdan na podlagi Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 78/00, 66/05, 94/08 in 37/10),
– Odlok o uporabi in vzdrževanju instalacijskih kolektorjev (Glasnik, št. 68/63), v delu, ki ni v nasprotju z določili tega odloka.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 78/00, 66/05, 94/08 in 37/10).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.