Na podlagi 103. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja varovanje določenih oseb, objektov državnih organov, objektov, prostorov in okolišev (v nadaljnjem besedilu: osebe in objekti), ki jih varuje policija.

Zaradi varovanja oseb in objektov policija načrtuje, organizira, koordinira, usmerja, vodi, nadzira in izvaja ukrepe preventivno-operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »varovana oseba« je oseba, ki jo policija varuje v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter s to uredbo;
2. »varovan objekt« je objekt in okoliš objekta državnega organa, stanovanjski objekt varovane osebe, drug prostor, objekt in okoliš objekta, v katerem se začasno zadržuje varovana oseba, objekt in okoliš objekta diplomatskega in konzularnega predstavništva in ga policija varuje v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter s to uredbo;
3. »okoliš objekta« je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče, ki ima poseben pomen pri opravljanju nalog varovanja, ter zračni prostor razreda G nad njim;
4. »funkcionalno zemljišče objekta« vključuje zemljišče, na katerem so objekt, zelenice in prometne površine, ki se dotikajo objekta oziroma potekajo ob njem, in sicer do zunanjega roba te površine, vendar ne več kot 100 m od objekta;
5. »prostor posebnega pomena« je odprt ali zaprt prostor, kjer se zaradi zadrževanja ali delovanja praviloma več varovanih oseb, izvajajo določeni ukrepi varovanja;
6. »preventivno-operativno varovanje« je varovanje, ki obsega zbiranje obvestil o ogroženosti varovanih oseb in objektov ter uporabo in izvajanje varnostnih ukrepov za predhodno delovanje. Izvaja se zaradi pripravljanja ocen ogroženosti in varnostnih informacij za zaznavanje in preprečevanje ogrožanja;
7. »tehnično varovanje« je varovanje, ki obsega varnostne ukrepe, ki temeljijo na uporabi tehničnih sredstev za odkrivanje in preprečevanje ogrožanja;
8. »fizično varovanje« je varovanje, ki obsega osebno varovanje in druge ukrepe fizičnega varovanja, ki jih izvajajo policisti, da preprečijo ogrožanje;
9. »osebno varovanje« obsega del ukrepov fizičnega varovanja, s katerim policija pri spremljanju in prevozu varovane osebe zagotavlja neposredno fizično varovanje z določenim številom policistov;
10. »stopnja varovanja« pomeni obseg in vrsto ukrepov varovanja varovanih oseb in varovanih objektov glede na pomembnost funkcije, ki jo opravlja varovana oseba, ali pomembnost varovanega objekta;
11. »stopnja ogroženosti« je opredelitev ogroženosti varovane osebe in varovanih objektov. Lahko je potencialna, povečana ali visoka;
12. »družinski člani«, ki jih policija varuje v skladu s to uredbo, so lahko zakonec ali izvenzakonski partner, partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti, starši oziroma posvojitelji in otroci oziroma posvojenci varovane osebe.

(1) Policija varuje varovane osebe in varovane objekte po stopnjah varovanja glede na pomembnost funkcije, ki jo opravlja varovana oseba, oziroma pomembnost objekta in glede na njihovo stopnjo ogroženosti.
(2) Varovanje se izvaja po prvi, drugi, tretji in četrti stopnji. Glede na stopnjo ogroženosti se varovanje izvaja ob potencialni, povečani ali visoki stopnji ogroženosti. Varovanje vključuje ukrepe preventivno-operativnega, tehničnega oziroma fizičnega varovanja.

Po prvi stopnji policija varuje šefa tuje države na državniškem, uradnem in delovnem obisku v Republiki Sloveniji.

Po drugi stopnji policija varuje:
– osebo, ki opravlja funkcijo predsednika Republike Slovenije,
– osebo, ki opravlja funkcijo predsednika Vlade Republike Slovenije.

(1) Po tretji stopnji policija varuje:
– predsednika Državnega zbora Republike Slovenije,
– ministra, pristojnega za zunanje zadeve,
– ministra, pristojnega za obrambo,
– ministra, pristojnega za notranje zadeve,
– kandidata za predsednika Republike Slovenije, ki je izvoljen za funkcijo predsednika republike, v času od uradne razglasitve izida volitev do prevzema funkcije predsednika republike,
– bivšega predsednika Republike Slovenije še en mesec po prenehanju opravljanja funkcije predsednika republike,
– bivšega predsednika Vlade Republike Slovenije še en mesec po prenehanju opravljanja funkcije predsednika vlade.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se lahko v razmerah potencialne ogroženosti za čas zasebnega potovanja pisno odpove osebnemu varovanju. O tem seznani policijo najmanj sedem dni pred zasebnim potovanjem. Oseba, ki se začasno odpove osebnemu varovanju, je varovana z drugimi ukrepi varovanja.

(1) Po četrti stopnji policija varuje:
– predsednika Državnega sveta Republike Slovenije,
– predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije,
– predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
– ministra, razen ministrov iz prejšnjega člena,
– generalnega državnega tožilca,
– direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije,
– generalnega direktorja policije,
– družinske člane varovanih oseb iz 6. člena te uredbe,
– kandidate za predsednika Republike Slovenije od uradne potrditve kandidatur do uradne razglasitve izida volitev Državne volilne komisije,
– bivšega predsednika Republike Slovenije 11 mesecev po prenehanju enomesečnega varovanja po tretji stopnji,
– bivšega predsednika Vlade Republike Slovenije 11 mesecev po prenehanju enomesečnega varovanja po tretji stopnji.
(2) V primeru visoke ogroženosti varovanih oseb iz prejšnjega odstavka in prejšnjega člena policija po četrti stopnji varuje tudi njihove družinske člane. Obseg ukrepov varovanja družinskih članov se določi na podlagi izdelane ocene ogroženosti varovanih oseb.

(1) Policija varuje visoke predstavnike tujih držav, Evropske unije in mednarodnih organizacij, kadar so na uradnem ali delovnem obisku v Republiki Sloveniji.
(2) Kadar so osebe iz prejšnjega odstavka na zasebnem obisku ali izvajajo diplomatsko misijo v Republiki Sloveniji, jih policija lahko varuje na podlagi zaprosila tujih državnih ali varnostnih organov ali organizatorja obiska. Varovanje lahko policija brez obrazložitve zavrne.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena policija varuje po stopnjah, ki ustrezajo njihovim funkcijam, in na podlagi ocene ogroženosti. Pri določanju stopnje varovanja se smiselno uporabljajo določbe 6., 7. in 8. člena te uredbe.

(1) Policija na podlagi odredbe generalnega direktorja policije varuje tudi:
– druge državne funkcionarje, če je zaradi opravljanja njihove funkcije oziroma opravljanja javnih nalog resno ogroženo njihovo življenje in telo,
– druge pomembne tuje osebe.
(2) Varovanje oseb iz prve alineje prejšnjega odstavka se uvede po četrti stopnji na predlog predstojnika državnega organa, v katerem je funkcionar zaposlen, ali pristojnega ministra in na podlagi ocene ogroženosti, ki jo izdela policija. O uvedbi in stopnji varovanja generalni direktor policije obvesti ministra, pristojnega za notranje zadeve.
(3) V primeru visoke ogroženosti oseb iz prve alineje prvega odstavka tega člena policija po četrti stopnji varuje tudi njihove družinske člane. Obseg ukrepov varovanja družinskih članov se določi na podlagi izdelane ocene ogroženosti varovanih oseb.
(4) Z varovanjem se preneha, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno.
(5) Varovanje oseb iz druge alineje prvega odstavka tega člena se uvede po stopnji, ki ustreza njihovi javni funkciji. Policija osebe varuje na podlagi zaprosila tujih državnih ali varnostnih organov ali organizatorja obiska in ocene ogroženosti, ki jo izdela policija. Varovanje lahko policija brez obrazložitve zavrne.

(1) Po prvi stopnji policija varuje:
– rezidenčne objekte, ki jih uporabljajo osebe iz 5. člena te uredbe,
– prostore posebnega pomena, kjer se izvajajo protokolarni dogodki, slovesnosti, sprejemi, državne proslave in druge prireditve državnega pomena z udeležbo oseb iz 5. člena te uredbe.
(2) Po drugi stopnji policija varuje:
– objekt, v katerem je sedež Urada predsednika Republike Slovenije,
– objekt, v katerem je sedež Vlade Republike Slovenije,
– objekt, v katerem je sedež Državnega zbora Republike Slovenije,
– stanovanjske objekte oseb iz 6. člena te uredbe,
– prostore posebnega pomena, kjer se izvajajo protokolarni dogodki, slovesnosti, sprejemi, državne proslave in druge prireditve državnega pomena z udeležbo oseb iz 6. člena te uredbe.
(3) Po tretji stopnji policija varuje:
– objekt, v katerem je sedež ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve,
– objekt, v katerem je sedež ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
– stanovanjske objekte oseb iz 7. člena te uredbe,
– prostore posebnega pomena, kjer se izvajajo protokolarni dogodki, slovesnosti, sprejemi, državne proslave in druge prireditve državnega pomena z udeležbo oseb iz 7. člena te uredbe.
(4) Po četrti stopnji policija varuje:
– objekte, v katerih so prostori tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov ter mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji,
– stanovanjske objekte oseb iz 8. člena te uredbe, kadar je za osebe opredeljena visoka stopnja ogroženosti,
– prostore posebnega pomena, kjer se izvajajo protokolarni dogodki, slovesnosti in sprejemi z udeležbo oseb iz 8. člena te uredbe, kadar je za osebe opredeljena visoka stopnja ogroženosti.
(5) Določbe, ki se nanašajo na sedeže državnih organov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, veljajo tudi za objekte, v katerih ti državni organi začasno delujejo.

V primeru razglasitve ukrepov kriznega odzivanja ter v vojnem ali izrednem stanju policija varuje:
– osebi iz 6. člena te uredbe po prvi stopnji,
– osebe iz 7. člena te uredbe po drugi stopnji,
– osebe iz 8. člena te uredbe po tretji stopnji,
– objekte in prostore posebnega pomena iz drugega odstavka prejšnjega člena po prvi stopnji,
– objekte in prostore posebnega pomena iz tretjega odstavka prejšnjega člena po drugi stopnji,
– objekte in prostore posebnega pomena iz četrtega odstavka prejšnjega člena po tretji stopnji.

(1) Ob uvedbi varovanja za varovane osebe iz prvega odstavka 8. člena in prve alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe policija izda posebno izkaznico, s katero se lahko identificirajo.
(2) Policisti morajo imetnikom izkaznice na njihovo prošnjo nuditi ustrezno pomoč, kot npr. omogočiti varno in nemoteno vožnjo v cestnem prometu, varen in hiter prehod čez državno mejo, varen in hiter prehod skozi množico ter na zaprosilo dajati pojasnila.
(3) Imetnik izkaznice mora izkaznico vrniti izdajatelju po prenehanju varovanja.

(1) Izkaznica je velika 8,5 x 5,5 cm.
(2) Izkaznica na sprednji strani vsebuje:
– zgoraj v sredini logotip policije (grb Republike Slovenije in napis Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija),
– pod logotipom na levi strani sliko imetnika izkaznice,
– pod logotipom osebno ime imetnika izkaznice,
– funkcijo oziroma status imetnika izkaznice,
– v spodnjem levem kotu napis »izkaznica« in pod njim registrsko številko izkaznice,
– v spodnjem desnem kotu pečat in podpis generalnega direktorja policije ter datum izdaje.
(3) Izkaznica na hrbtni strani vsebuje:
– znak policije,
– pod znakom navedene dolžnosti policistov in dolžnost imetnika izkaznice, da jo po prenehanju varovanja vrne.
(4) Osnovna barva izkaznice je bela, logotip policije se tiska modro, preostali napisi so črni.
(5) Vzorec izkaznice je določen v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Izkaznico, izdano generalnemu direktorju policije, podpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(1) Pri varovanju oseb in objektov policija sodeluje z drugimi državnimi organi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, tujimi varnostnimi organi, samostojnimi podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter drugimi organi in organizacijami.
(2) Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, tuji varnostni organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter drugi organi in organizacije so policiji dolžne posredovati podatke in informacije, ki jih potrebuje za načrtovanje in izvajanje varovanja oseb in objektov.
(3) Policija seznanja varovano osebo in predstojnika državnega organa, katerega sedež se varuje, z oceno in s stopnjo ogroženosti ter z varnostnimi ukrepi za izvedbo varovanja.

Generalni direktor policije v enem mesecu od uveljavitve te uredbe izda interni akt, v katerem opredeli obseg, vrsto in vsebino varnostnih ukrepov za stopnje varovanja. Soglasje k aktu da minister, pristojen za notranje zadeve.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (Uradni list RS, št. 110/10, 15/13 – ZNPPol in 16/13).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.