Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C in 57/12), 3.č člena novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11, ZKZ-C) ter 16. in 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05, 23/06) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 4. julija 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za halo za obiranje in sušenje hmelja
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(1) S tem Odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za halo za obiranje in sušenje hmelja (v nadaljevanju: OPPN), ki je skladen s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99, 28/99) in spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 98/00, 94/02).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 671/12.
2. člen
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) OPPN se nanaša na določitev urbanističnih, arhitektonskih ter ostalih meril in pogojev za umestitev kmetijskega objekta v prostor ter na spremembe komunalne in prometne infrastrukture v obravnavanem območju, ki so potrebne zaradi umestitve kmetijskega objekta v prostor.
(2) Z OPPN je predvidena odstranitev obstoječe hale za obiranje in sušenje hmelja in na isti lokaciji izgradnja nove hale za obiranje in sušenje hmelja.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN so:
– odstranitev obstoječega objekta,
– gradnja novega objekta,
– gradnja in preureditev javne gospodarske infrastrukture,
– urejanje zunanjih površin.
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN se nahaja južno od naselja Drešinja vas in južno od železniške proge Celje–Velenje. Območje je namenjeno kmetijski dejavnosti.
(2) Območje OPPN obsega parcele št. 357/1, 357/3, 357/5, 357/6, 357/7, 358/1, 358/2 v celoti ter dele parcel št. 359 in 1400/2 (cesta), vse k.o. Levec. Površina območja meri ca. 0,32 ha.
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja ter obsegajo parcele št.: 34/3, 35/2, *222, 444/1 in 1489, vse k.o. Levec.
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja južno od naselja Drešinja vas in meji na kmetijska zemljišča.
(2) Območje OPPN se navezuje na sosednja območja preko obstoječega omrežja lokalnih cest, preko obstoječega železniškega prehoda na železniški progi Celje–Velenje cest, do regionalne ceste R2 – 447 Celje–Žalec.
(3) Območje se nahaja v korenu zajezbe načrtovanega suhega zadrževalnika Petrovče, zato je treba plato objekta načrtovati nad koto poplavnih vod, to je ca. 50 cm nad koto sedanjega objekta (terena).
6. člen
(namembnost območja OPPN)
Območje je namenjeno kmetijski dejavnosti, predvidena je gradnja več funkcijskega objekta za obiranje, sušenje, baliranje, briketiranje in skladiščenje hmelja.
7. člen
(dopustni posegi)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– odstranitev obstoječega objekta za obiranje in hmelja,
– gradnja novega večfunkcijskega objekta za obiranje, sušenje, baliranje, briketiranje in skladiščenje hmelja,
– gradna silosa in nadstrešnice za spravilo lesnih sekancev,
– gradnja in preureditev javne gospodarske infrastrukture,
– urejanje ploščadi za spravilo in odvoz hmelja in za začasno skladiščenje hmeljskih odpadkov ter ostalih zunanjih površin.
8. člen
(odstranitve objektov)
Na območju OPPN se odstrani obstoječi dotrajani objekt za obiranje in sušenje hmelja velikosti ca. 37 x 10,5 m in asfaltirana površina na kateri stoji objekt.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
(1) Urbanistična zasnova umestitve objekta upošteva lego parcele, oblike in lege sosednjih parcel in dovoznih cest ter oblike in lege obstoječega objekta.
(2) Umestitev objekta je določena s:
– horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objekta,
– točkami zakoličbe, s katerimi je novi objekt pozicioniran v prostoru.
10. člen
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov)
(1) Bruto tlorisne površine (BTP) so:
– tlorisna dimenzija: 40,30 x 25,00 m
– bruto tlorisna površina: 1007,5 m2
– tlorisna dimenzija silosa
(nadstrešnice): 10,00 x 5,50 m
– tlorisna površina silosa
(nadstrešnice): 55,00 m2
(2) Etažnost objekta je:
– pritlična etaža (P)
– največja višina kapi 7,00 m
– največja višina objekta do
slemena 12,70 m
– največja višina (zračnik) 13,60 m
– največja višina
nadstrešnice 7,60 m.
(3) Kota objekta:
Kota pritličja (talne plošče) je prilagojena
koti poplavnih vod v načrtovanem suhem
zadrževalniku Petrovče
– kota obstoječega objekta 247,00 m
in terena nadmorske
višine
(mnv)
– kota krone nasipa
zadrževalnika Petrovče 247,80 mnv
– kota gladine poplavne vode
v zadrževalniku 247,00 mnv
– kota talne plošče
predvidenega objekta 47,50 mnv.
11. člen
(zasnova in oblikovanje objekta)
(1) Objekt je zasnovan kot enoetažen, delno dvoetažen (plošča nad prostorom za peč), izveden v nosilni jekleni konstrukciji, sušilnica se pozida z betonskimi votlaki. Tlak je armiranobetonska plošča s protiprašnim premazom.
(2) Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 24°, kritina je pločevina.
(3) Fasada je iz trapezne pločevine, barva fasade v nesvetlečih (mat) odtenkih sive barve. Možna je uporaba lesene fasade v naravni barvi.
(4) Nadstrešnica nad silosom se na južni strani objekta oblikuje kot enokapnica nadstrešnica z naklonom strehe 24°, kritina je pločevina. Silos se na južni strani zameji s steno višine ca. 2,00 m.
12. člen
(ureditev zunanjih površin)
(1) Dovoz in dostop je urejen s severne strani po obstoječi makadamski dovozni cesti iz smeri Drešinje vasi.
(2) Ob objektu se uredijo utrjene (asfaltirana ali betonska) manipulativne površine:
– med dovozno cesto na severu in objektom površina velikosti ca. 25,00 x 10,00 m,
– ob vzhodni strani objekta površina velikosti ca. 40,30 x 5,00 m
– na južni strani objekta površina velikosti ca. 27,30 x 9,00 m.
(3) Parkirne površine za osebna vozila, tovorna (dostavna) vozila in kmetijsko mehanizacijo se uredijo na utrjenih manipulativnih površinah ob objektu.
(4) Kota manipulativne površine je prilagojena koti objekta (247,50 mnv), od katere se blago spušča proti dovozni cesti na severni in zahodni strani objekta (ca. 246,90 mnv) in proti okoliškemu terenu.
(5) Ostale površine se zatravijo ter se od platoja objekta blago spuščajo proti okoliškemu terenu.
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(cestno omrežje in parkirne površine)
(1) Dostop do območja obravnave je po obstoječi makadamski dovozni cesti s severne strani, ki poteka preko parcel št. 1499/2, 358/1, 358/2 in 359, vse k.o. Levec.
(2) Obstoječa dovozna cesta, ki poteka po zahodni strani objekta, se na južnem delu obravnavanega območja delno prestavi in uredi z enakimi tehničnimi elementi kot obstoječa cesta.
(3) Promet med gradnjo organizirati tako, da so omogočene varne povezave za motorni in nemotorni promet ter povezave kmetijskih gospodarstev s kmetijskimi površinami. Po končani gradnji je treba na osnovi predhodnega monitoringa (pred začetkom rušenja in gradnje) obnoviti poškodovano vozišče poljske poti.
(4) Parkiranje se uredi na manipulativni površini objekta.
14. člen
(vodovodno omrežje)
Objekt ne bo neposredno priključen na vodovodno omrežje. Obstoječi vodovod z vodomernim jaškom se nahaja na funkcionalnem zemljišču v severozahodnem delu funkcionalnega zemljišča.
15. člen
(odvajanje odpadnih vod)
(1) Izgradnja kanalizacije ni predvidena. Meteorne vode se odvajajo v meteorno kanalizacijo in dalje v ponikalnico. Odpadne meteorne vode s povoznih, manipulativnih in skladiščnih površin se odvajajo preko primerno dimenzioniranega lovilca olj v meteorno kanalizacijo in dalje v ponikalnico oziroma disperzno na okoliški teren. Ponikalno polje kapacitete 55,30 m³ se uredi na zelenici južno od objekta na osnovi izračuna in geološkega poročila.
(2) Za sanitarne potrebe se v času obratovanja zagotovi mobilna sanitarna enota.
16. člen
(električno omrežje)
(1) Za potrebe načrtovanega objekta se preuredi (prestavi) obstoječe nizkonapetostno (NN) elektro omrežje. Obstoječa transformatorska postaja OS Loke nazivne moči 50 kVA se nadomesti z novo nazivne moči 250 kVA. Obstoječi NN kablovod 1 kV se zamenja novim kablom.
(2) Trasa novega kablovoda poteka južno od TP OS. Loke. Obstoječo železniško progo križa po obstoječi zaščitni cevi pod železniško progo. Do objekta poteka ob dovozni cesti.
(3) Kablovod je položen prosto v zemljo, na mestih križanja pa izveden skladno s projektnimi pogoji upravljavcev javne gospodarske infrastrukture:
– pod voznimi površinami se kable položi v kabelski kanalizaciji iz obbetonirane alkaten cevi Ø 110 mm. Višina nad zgornjim robom kabelske kanalizacije in niveleto ceste mora biti vsaj 1,0 m. Ker bodo za križanje voznih površin potrebne dve oziroma več cevi, jih je potrebno polagati s pomočjo ustreznih distančnikov,
– križanje z vodovodom se izvede s polaganjem kabla v alkaten cev Ø 110 mm. Vertikalna oddaljenost od vodovoda je najmanj od 0,5 m (pri križanju kabla s priključnim cevovodom je ta razdalja najmanj 0,3 m).
17. člen
(ogrevanje in sušenje)
Glavni energetski vir za ogrevanje za sušenje hmelja je lesna biomasa, možna je uporaba plina.
18. člen
(odpadki)
(1) Odlaganje in odvoz odpadkov bo urejeno na krajevno obstoječ način. Hmeljski odpadki (pleve) bodo v času sezone začasno deponirani na manipulativnem platoju na vzhodni strani objekta.
(2) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi odstranitve obstoječega objekta in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
19. člen
(parcelacija)
(1) Zaradi predvidene prestavitve odseka poljske poti se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom 5 – geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije ter skladno s projektno dokumentacijo s katastrskim elaboratom, ki mora vsebovati predlog nove parcelacije.
(2) Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju obravnave ni registriranih enot kulturne dediščine. Predvideni posegi so načrtovani in bodo izvajani tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
21. člen
(ohranjanje narave)
Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se poseg načrtuje in izvaja tako, da je omejen na gradbišče in transportne poti.
22. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Izvedbo del je treba načrtovati in izvajati tako, da ne bodo poškodovana sosednja kmetijska zemljišča. Transportne poti se omejijo na trase obstoječih poti, gradbišča pa se omeji na funkcionalno površino načrtovanih ureditev.
(2) Med gradnjo in po njej je treba zagotoviti nemoten dostop na vsa sosednja kmetijska zemljišča.
(3) Zunaj načrtovanih ureditev posegi na kmetijska zemljišča niso dovoljeni.
(4) Prepovedano je zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala zunaj za ta namen določenih območij.
(5) Rodovitni del prsti se deponira ločeno, z namenom ponovne uporabe na kmetijskih zemljiščih.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
23. člen
(varstvo pred poplavami, naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo tako, da je zagotovljen umik ljudi in živali v primerih drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Za širše območje obravnave je v pripravi DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ožje območje pa se nahaja v korenu zajezbe načrtovanega suhega zadrževalnika Drešinja vas. Za zaščito pred poplavami in pred erozijo so načrtovane nivelete terena in objekta nad koto visoke vode z upoštevanjem varnostne višine, ki je določena na osnovi načrtovanega suhega zadrževalnika Drešinja vas, to je tako, da so najmanj 50 cm nad koto načrtovane visoke vode v zadrževalniku.
(3) Med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. V primeru fazne gradnje so posegi načrtovani tako, da ne povzročajo škodljivih vplivov na vodni režim ali stanje voda ter na poplavno varnost.
24. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi uresničevanja OPPN ne sme poslabšati. Požarna varnost se zagotovi z:
– lokacijo objekta, s katero je preprečeno morebitno širjenje požara na sosednje objekte,
– urejenimi in obnovljenimi obstoječimi cestami za interventna vozila in urejenimi evakuacijskimi potmi za umik na sosednja zemljišča,
– z urejenim sistemom za javljanje in alarmiranje,
– z načrtovanjem ustrezne nosilne konstrukcije objekta in vgradnjo takšnih materialov in naprav, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom,
– zagotavljanjem virov za začetno gašenje z ustreznim številom gasilnih aparatov.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo upoštevati predpise, ki se nanašajo na varstvo pred požarom, ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo.
25. člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(3) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih izven območja OPPN. Pranje, čiščenje in oskrba kmetijske mehanizacije se lahko vrši na manipulativni površini objekta, ki je ustrezno utrjena (betonirana, asfaltirana) ter opremljena s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta.
(4) Pretakanje goriva na območju OPPN ni dopustno.
26. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo in po njej se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh in gradbišču izvajajo ukrepi za preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in s transportnimi poti ter raznosa drugih sipkih snovi in odpadkov.
(2) Pri gradnji in obratovanju je treba upoštevati emisijske norme v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij.
27. člen
(varstvo tal)
Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja ali na sosednjih kmetijskih zemljiščih.
28. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Med gradnjo obratovanja se uporabljajo delovne naprave in stroji, izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, namenjenih za delo na prostem.
(2) Predvideni objekt in naprave oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa za obravnavano območje.
29. člen
(varstvo voda)
(1) Med gradnjo in po njej se odvodnjavanje manipulativnih površin gradbišča in nadzemnih objektov izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov in emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(2) V vode ter na površine vodonosnikov se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter na vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(3) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin ter tehnično brezhibna gradbena mehanizacija in izvajajo ukrepi za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi.
30. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(2) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem.
31. člen
(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov)
(1) V naravno okolje ni dovoljeno odlagati odpadkov in gradbenega materiala.
(2) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi odstranitve objekta in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(3) Komunalni, hmeljski in drugi odpadki se zbirajo znotraj na tehnično ustreznih mestih v ustreznih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov in odvažajo, predelujejo in odlagajo v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Hmeljski odpadki (pleve) bodo v času sezone začasno deponirani na manipulativnem platoju na vzhodni strani objekta.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32. člen
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa odlok je mogoče izvajati naenkrat ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko izvajajo ločeno.
(2) V primeru izvedbe prostorskih ureditev v več delih, je potrebno obnovo dovoznih cest in obnovo zemljišč izvesti po vsaki zaključeni etapi posebej.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
33. člen
(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Pred začetkom del je treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje.
(3) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega ali vidika.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.
(3) Dopustna tlorisna in višinska odstopanja načrtovanega objekta so ± 5 %.
(4) Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske, ki niso določena s tem odlokom, če se izkaže, da so potrebna ali bolj smotrna za izgradnjo in obratovanje načrtovanih prostorskih ureditev. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi mora investitor predhodno pridobiti soglasje njenega upravljavca.
XII. KONČNE DOLOČBE
35. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žalec in Upravni enoti Žalec.
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
37. člen
(veljavnost odloka)
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-0003/2012-3
Žalec, dne 4. julija 2013
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.
