Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl.US: U-I-43/13-8) ter 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 18. redni seji dne 8. 7. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodno obvoznico Slovenske Bistrice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za zahodno obvoznico Slovenske Bistrice (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 7066.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodno obvoznico Slovenske Bistrice (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede urejanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, rešitve in ukrepe za ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Slovenska Bistrica.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega planskega akta v merilu 1:10.000,
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:5.000,
– Ureditvena situacija v merilu 1:2.000,
– Zasnova krajinske ureditve v merilu 1:2.000,
– Karakteristični prečni profili v merilu 1:100,
– Vzdolžni profil v merilu 1:2.000/200,
– Zasnova omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:2.000,
– Načrt parcelacije v merilu 1:2.000.
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, so:
– zahodna obvoznica Slovenske Bistrice, v skupni dolžini 2,09 km, od tega novogradnja 1,99 km, z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje ceste, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora;
– prilagoditve obstoječih ureditev gospodarske javne infrastrukture zaradi zgraditve zahodne obvoznice.
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(funkcija območja)
Območje velikosti 11,16 ha je namenjeno za prometno infrastrukturo.
5. člen
(obseg območja)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so pripisane na prikazu načrta parcel v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so skladno z geodetskim načrtom zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Slovenska Bistrica, parcele št.: 856, 863/1, 863/2, 866/1, 866/2, 867/1, 867/2, 871/3, 871/5, 871/6, 871/7, 871/8, 871/9, 871/10, 879/2, 881, 883, 884/1, 884/4, 884/5, 884/6, 884/7, 884/8, 885/1, 885/3, 886/1, 887/2, 887/4, 887/8, 890/2, 890/8, 896/1, 896/2, 896/3, 896/5, 896/6, 896/7, 905, 907, 908, 909, 910, 911, 912, 914/2, 958/3, 962/1, 962/2, 967, 968, 969/1, 969/2, 970/1, 971/1, 971/2, 972/1, 972/2, 972/3, 972/4, 973/1, 977/1, 977/2, 996, 999/1, 999/3, 999/4, 1002, 1079, 1080/1, 1080/2, 1081, 1082, 1083, 1084/1, 1084/2, 1085, 1086/1, 1086/2, 1086/3, 1086/4, 1087, 1088, 1949/1, 1949/2, 1950, 1951, 1952/1, 1953, 1954, 1955, 1956, 1958/1, 1958/2, 1959, 1992, 1996/1, 1996/3, 1997, 2001, 2007, 2008, 2009, 2012, 2013, 2016, 2024, 2029, 2230/3, 2031, 2032, 2033, 2034, 2035, 2036, 2037, 2038, 2048, 2050, 2051, 2052, 2053, 2055, 2057, 2058, 2074, 2233, 2284/3, 2286, 2292/1, 2292/4, 2292/6, 2477/1, 2480/1, 2480/3, 2481/4, 2493/3, 2493/4, 2512, 2513, 2514, 2779;
– k.o. Zgornja Bistrica, parcele št.: 262/1, 262/4, 263/1, 263/2, 263/3, 264/1, 264/2, 278/1, 280/1, 281/2, 285, 286, 287/3.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis trase)
(1) Horizontalni potek: Trasa poteka ob zahodni strani mesta Slovenska Bistrica. Začne se na zahodnem kraku obstoječega krožnega križišča (K0) na regionalni cesti R2-430/0276 Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice in se usmeri proti severozahodu, poteka skozi ozek pas gozda, ob ribniku, prečka makadamsko javno cesto (v Črnec). Usmeri se proti severu, poteka med gozdičkom in manjšim potokom, prečka Vrtnarsko ulico, v dolžini 320 m poteka skozi gozd, prečka Kajuhovo ulico, ob zahodni strani zaobide pozidavo in se spusti proti industrijskemu kompleksu Impol do Mroževe ulice, usmeri se proti vzhodu proti Tomšičevi ulici nato pa vzdolž vzhodnega roba parkirišča Impola do novega križišča na Partizanski ulici (K8).
(2) Vertikalni potek: Niveleta trase od navezave na obstoječe krožno križišče na regionalni cesti R2-430/0276 pada do km 0+260 oziroma skoraj do križišča K2, nato pa se vzpenja z naklonom 2,1 in 4,0 % do križišča K5. Trasa se nato najprej z večjim naklonom 5,5 % spusti proti industrijskemu kompleksu Impol do križišča K6, nato pa poteka po obstoječem terenu z majhnim naklonom 0,6 % vse do krožnega križišča K8 na Partizanski ulici.
7. člen
(tehnični elementi zahodne obvoznice)
(1) Zahodna obvoznica je dvopasovna, dvosmerna cesta, z normalnim prečnim profilom širine 15,35 m, ki ima naslednje elemente:
– 2 vozna pasova širine 3,00 m,
– robni pas (obojestranski) širine 0,25 m,
– zelenica (obojestranska) širine 2,00 m,
– enosmerna kolesarska steza (obojestranska) širine 1,00 m,
– pločnik (enostranski) širine 1,60 m, z varnostnim pasom do kolesarske steze širine 0,25 m,
– bankina – berma (obojestranska) širine 0,50 m.
(2) Pasovi za leve zavijalce so širine 3,0 m.
(3) Vertikalni in horizontalni elementi se projektirajo z upoštevanjem računske hitrosti 50 km/h v naselju (med križiščema K0 in K2 in med križiščema K5 in K8) in 90 km/h izven naselja (med križiščema K2 in K5).
8. člen
(priključne ceste, deviacije cest in poti)
(1) Zgradijo se naslednje priključne ceste oziroma deviacije:
– cesta A – cesta za priključevanje območja »Sončni Zafošt« v dolžini 200 m,
– cesta C – deviacija javne poti JP940340 (V Črnec) v dolžini 392 m,
– cesta D – deviacija javne poti JP940310 (Vrtnarska ulica) v dolžini 221 m,
– cesta E – deviacija javne poti JP940310 (Kajuhova ulica) v dolžini 320 m,
– cesta F – podaljšek javne poti JP940140 (Tomšičeva ulica) v dolžini 312 m.
(2) Priključne ceste oziroma deviacije so dvopasovne, dvosmerne ceste z normalnim prečnim profilom širine 10,20 m, ki ima naslednje elemente:
– 2 vozna pasova širine 2,75 m,
– robni pas (obojestranski) širine 0,50 m,
– pločnik (obojestranski) širine 1,60 m,
– bankina – berma (obojestranska) širine 0,50 m.
(3) Izvede se dostopna pot do gozdnih zemljišč vzdolž zahodne strani zahodne obvoznice med km 1+364 in km 1+464. Izvede se z voziščem 3,0 m in obojestransko bankino širine 0,50.
9. člen
(križišča in priključki)
(1) Zgradijo se naslednja križišča in priključki:
– križišče K2 v km 0+262 – kanalizirano trikrako križišče zahodne obvoznice in ceste za priključevanje območja »Sončni Zafošt« oziroma ceste A,
– križišče K3 v km 0+642 – kanalizirano štirikrako križišče zahodne obvoznice in deviacije javne poti JP 940340 (V Črnec) oziroma ceste C,
– križišče K4 v km 1+130 – kanalizirano štirikrako križišče zahodne obvoznice in deviacije javne poti JP940310 (Vrtnarska ulica) oziroma ceste D,
– križišče K5 v km 1+464 – kanalizirano štirikrako križišče zahodne obvoznice in deviacije javne poti JP940310 (Kajuhova ulica) oziroma ceste E,
– krožno križišče K6 v km 1+692 zahodne obvoznice in lokalne ceste 440110 (Slov. Bistrica–Malo Tinje) oziroma Mroževe ulice,
– križišče K7 v km 1+820 – trikrako križišče s prednostno zahodno obvoznico in priključkom podaljška javne poti 940140 (Tomšičeva ulica) oziroma ceste F,
– krožno križišče K8 v km 2+100 zahodne obvoznice in lokalne ceste 440110 (Slov. Bistrica–Malo Tinje) oziroma Partizanske ulice,
– več priključkov poti in posameznih parcel na priključne ceste oziroma deviacije.
(2) Priključki poljskih gozdnih poti na zahodno obvoznico in priključne ceste oziroma deviacije se izvedejo preko spuščenega robnika.
10. člen
(prepusti)
Pod zahodno obvoznico in pod priključnimi cestami oziroma deviacijami se izvede 9 cevnih in 4 ploščati prepusti. Lega posameznih prepustov je razvidna iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta.
11. člen
(tehnični elementi nasipov in vkopov)
Nasipi se izvedejo v naklonu največ 1:2. Na odsekih, kjer bi zaradi pomanjkanja prostora bili potrebni strmejši nakloni, se lahko izvedejo dodatni ukrepi varovanja brežin (npr. armirana zemljina, oporni ali podporni zidovi).
12. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Vzdolž zahodne strani zahodne obvoznice se regulira potok. Trasa reguliranega potoka poteka med km 0+200 m in km 0+450 m v dolžini 220 m ter med km 0+630 in km 1+140 v dolžini 580 m. Med zgornjim robom brežine reguliranega potoka in robom nasipa oziroma vkopa ceste se zagotovi razmik 5,00 m, z izjemo med km 1+050 in km 1+100, kjer se zaradi omejitev v prostoru izvede kamnita kineta.
(2) Struga se izvede z brežinami v naklonu 1:2 in globino struge min. 1,30 m. Na priključkih na obstoječo strugo se niveletno in smerno trasa regulacije prilagodi obstoječim razmeram. Izvedejo se nivojski pragovi z lesenimi piloti in iz prečnih brun s potrebno založitvijo z lomljencem ter prepadni pragovi do višine 30 cm, za premoščanje višinskih razlik v padcu nivelete.
(3) Območje ostanka obstoječe struge ob vzhodni strani zahodne obvoznice med km 0+910 in km 1+058 se zasuje.
13. člen
(pogoji za oblikovanje obcestnega prostora in zasaditev)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve načrtovane s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki mora vsebovati oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru.
(2) Oblikovanje reliefa mora upoštevati in se prilagoditi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme prihajati do ostrih stikov.
(3) Izvedejo se naslednje zasaditve:
– zasaditev dvojnega drevoreda v podaljšku Tomšičeve ulice,
– zasaditev dvojnega drevoreda ob zahodni obvoznici mimo industrijskega kompleksa Impol,
– sanacija gozdnih robov med križiščema K3 in K5,
– pogozditev zasipa med križiščema K3 in K4,
– zasaditev posamičnih dreves v križiščih,
– zasaditev prostorastoče živice med križiščema K2 in K4.
(4) Protihrupne ograje na obeh straneh se oblikujejo skladno s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora tako, da se čim bolj vključujejo v okolje. Protihrupne ograje se oblikujejo tako, da ne poudarjajo cestnega telesa pri pogledih iz okolice.
14. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov glede na zahtevnost, in ob soglasju upravljavca ceste dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v sklopu prostorske ureditve ter možna izvedba del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE UREJANJA OBJEKTOV GOSPODARSKO JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
15. člen
(skupne določbe)
(1) Za načrtovano energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.
(2) Splošni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov gospodarske javne infrastrukture, izvedejo pa se tako, da jih je moč vključiti v končno fazo načrtovane prostorske ureditve;
– obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je dopustno vzdrževati, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnost ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
16. člen
(odvajanje odpadnih vod)
(1) Odvajanje padavinskih vod iz zahodne obvoznice in priključnih cest oziroma deviacij se izvede razpršeno preko obcestnih jarkov. Do križišča K5 se odvajajo v potok vzdolž zahodne strani zahodne obvoznice, od križišče K5 pa se padavinske vode odvedejo do obstoječega meteornega kanala, ki te vode v nadaljevanju odvede v potok Bistrica.
(2) Za odvajanje komunalnih odpadnih vod se vzdolž zahodne obvoznice zgradi kanalizacijski vod.
(3) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati obstoječe objekte sistema odvajanja odpadnih vod (fekalna, meteorna kanalizacija, zadrževalni bazeni), predvsem v območju TC Hofer, predvidenem krožnem križišču K6, križišču K7, priključku podaljška javne poti oziroma ceste F, krožnem križišču K8 in v primeru posegov v ta območja predvideti primerno zaščito, utrditev ali prestavitev, ter zagotoviti nemoten dostop do objektov.
(4) Upoštevati je treba tudi predvideno zazidavo v območju med Kajuhovo ulico in predvideno zahodno obvoznico ter javno potjo v Zafošt oziroma javno potjo v Črnec in predvideno zahodno obvoznico za katere je treba predvideti priključke (na obeh straneh zahodne obvoznice in predvidenih križiščih) na fekalno in meteorno kanalizacijo.
(5) Ugotovi se prepustnost reguliranega neimenovanega potoka na odcepu oziroma prepustu Jurič–Bistriška vrata oziroma Jurič–Agrocom glede na novo prispevno območje zaradi zahodne obvoznice in območij predvidenih zazidav.
(6) Na območju predvidenega križišča K5 je za zaznane vodne izvire treba urediti odvajanje le-teh v potok Bistrica.
(7) Na območju predvidenega krožnega križišča K6 je treba za odpadne vode, ki se prosto iztekajo na travnik, urediti njihovo kontrolirano odvajanje in jih priključiti na sistem odvajanja odpadnih vod.
(8) Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih vod se upoštevajo določila veljavne zakonodaje s področja emisij snovi pri odvajanju padavinskih vod z javnih cest in emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
17. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Vzdolž zahodne obvoznice in priključnih cest oziroma deviacij se izven voznih površin izvedejo vodovodni cevovodi LŽ DN150 s požarnimi hidranti.
(2) Vodovod DN200 pri industrijskem kompleksu Impol se na odseku prečkanja zahodne obvoznice zaščiti ali pa se zamenja z izvedbo v materialu LŽ.
(3) Na vodovodnem omrežju se izvedejo še naslednje ureditve:
– predvideni cevovod LŽ DN 150 mm se priključi na obstoječi cevovod LŽ DN 200 mm pri TC Hofer,
– v območju predvidenega križišča K2 se predvideni cevovod LŽ DN 150 mm poveže z obstoječim cevovodom LŽ DN 200 mm v Kajuhovi ulici,
– za predvideno območje zazidave "Sončni Zafošt" se izvede priključitev na cevovod LŽ DN 150 mm ter zaključi izven zahodne obvoznice,
– v območju predvidenega križišča K3 se predvideni cevovod LŽ DN 150 mm poveže z obstoječim cevovodom LŽ DN 200 mm v Kajuhovi ulici,
– obstoječi cevovod, ki oskrbuje področje zahodno od zahodne obvoznice, se priključi na predvideni cevovod LŽ DN 150 mm,
– v območju predvidenega križišča K4 se predvideni cevovod LŽ DN 150 mm poveže z obstoječim cevovodom LŽ DN 200 mm v Kajuhovi ulici – zamenjava obstoječega cevovoda,
– objekti ob Vrtnarski ulici se priključijo na nov povezovalni cevovod med predvidenim križiščem K4 in Kajuhovo ulico,
– v območju predvidenega križišča K5 se predvideni cevovod LŽ DN 150 mm poveže s predvidenim cevovodom LŽ DN 200 mm v Kajuhovi ulici,
– v območju predvidenega krožnega križišča K6 se predvideni cevovod LŽ DN 150 mm naveže na obstoječi cevovod LŽ DN 300 mm, ki pa ga je potrebno predhodno zamenjati – prestaviti ter ustrezno zaščititi,
– obstoječi cevovod LŽ DN 300 mm se od predvidenega krožnega križišča K6 pa vse do priključka podaljška javne poti 940140 (Tomšičeva ulica) oziroma ceste F prestavi in zamenja,
– obstoječi cevovod PE DN 110 mm priključen na cevovod LŽ DN 300 mm in poteka delno ob lokalni cesti 440110 (Slovenska Bistrica–Tinje), ter v nadaljevanju južno od zdravstvene ambulante in je povezan s cevovodom LŽ DN 125 mm, ki poteka v hodniku za pešce ob Partizanski cesti se zamenja s cevmi LŽ DN 100 mm in prestavi v predvideno cesto križišče K8 – Partizanska cesta,
– obstoječi cevovod LŽ DN 125 mm se v predvidenem križišču K8 prestavi ali ustrezno zaščiti,
– vse prevezave oziroma navezave obstoječih in novih cevovodov se pravilo izvedejo z zapornimi elementi v ustreznih betonskih jaških z LŽ pokrovi.
18. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Na segmentih v vplivnem območju zahodne obvoznice se kablirajo naslednji nadzemni srednjenapetostni (20 kV) elektroenergetski vodi:
– srednjenapetostni vod Impol 1,
– srednjenapetostni vod Impol 2,
– srednjenapetostni vod TP Stepišnikova – TP Kajuhova,
– srednjenapetostni vod RTP Sl. Bistrica – Šmartno,
– srednjenapetostni vod RTP Sl. Bistrica – Zg. Ložnica,
– srednjenapetostni vod TP Kajuhova – TP Črnec,
– srednjenapetostni vod TP Črnec – TP Mroževa,
– srednjenapetostni vod TP Črnec – TP Impol bloki 2,
– srednjenapetostni vod DV Šmartno – TP Interspar.
(2) Na segmentih v vplivnem območju zahodne obvoznice se prestavijo in kablirajo naslednji nizkonapetostni elektroenergetski vodi:
– nizkonapetostni vod TP Kajuhova (t-364),
– nizkonapetostni vod TP Črnec (t-153),
– nizkonapetostni vod TP Črnec (t-153),
– nizkonapetostni vod, ki prečka zahodno obvoznici v profilu P8, se kablira in prestavi vzdolž ceste C.
(3) Kabliranje se izvede v trasah zahodne obvoznice in priključnih cest oziroma deviacij. Obstoječi nadzemni vodi se na segmentih, ki se kablirajo, demontirajo.
(4) Javna razsvetljava z ustreznim napajanjem se izvede vzdolž zahodne obvoznice med križiščema K0 in K2 in med križiščema K5 in K8 ter v območjih križišč.
(5) V projektni dokumentaciji se poleg prilagoditev oziroma prestavitev in zaščite elektroenergetskih vodov obdela tudi napajanje morebitnih spremljajočih objektov v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na prenosnem plinovodnem omrežju se zaščitijo naslednji plinovodi:
– prenosni plinovod R14 (DN100, tlak, 50 bar) na odsekih prečkanja zahodne obvoznice med km 0+365 in km 0+426 in med km 1+364 in km 1+416, na odsekih prečkanja priključnih cest oziroma deviacij C in D in na odseku prečkanja dostopne poti do gozdnih zemljišč.
– prenosni plinovod P142 (DN80, tlak 50 bar) na odseku prečkanja zahodne obvoznice v km 0+740 in na odseku prečkanja priključne ceste oziroma deviacije C.
(2) Pod načrtovano regulacijo potoka se oba obstoječa prenosna plinovoda R14 in P142 poglobita, kolikor se prečkanju reguliranega potoka ni moč ogniti.
(3) Zaščitijo se cevovodi distribucijskega plinovodnega omrežja na vseh odsekih prečkanj zahodne obvoznice in priključnih cest oziroma deviacij.
20. člen
(toplovodno omrežje)
Toplovod vzdolž priključne ceste F, ki ni več v funkciji, se odstrani.
21. člen
(omrežje zvez)
Vzdolž zahodne obvoznice in vzdolž priključnih cest oziroma deviacij se izvede telekomunikacijska kabelska kanalizacija 1 x 2 PVC cev fi110 in 2 x PE cev fi50. Obstoječi telekomunikacijski vodi v območju križišča K6 se zaščitijo.
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
22. člen
(določitev parcel)
(1) Parcelne meje so na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta določene kot obodna parcelacija in kot parcelacija cestnega sveta. Določeni so tehnični elementi, ki omogočajo prenos novih parcelnih mej v naravo. Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela iz grafičnega načrta 8: Načrt parcelacije.
(2) Parcele iz prvega odstavka tega člena se lahko razdelijo na več parcel.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
23. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izvedejo predhodne arheološke raziskave, ki obsegajo predvsem izvedbo ustreznih predhodnih arheoloških raziskav na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo in izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. V primeru odkritja najdb izjemnega pomena, ki zahtevajo prezentacijo na mestu odkritja (in situ) oziroma ne dopuščajo sprostitve območja z arheološkimi izkopavanji, se tehnične rešitve ceste spremenijo. Omogoči se stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
24. člen
(zrak)
Preprečiti je treba raznašanje materiala, ki bo nastajal na lokaciji in v okolici zaradi gradnje s transportnimi sredstvi.
25. člen
(tla)
(1) Posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Območja posegov v tla, območja začasnih prometnih in gradbenih površin ter začasnih deponij materiala morajo biti opredeljena pred začetkom del.
(2) Izdela se geološko-geomehansko poročilo s sondažnimi izkopi na trasi zahodne obvoznice z določitvijo fizikalno mehanskih lastnosti temeljnih zemljin.
26. člen
(varstvo voda)
(1) Prevodnost struge vodotokov se ne sme zmanjšati.
(2) Med gradnjo se ne posega v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Betoniranje v vodotoku ni dovoljeno. Prepreči se izlitje apna ali cementa v vodo. V vodi ne smejo nastajati razmere neprekinjene kalnosti.
27. člen
(ohranjanje narave)
Osvetlitev mora biti skladna z veljavno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Viri svetlobe naj zagotavljajo čim učinkovitejše osvetljevanje in osvetljujejo čim manjši volumen prostora.
28. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč in gozda)
(1) Pri odrivih zemlje se zagotovi, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin ali za sanacijo degradiranih ali drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Zagotovi se nemoten dostop na kmetijska zemljišča in do gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej.
(3) Način sanacije gozda oziroma gozdnega roba predpiše pristojna organizacijska enota Zavoda za gozdove Slovenije.
29. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa in morajo biti redno vzdrževane in nadzorovane. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
(2) Postavijo se naslednje protihrupne ograje (PHO):
– PHO 1: absorpcijska protihrupna ograja, visoka med 2,0 in 2,5 m, desno med km 0+100 in 0+200,
– PHO 2: absorpcijska protihrupna ograja, visoka 2,5 m, desno med km 1+050 in križiščem K4,
– PHO 3: absorpcijska protihrupna ograja, visoka 2,5 m, levo med km 1+058 in križiščem K4,
– PHO 4: absorpcijska protihrupna ograja, visoka 2,5 m, desno med km 1+475 in km 1+603.
(3) Za obrabno plast vozišča na zahodni obvoznici, vključno s priključki, se uporabi tak asfalt, ki zmanjšuje raven hrupa pri viru.
30. člen
(deponiranje in ravnanje z odpadki)
(1) Viške materiala, ki bodo nastali med gradnjo, je moč uporabiti za zapolnitev depresij v okolici ali jih odložiti ob zahodni obvoznici in ob priključnih cestah oziroma deviacijah za izravnavo brežin nasipov ali pa jih odpeljati in trajno deponirati na ustrezno urejeni deponiji. Material za nasipavanje mora biti ustrezne kvalitete in primerno vgrajevan.
(2) Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, vendar izven vodnih in priobalnih zemljišč in ne na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Zagotovi se zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, kolikor le te nastajajo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
31. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskih ureditev načrtovanih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom ne sme poslabšati. Zahodna obvoznica z vsemi ureditvami se izvede skladno s predpisi, ki urejajo področje varstva pred požarom.
32. člen
(zaščita pred erozijo)
Izvede se sanacija vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je treba predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, zasaditev tako, da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru. Vtok padavinskih vod v vodotok je treba izvesti tako, da se ne povzroči erozija.
33. člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se z ukrepi prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča in se takoj obvesti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Na gradbiščih morajo biti zagotovljena ustrezna opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
34. člen
(etapnost izvedbe)
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA
35. člen
(odstopanja glede infrastrukture)
(1) Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Tehnične elemente, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, je moč prilagoditi glede na odstopanja določena v tem členu odloka in se v skladu z navedenimi odstopanji v tem členu natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki niso določena s tem odlokom in če niso v nasprotju s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja novih objektov gospodarske javne infrastrukture na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora investitor takega objekta gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja ureditev, načrtovanih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če te še niso izvedene, oziroma upravljavca ureditev, načrtovanih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če so te že v uporabi.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
36. člen
(organizacija gradbišča in transportne poti)
(1) Gradbišče se uredi na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, vendar izven vodnih in priobalnih zemljišč.
(2) Transportne poti izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se vodijo po obstoječih javnih cestah.
(3) Zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(4) Po končanih delih se na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostavi prvotno stanje.
37. člen
(druge obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi naslednje:
– pred začetkom del se pravočasno obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
– zagotovitev nemotene komunalne, energetske in telekomunikacijske oskrbe objektov;
– zagotovitev ali nadomestitev dostopov in dovozov do obstoječih objektov in zemljišč;
– organizacija prometa v času gradnje tako, da ne bo prihajalo do zastojev;
– preprečitev onesnaženja cest med gradnjo oziroma sprotno čiščenje;
– za ceste, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se jih ustrezno uredi in protiprašno zaščiti, v primeru poškodb pa le-te odpravi in vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred pričetkom gradnje,
– infrastrukturne objekte, naprave in ostale objekte se med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,
– pred pričetkom izvajanja gradbenih del investitor zagotovi naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje,
– v najkrajšem možnem času se odpravijo vse morebitne negativne posledice in poravna vsa nastala škoda v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja prostorskih ureditev, določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
38. člen
(razmejitve in primopredaja)
Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh odsekov cest, gospodarske javne infrastrukture, vodnogospodarskih ureditev, gozdnih zemljišč in grajenega javnega dobra, katerih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa so dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 5. člena tega odloka prenehajo veljati določila:
– Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, in Uradni list RS, št. 43/92, 3/93 in 45/00, 53/11 in 88/11),
– Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02, 108/8 in 26/10).
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-4/2013-18/
Slovenska Bistrica, dne 8. julija 2013
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.
