Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) in na podlagi tretjega in petega odstavka 56. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne Mokrice (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt sta v juliju 2013 izdelala Savaprojekt, d. d., Krško, in Acer Novo mesto, d. o. o., pod številko naloge 09289-00.

(1) Ta uredba določa območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, dopustna odstopanja ter druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Brežice.
(3) Ta uredba določa tudi podrobnejše pogoje za določitev izjeme od doseganja dobrega stanja voda in izjemo od doseganja dobrega stanja voda za vodno telo Save mejni odsek (SI1VT930) v območju državnega prostorskega načrta, zaradi izgradnje prostorskih ureditev, določenih s to uredbo.
(4) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(5) Postopek presoje vplivov na okolje v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr. in 57/12) ni bil izveden s postopkom priprave državnega prostorskega načrta.
(6) Oznake, navedene v 9., 11., 13., 14., 15., 18., 19., 20., 24., 25., 27., 33., 36., 46., 49. in 56. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) Za določitev izjeme od doseganja dobrega stanja voda za vodno telo Save mejni odsek (SI1VT930) se obravnavajo in upoštevajo zlasti naslednji pogoji:
1. obstoječe obremenitve vodnih teles in vplivi na vodna telesa, kjer so načrtovane fizične spremembe vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti;
2. stanje vodnih teles, kjer so načrtovane fizične spremembe vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti;
3. okoljski cilji za ta vodna telesa, ki zajemajo cilje v zvezi z varstvom voda in cilje v zvezi z urejanjem in rabo voda ter tudi cilje upravljanja vodnih in priobalnih zemljišč v lasti države, ki se upoštevajo na celotni prispevni površini vodnega telesa;
4. temeljni in dopolnilni ukrepi, ki jih določa predpis, ki ureja upravljanje voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja ter morebitni ukrepi sosednje države;
5. ugotovljen vpliv na stanje vodnih teles na podlagi analize in vrednotenja vpliva obremenitev na stanje vodnih teles površinskih voda:
– ekološko stanje (hidromorfološka spremenjenost, saprobnost, trofičnost, ribe, posebna onesnaževala),
– kemijsko stanje (prednostne snovi, prednostno nevarne snovi in druga onesnaževala) in
– stanje vodnih teles podzemnih voda (količinsko in kemijsko stanje);
6. predvideni omilitveni ukrepi oziroma tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, če ima izvedba fizičnih sprememb vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti negativne vplive na doseganje okoljskih ciljev na vodnem telesu ali povečuje obremenitve vodnega telesa, pri čemer se za vsak omilitveni ukrep predvidi, kako prispeva k izboljšanju stanja voda ter kako vsi omilitveni ukrepi skupaj zagotavljajo doseganje okoljskih ciljev načrta upravljanja voda za vsako od relevantnih vodnih teles.
(2) Na podlagi ugotovitve, da se stanje vodnega telesa, kljub izvedbi omilitvenih ukrepov, poslabša, se določi izjema od doseganja dobrega stanja voda na podlagi izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka 56. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12).

(1) Na vodnem telesu Sava mejni odsek (SI1VT930) v območju državnega prostorskega načrta se cilj doseganja dobrega stanja voda ne doseže zaradi izgradnje prostorskih ureditev, določenih s to uredbo.
(2) Ukrepi, s katerimi se ublaži škodljive vplive na stanje voda, so določeni v 55. členu te uredbe in se podrobneje opredelijo v okoljevarstvenem soglasju in gradbenem dovoljenju.

Državni prostorski načrt določa naslednje prostorske ureditve:
– hidroelektrarna Mokrice (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna) z jezovno zgradbo, akumulacijskim bazenom, visokovodno-energetskimi nasipi, drenažnimi kanali in drugimi pripadajočimi ureditvami (transformator, stikališče, prelivni objekt, odlagališča za sedimente, poglabljanje struge),
– priključni daljnovod za vključitev hidroelektrarne v omrežje,
– prehod za vodne organizme in drstišča,
– ureditve za zavarovanje brežin na območju bazena,
– ureditve za reguliranje globine podzemne vode in zaščito pred njenimi vplivi,
– ureditve izlivnih delov pritokov Save,
– ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti objektov in naselij Mihalovec, Loče in Rigonce,
– dostopi do vode za namakanje, zajem požarne vode, za zaščito in reševanje ter rekreacijo,
– protierozijska zaščita na območjih zunaj bazena,
– splavnica ob jezovni zgradbi in rečni pristanišči,
– vzhodna obvoznica Brežic,
– ureditev športnorekreacijskega območja Grič,
– ureditev športnorekreacijskega območja Mostec,
– ureditev območja za rekreacijo pri Prilipski mrtvici,
– ureditve državne kolesarske povezave ter lokalnih kolesarskih povezav na območju državnega prostorskega načrta,
– ureditev nadomestnih habitatov in mirnih območij ter druge ureditve za ohranjanje narave.

(1) Območje državnega prostorskega načrta obsega:
a) območje za ureditev hidroelektrarne z jezovno zgradbo, akumulacijskim bazenom, visokovodno-energetskimi nasipi, drenažnimi kanali in drugimi pripadajočimi ureditvami (transformator, stikališče, prelivni objekt, odlagališča za sedimente), poglabljanje struge, ureditev prehoda za vodne organizme, drstišč, mirnih območij, nadomestnih in drugih habitatov, ureditev za zavarovanje brežin na območju bazena, ureditve za reguliranje globine podzemne vode in zaščito pred njenimi vplivi; prostori za ureditev splavnice in rečnih pristanišč; ureditev izlivnih delov pritokov Save, ureditev dostopov do vode, kolesarskih in drugih poti ter športnorekreacijskih območij in poglabljanje terena pri Prilipski mrtvici na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Črnc (1283): 956, 957;
– k. o. Bukošek (1284): 1166;
– k. o. Sela (1285): 1/3, 1/4, 10/5, 10/6, 100/3, 100/4, 101/3, 101/4, 102/3, 102/4, 102/6, 102/7, 1091/10, 1091/9, 1092/4, 1092/5, 1092/6, 1092/7, 1095/3, 1095/4, 1096/5, 1096/6, 110/14, 110/15, 110/16, 110/17, 110/18, 110/19, 110/21, 110/22, 110/24, 110/25, 110/27, 110/28, 110/30, 110/31, 110/33, 110/34, 110/36, 110/37, 110/39, 110/40, 110/42, 110/43, 110/45, 110/46, 1101/2, 1112/2, 1112/3, 1113/6, 113/3, 113/4, 113/5, 113/7, 142/2, 2/3, 2/4, 27/3, 27/4, 27/5, 27/6, 28/2, 28/3, 3/3, 3/4, 300/3, 300/4, 300/5, 300/7, 301/3, 301/5, 4/3, 4/4, 426/2, 427, 428/2, 430/2, 431, 432, 433/2, 442/2, 443/2, 5/3, 5/4, 50/4, 50/5, 50/6, 50/7, 51/3, 51/4, 51/5, 54/3, 54/4, 6/3, 6/4, 7/3, 7/4, 8/3, 8/4, 80/2, 80/3, 80/4, 81/1, 81/2, 81/3, 81/5, 88/2, 88/3, 97/10, 97/5, 97/6, 97/7, 97/8, 97/9, 98/3, 98/4;
– k. o. Gabrje (1292): 661/2, 661/5, 662/5, 662/6, 664/2, 664/3, 667/4, 667/6, 667/7, 667/9, 668/3, 668/4, 669/5, 669/6, 669/8, 669/9, 671/3, 671/4, 672/3, 672/4, 674/2, 674/3, 676/3, 676/4, 677/3, 677/4, 678/3, 678/4, 679/3, 679/4, 680/5, 680/6, 680/8, 680/9, 681/3, 681/4, 682/3, 682/4, 684/3, 684/4, 687/2, 687/3, 688/2, 689/2, 794/3, 794/4, 829/4, 829/5;
– k. o. Loče (1295): 122, 123, 125, 126, 127, 128, 130, 131, 143/2, 145, 147/2, 148/2, 165, 594/1, 594/42, 595/1, 596/1, 596/2, 597, 60/1, 600, 620/2, 621, 622, 623, 625, 626, 627, 628, 629, 630, 633, 634, 635, 636, 640, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 755/3, 755/4, 755/5, 755/6, 76, 780, 782, 783, 784, 785, 786, 787, 788/4, 79, 790, 793, 794/1, 794/10, 794/11, 794/12, 794/13, 794/14, 794/15, 794/16, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/6, 794/7, 794/8, 794/9, 795/1, 795/101, 795/102, 795/103, 795/104, 795/105, 795/106, 795/107, 795/108, 795/109, 795/110, 795/111, 795/112, 795/113, 795/114, 795/115, 795/116, 795/117, 795/118, 795/119, 795/120, 795/121, 795/122, 795/123, 795/124, 795/125, 795/126, 795/127, 795/128, 795/129, 795/130, 795/131, 795/132, 795/133, 795/134, 795/135, 795/136, 795/137, 795/138, 795/139, 795/140, 795/141, 795/142, 795/143, 795/144, 795/145, 795/146, 795/147, 795/148, 795/149, 795/150, 795/151, 795/152, 795/153, 795/154, 795/156, 795/157, 795/158, 795/159, 795/160, 795/162, 795/163, 795/164, 795/165, 795/166, 795/167, 795/168, 795/169, 795/171, 795/174, 795/175, 795/176, 795/177, 795/2, 795/3, 795/36, 795/4, 795/41, 795/42, 795/44, 795/45, 795/48, 795/49, 795/5, 795/52, 795/53, 795/55, 795/56, 795/57, 795/6, 795/60, 795/61, 795/62, 795/63, 795/64, 795/65, 795/66, 795/67, 795/68, 795/69, 795/7, 795/70, 795/71, 795/72, 795/73, 795/74, 795/75, 795/76, 795/77, 795/78, 795/8, 795/84, 795/88, 795/89, 795/90, 795/91, 795/94, 795/98, 795/99, 798/1, 798/10, 798/11, 798/12, 798/13, 798/14, 798/15, 798/16, 798/17, 798/18, 798/19, 798/2, 798/20, 798/21, 798/22, 798/23, 798/24, 798/25, 798/26, 798/27, 798/28, 798/29, 798/3, 798/30, 798/31, 798/32, 798/33, 798/34, 798/35, 798/36, 798/37, 798/38, 798/39, 798/4, 798/40, 798/41, 798/42, 798/43, 798/44, 798/45, 798/46, 798/47, 798/48, 798/49, 798/5, 798/50, 798/51, 798/52, 798/53, 798/54, 798/55, 798/56, 798/57, 798/58, 798/59, 798/6, 798/60, 798/61, 798/62, 798/63, 798/64, 798/65, 798/66, 798/67, 798/68, 798/69, 798/7, 798/70, 798/71, 798/72, 798/73, 798/74, 798/75, 798/76, 798/77, 798/78, 798/79, 798/8, 798/80, 798/81, 798/9, 80, 804/2, 805, 806, 807, 81, 816, 82, 829, 83, 833, 836/1, 836/10, 836/11, 836/12, 836/13, 836/14, 836/15, 836/16, 836/17, 836/18, 836/19, 836/20, 836/21, 836/22, 836/23, 836/24, 836/25, 836/26, 836/27, 836/28, 836/29, 836/30, 836/31, 836/32, 836/33, 836/34, 836/35, 836/36, 836/37, 836/38, 836/39, 836/4, 836/40, 836/42, 836/43, 836/44, 836/45, 836/46, 836/47, 836/48, 836/49, 836/5, 836/52, 836/53, 836/54, 836/55, 836/56, 836/6, 836/61, 836/62, 836/63, 836/64, 836/65, 836/66, 836/67, 836/68, 836/69, 836/7, 836/70, 836/8, 836/9, 837/1, 837/10, 837/100, 837/101, 837/102, 837/103, 837/104, 837/105, 837/106, 837/107, 837/108, 837/109, 837/11, 837/110, 837/111, 837/112, 837/113, 837/114, 837/115, 837/116, 837/117, 837/118, 837/119, 837/120, 837/121, 837/122, 837/123, 837/124, 837/125, 837/126, 837/127, 837/128, 837/129, 837/13, 837/130, 837/131, 837/132, 837/133, 837/134, 837/135, 837/136, 837/137, 837/138, 837/139, 837/14, 837/140, 837/141, 837/142, 837/143, 837/144, 837/145, 837/146, 837/147, 837/148, 837/149, 837/15, 837/150, 837/151, 837/152, 837/153, 837/154, 837/155, 837/156, 837/157, 837/158, 837/159, 837/16, 837/160, 837/161, 837/162, 837/163, 837/164, 837/165, 837/166, 837/167, 837/168, 837/169, 837/170, 837/171, 837/172, 837/173, 837/2, 837/3, 837/4, 837/5, 837/66, 837/67, 837/68, 837/69, 837/70, 837/71, 837/72, 837/73, 837/74, 837/75, 837/76, 837/77, 837/78, 837/79, 837/80, 837/81, 837/82, 837/83, 837/84, 837/85, 837/86, 837/87, 837/88, 837/89, 837/9, 837/90, 837/91, 837/92, 837/93, 837/94, 837/95, 837/97, 837/98, 837/99, 839, 84, 840, 85, 86, 87, 89;
– k. o. Mihalovec (1296): 100/2, 334/2, 35, 350/2, 351/2, 351/3, 352/3, 353/3, 354/3, 36/2, 36/3, 364/2, 365/2, 365/3, 365/4, 368, 369/4, 369/5, 37/3, 37/4, 38/2, 401/2, 413/1, 413/3, 416/3, 417/3, 420/1, 420/3, 422/1, 422/3, 425/10, 425/100, 425/101, 425/102, 425/103, 425/104, 425/105, 425/106, 425/107, 425/108, 425/109, 425/11, 425/110, 425/111, 425/112, 425/113, 425/114, 425/115, 425/116, 425/117, 425/118, 425/12, 425/13, 425/14, 425/15, 425/16, 425/17, 425/18, 425/19, 425/2, 425/20, 425/21, 425/22, 425/23, 425/24, 425/25, 425/26, 425/27, 425/28, 425/29, 425/3, 425/30, 425/31, 425/32, 425/33, 425/34, 425/35, 425/36, 425/37, 425/38, 425/39, 425/40, 425/41, 425/42, 425/43, 425/44, 425/45, 425/46, 425/47, 425/48, 425/49, 425/5, 425/50, 425/51, 425/52, 425/53, 425/54, 425/55, 425/56, 425/57, 425/58, 425/59, 425/6, 425/60, 425/61, 425/62, 425/63, 425/64, 425/65, 425/66, 425/67, 425/68, 425/69, 425/7, 425/70, 425/71, 425/72, 425/73, 425/74, 425/75, 425/76, 425/77, 425/78, 425/79, 425/8, 425/80, 425/81, 425/82, 425/83, 425/85, 425/86, 425/87, 425/88, 425/89, 425/9, 425/90, 425/91, 425/92, 425/93, 425/94, 425/95, 425/96, 425/99, 427/1, 427/10, 427/100, 427/101, 427/102, 427/103, 427/104, 427/105, 427/106, 427/107, 427/108, 427/109, 427/11, 427/110, 427/111, 427/112, 427/113, 427/114, 427/115, 427/116, 427/117, 427/118, 427/119, 427/12, 427/120, 427/13, 427/14, 427/15, 427/16, 427/17, 427/18, 427/19, 427/2, 427/20, 427/21, 427/22, 427/23, 427/24, 427/25, 427/26, 427/27, 427/28, 427/29, 427/3, 427/30, 427/31, 427/32, 427/33, 427/34, 427/35, 427/36, 427/37, 427/38, 427/39, 427/4, 427/40, 427/41, 427/42, 427/43, 427/44, 427/45, 427/46, 427/47, 427/48, 427/49, 427/5, 427/50, 427/51, 427/52, 427/53, 427/54, 427/55, 427/56, 427/57, 427/58, 427/59, 427/6, 427/60, 427/61, 427/62, 427/63, 427/64, 427/65, 427/66, 427/67, 427/68, 427/69, 427/7, 427/70, 427/71, 427/72, 427/73, 427/74, 427/75, 427/76, 427/77, 427/78, 427/79, 427/8, 427/80, 427/81, 427/82, 427/83, 427/84, 427/85, 427/86, 427/87, 427/88, 427/89, 427/9, 427/90, 427/91, 427/92, 427/93, 427/94, 427/95, 427/96, 427/97, 427/98, 427/99, 429/2, 429/3, 429/4, 429/5, 429/6, 429/7, 432/14, 432/15, 432/16, 432/21, 432/22, 432/23, 432/24, 432/25, 432/26, 432/27, 432/28, 432/29, 432/30, 432/31, 432/32, 432/54, 432/55, 432/56, 432/57, 432/58, 432/59, 432/60, 432/61, 432/62, 432/63, 432/64, 432/65, 432/66, 432/67, 432/68, 432/69, 432/70, 432/71, 432/72, 432/73, 432/74, 432/75, 432/78, 432/80, 432/82, 432/84, 432/86, 432/88, 432/89, 432/90, 432/91, 432/92, 432/93, 432/94, 432/95, 432/96, 432/97, 433/3, 434/2, 434/3, 435/3, 435/4, 445/3, 445/4, 446/3, 446/4, 446/5, 447/2, 518, 525/1, 525/2, 526, 527, 528, 530/1, 530/2, 531/1, 531/2, 533, 537/1, 537/2, 538/1, 538/2, 539/1, 539/2, 547/1, 547/2, 549/1, 549/2, 549/3, 623/10, 623/2, 623/3, 623/6, 623/7, 623/8, 623/9, 629/2, 629/3, 630/2, 630/3, 631, 632/2, 632/3, 633/2, 633/3, 634, 635, 636/2, 636/3, 637/2, 637/3, 640/2, 640/3, 641/2, 641/3, 644/4, 644/5, 644/7, 644/8, 645/3, 645/4, 648/2, 648/3, 649/2, 649/3, 653/3, 653/4, 654/3, 654/4, 656/1, 656/2, 659/1, 659/4, 659/6, 659/7, 660/1, 660/2, 662/2, 662/3, 665/2, 665/3, 666/2, 666/3, 667, 668/2, 668/3, 670/3, 670/4, 670/5, 670/6, 718/3, 719/1, 719/2, 720/3, 720/4, 720/5, 721/3, 722/3, 722/6, 722/7, 722/8, 726/3, 726/4, 726/6, 726/7, 727/4, 727/5, 728/3, 728/4, 729/3, 729/4, 732/3, 732/4, 734/1, 735/2, 738/3, 738/4, 739/2, 739/3, 742/2, 742/3, 743/2, 743/3, 753, 754/2, 754/3, 756/1, 756/2, 758/3, 758/4, 759/2, 759/3, 760/2, 760/3, 762/2, 771/10, 771/5, 771/6, 771/7, 771/9, 772/10, 772/11, 772/2, 772/3, 772/4, 772/5, 772/7, 772/8, 781/2, 791/5, 791/6, 795/10, 795/11, 795/13, 795/14, 795/18, 795/21, 795/23, 795/24, 795/25, 795/26, 795/27, 795/8, 795/9, 797/1, 797/10, 797/11, 797/12, 797/13, 797/14, 797/15, 797/16, 797/8, 797/9, 96/2, 97;
– k. o. Mostec (1297): 117/1, 120/1, 123/1, 123/2, 126/1, 126/2, 127, 129/1, 129/2, 132/1, 132/2, 133/1, 133/2, 133/4, 134/2, 142, 143/1, 143/2, 145/107, 145/108, 145/109, 145/110, 145/111, 145/115, 145/116, 145/117, 145/144, 145/145, 145/146, 145/148, 145/149, 145/167, 145/168, 145/169, 145/171, 145/172, 145/173, 145/174, 145/175, 145/176, 145/187, 145/2, 145/274, 145/93, 145/94, 145/95, 145/96, 145/98, 145/99, 147, 148/1, 148/2, 149, 150, 151, 152, 153, 155, 156/1, 156/2, 156/3, 157, 160, 161/1, 161/2, 162, 165, 166/1, 166/2, 166/3, 166/4, 167, 169, 171, 172/1, 172/2, 172/3, 172/4, 172/5, 173/1, 173/2, 174, 175, 184/1, 186/1, 186/2, 186/4, 186/5, 186/6, 187/1, 187/2, 187/3, 188/1, 188/2, 189, 190/1, 190/2, 202, 205, 206, 209, 210, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 231, 232, 235, 236, 237, 238, 239, 240/2, 241, 242/3, 243/1, 247/1, 247/2, 247/3, 248/3, 249, 250, 388/3, 388/4, 390/3, 390/4, 391/3, 391/4, 399/3, 399/4, 415/4, 415/5, 415/6, 415/7, 418/1, 418/2, 419/1, 419/2, 423/3, 424, 426/10, 426/7, 426/8, 426/9, 429/4, 429/5, 432/10, 432/4, 432/5, 432/7, 432/8, 432/9, 482/2, 482/4, 482/5, 483/2, 484/2, 484/3, 484/4, 515/1, 515/2, 515/3, 515/4, 515/5, 515/6, 515/7, 515/8, 524/1, 524/3, 525/4, 525/5, 527/17, 527/2, 527/3, 527/4, 527/5, 527/6, 531/1, 531/10, 531/11, 531/12, 531/13, 531/14, 531/15, 531/16, 531/17, 531/18, 531/19, 531/2, 531/20, 531/21, 531/22, 531/23, 531/25, 531/29, 531/3, 531/32, 531/33, 531/34, 531/35, 531/36, 531/37, 531/38, 531/39, 531/4, 531/40, 531/41, 531/42, 531/43, 531/44, 531/45, 531/46, 531/47, 531/48, 531/49, 531/5, 531/50, 531/51, 531/52, 531/53, 531/54, 531/55, 531/56, 531/57, 531/58, 531/59, 531/7, 531/8, 531/9, 533/1, 533/10, 533/11, 533/12, 533/13, 533/14, 533/2, 533/28, 533/29, 533/3, 533/30, 533/31, 533/32, 533/4, 533/5, 533/6, 533/7, 533/8, 533/9, 534/1, 534/10, 534/131, 534/132, 534/133, 534/134, 534/135, 534/136, 534/137, 534/138, 534/139, 534/14, 534/140, 534/15, 534/16, 534/17, 534/18, 534/19, 534/2, 534/20, 534/21, 534/22, 534/3, 534/32, 534/33, 534/38, 534/39, 534/4, 534/40, 534/5, 534/6, 534/85, 534/86, 534/87, 534/88, 534/89, 534/90, 534/91, 534/92, 534/93, 535/1, 535/10, 535/11, 535/12, 535/13, 535/14, 535/15, 535/16, 535/17, 535/18, 535/19, 535/2, 535/20, 535/21, 535/22, 535/23, 535/24, 535/25, 535/26, 535/27, 535/28, 535/29, 535/3, 535/33, 535/4, 535/5, 535/50, 535/6, 535/7, 535/8, 535/9, 541/1, 541/13, 541/15, 541/16, 541/17, 541/18, 541/19, 541/2, 541/20, 541/21, 541/22, 541/28, 541/3, 541/32, 541/4, 541/5, 541/6, 541/64, 541/66, 541/67, 541/68, 541/69, 541/7, 541/70, 541/71, 541/72, 541/73, 541/74, 541/75, 541/76, 541/77, 541/78, 541/79, 541/8, 541/80, 541/81, 541/82, 541/83, 541/84, 541/85, 541/86, 541/87, 546/1, 546/3, 548, 549/1, 549/3, 550/1, 550/3, 550/4, 551, 552/1, 552/2, 552/3, 553/1, 553/2, 553/209, 553/210, 553/211, 553/212, 553/234, 556, 659, 663, 664, 667, 668, 671, 672, 675, 676, 679/1, 679/2, 680, 682, 684/1, 684/2, 684/3, 684/4, 688, 689, 690, 695, 696, 705/1, 705/2, 706/1, 706/2, 713/1, 713/2, 714/1, 714/2, 719/1, 719/2, 720/1, 720/2, 721/1, 721/2, 721/3, 721/4, 736, 738/22, 738/23, 738/24, 738/25, 738/26, 738/27, 738/28, 738/29, 738/30, 738/33, 738/34, 738/36, 738/37, 738/39, 738/43, 738/44, 738/45, 738/46, 738/6, 738/60, 738/68, 738/69, 738/7, 738/70, 738/71, 738/72, 738/73, 738/74, 738/75, 738/76, 738/77, 738/78, 738/8, 738/9, 740, 741, 744/10, 744/11, 744/12, 744/13, 744/14, 744/15, 744/16, 744/17, 744/20, 744/21, 744/22, 744/23, 744/24, 744/8, 744/9, 745, 746, 747, 748/1, 748/2, 748/3, 748/4, 748/5, 749, 750, 751/1, 751/2, 757, 758, 759/1, 759/2, 760;
– k. o. Zakot (1299): 356/5, 363/2, 363/3, 43/1, 43/2, 43/3;
– k. o. Brežice (1300): 1477/1, 1477/2, 1478/1, 1486, 1487, 1488/1, 1488/2, 1488/3, 1488/4, 1488/5, 1488/6, 1489, 1490, 1504;
– k. o. Krška vas (1301): 1474/1, 1474/3, 1476/6, 1476/7, 1476/8, 1476/9, 1750, 1758, 1759/21, 1759/22, 1759/31, 1759/32, 1759/33, 1759/34, 1759/35, 1759/36, 1759/37, 1759/38, 1759/39, 1759/8, 1759/9, 3473/6, 3474/1, 3474/4, 3474/5, 3474/6, 4330, 4331, 4332, 4333, 4334/1, 4340/4, 4341, 4342, 4343, 4344, 4345, 4346, 4347, 4348/1, 4355, 4795/20, 4795/47, 4795/58, 4795/59, 4795/60, 4795/61, 4795/62, 6188, 6189, 6191, 6213;
– k. o. Čatež (1306): *145, 1, 155/1, 157, 158/1, 158/2, 159/1, 159/2, 159/3, 159/4, 161, 162, 163/2, 165/1, 165/2, 175/1, 176, 178/2, 181/1, 181/4, 183, 1879/1, 1879/2, 1879/3, 1879/4, 1879/5, 1880/1, 1880/3, 1881, 1882/1, 1882/19, 1882/35, 1883/1, 1883/11, 1883/18, 1883/5, 1894/1, 1894/4, 1895, 1903/1, 1903/2, 1905, 2/10, 2/11, 2/12, 2/13, 2/16, 2/2, 2/22, 2/38, 2/4, 2/43, 2/45, 2/47, 2/5, 2/6, 2/67, 2/68, 2/7, 2/70, 2/8, 2/9, 24/4, 2546/1, 2546/2, 2547/1, 271/2, 272, 273, 274, 275, 280/1, 281, 61/3;
– k. o. Cerina (1307): 1583/5, 1596/35, 1598/1, 1598/10, 1598/11, 1598/12, 1598/13, 1598/14, 1598/15, 1598/16, 1598/9, 1599/1, 1599/10, 1599/11, 1599/12, 1599/13, 1599/14, 1599/15, 1599/16, 1599/17, 1599/2, 1599/3, 1599/4, 1599/5, 1599/6, 1599/7, 1603/14, 1603/28, 1603/32, 1603/33, 1603/34, 1603/35, 1603/48, 1603/49, 1603/50, 1603/51, 1603/52, 1603/53, 1603/54, 1603/55, 1603/56, 1603/57, 1603/58, 1603/59, 1603/60, 1603/61, 1603/62, 1603/63, 1603/64, 1603/65, 1603/66, 1603/7, 1603/72, 1603/75, 1603/78, 1603/79, 1603/82, 1603/83, 1616/1, 324/15, 324/3, 324/6, 326/16, 326/17, 326/22, 329/10, 329/100, 329/108, 329/109, 329/110, 329/111, 329/112, 329/113, 329/114, 329/115, 329/116, 329/117, 329/118, 329/119, 329/120, 329/121, 329/122, 329/123, 329/124, 329/125, 329/38, 329/39, 329/40, 329/45, 329/46, 329/51, 329/56, 329/57, 329/58, 329/59, 329/60, 329/61, 329/66, 329/8, 329/88, 329/90, 329/92, 329/94, 329/96, 329/97, 329/99, 330/12, 330/14, 330/26, 331/10, 331/11, 331/12, 331/13, 331/14, 331/15, 331/16, 331/21, 331/22, 331/23, 331/24, 331/25, 331/26, 331/27, 331/28, 331/29, 331/3, 331/30, 331/31, 331/32, 331/33, 331/34, 331/4, 331/45, 331/5, 331/6, 331/7, 331/8, 331/9, 332, 333/1, 333/12, 333/13, 333/2, 333/3, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8, 333/9, 335/101, 335/110, 335/159, 335/222, 335/223, 335/268, 335/269, 335/270, 335/272, 335/273, 335/88, 341, 344/1, 344/3, 344/4, 379/21, 379/23, 379/24, 379/36, 379/37, 379/38, 379/39, 379/4, 379/40, 379/41, 381/66, 381/67, 381/77;
– k. o. Velika Dolina (1308): *94/3, 1/20, 1/22, 1/8, 1/9, 1002/1, 1006/1, 1006/4, 1026/2, 1026/3, 1026/4, 1026/5, 1029, 1030, 1036, 1037/1, 1037/10, 1037/11, 1037/12, 1037/13, 1037/3, 1037/5, 1037/9, 1038/1, 1038/2, 1039/1, 1040, 1042/1, 1042/3, 1042/4, 1042/5, 1042/6, 1042/8, 1071, 1077/1, 1077/2, 1077/4, 1078/1, 1084/2, 1084/3, 1110/1, 1110/4, 1112/1, 1114/2, 1114/3, 1114/4, 1114/6, 1117/2, 1117/3, 1117/4, 1120/1, 1123/1, 1123/2, 1123/3, 1123/4, 1123/5, 1123/6, 1127/12, 1127/13, 1127/3, 1127/4, 1127/5, 1128/1, 1128/2, 1128/3, 1133/1, 1133/2, 1274/6, 1274/7, 1274/8, 13/1, 13/106, 13/2, 13/3, 13/4, 13/73, 13/74, 13/76, 13/80, 13/81, 13/84, 13/85, 13/86, 13/87, 148/10, 148/18, 148/19, 148/20, 148/5, 149/1, 149/3, 149/5, 153/1, 153/4, 155/1, 155/2, 156/1, 158/1, 163, 172, 173, 176, 178/1, 178/2, 180/84, 180/86, 180/87, 180/88, 180/89, 180/90, 180/91, 181/2, 183/1, 1890/135, 1890/136, 1890/147, 1890/148, 1890/149, 1890/150, 1890/151, 1890/153, 1890/158, 1890/29, 1890/30, 1890/31, 1890/32, 1890/35, 1890/67, 1890/69, 1890/70, 1890/81, 1893/1, 1893/31, 1897/3, 190/4, 1904/1, 1904/3, 1907/1, 1913/12, 1913/2, 1913/5, 1913/6, 1913/7, 1916/1, 1917/10, 1917/11, 1917/12, 1917/15, 1917/9, 1922/1, 1945, 1946, 1947, 1948, 1949, 195, 1950, 1951, 1952, 1956, 1957, 1959, 1960, 1961, 1967, 1971, 1972, 1977, 1978, 1979, 1980, 1981, 1982, 1983, 1984, 1985, 1987, 1988, 1990, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2, 2000, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2019, 2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026, 2027, 2028, 2029, 2030, 2032, 2033, 2035, 2036, 2037, 2038, 2039, 2040, 2041, 2042, 2043, 2045, 2046, 2047, 2073, 2076, 2082, 2085, 2086, 2088, 2089, 2090, 2091, 2092, 2093, 2094, 2096, 2099, 2100, 2107, 2108, 2113, 2118, 2119, 213/3, 2427, 2436, 2437, 2439, 2440, 2444, 2445, 2450, 2455, 2458, 2468, 2476, 265, 267/1, 301/2, 301/49, 4/5, 4/6, 942/13, 942/3, 942/4, 942/6, 989/1;
b) območje, na katerem je načrtovan daljnovod 2 × 110 kV za priključitev hidroelektrarne v omrežje na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Brezina (1282): 1221, 1223, 1224, 1225, 1226, 1227, 1228, 1232;
– k. o. Črnc (1283): 1031, 1033, 1034, 1035, 1037, 1045, 1046, 797, 798, 799, 800, 806, 807, 808, 809;
– k. o. Bukošek (1284): 1163, 1174, 378/1, 378/111, 378/137, 378/138, 378/65, 378/66, 378/98, 578, 579, 580, 596, 597, 603, 604, 607, 608, 609, 610, 859, 864/1, 868, 870, 872, 882, 897, 898;
– k. o. Sela (1285): 1067/174, 1067/175, 1067/176, 1067/177, 1067/222, 1067/44, 1068/17, 1068/28, 1068/29, 1068/30, 1068/31, 1068/38, 1068/39, 1068/40, 1068/42, 1068/43, 1068/44, 1092/3, 1093/7, 1105/1, 1110, 1111/1, 752, 755, 756, 757, 758, 761, 765, 766, 774/15, 818/17, 823, 824, 827, 828, 829/1, 829/2, 831, 832, 833, 834, 835;
– k. o. Podvinje (1291): 152, 153, 154, 158, 159, 160, 161, 162, 163/1, 163/2, 170/1, 170/2, 170/3, 171, 633/1, 638;
– k. o. Gabrje (1292): 119/10, 119/11, 119/12, 119/13, 119/17, 119/18, 119/19, 119/20, 119/21, 119/23, 119/3, 119/4, 119/5, 119/6, 119/7, 119/8, 119/9, 120/1, 120/2, 121/1, 121/3, 124, 810/6, 824, 826, 829/1;
– k. o. Veliki Obrež (1293): 101, 103, 105, 107, 109, 111, 113, 115, 117, 119/1, 119/2, 1205, 1206, 1207, 1208, 1209, 1212/1, 1212/2, 1233, 1236/1, 1236/2, 1237, 1248, 1250, 1251, 1253/1, 1253/2, 1255/1, 1255/2, 1256, 1257, 1259/9, 1263/4, 1265, 1275, 1276, 1280/1, 1284/2, 1285/2, 1294, 1312, 1316/1, 1328, 171, 177, 178/1, 178/2, 179/1, 179/2, 180, 233/2, 234, 235, 236, 237, 240/2, 241, 267/1, 270, 271, 272, 273, 281, 282, 292, 299, 691/7, 691/8, 694, 695, 696, 697, 703, 704, 754, 755, 756/1, 756/2, 758, 759, 760, 761, 762, 763/1, 763/2, 764, 765, 766, 767, 768, 769, 770, 771, 772, 773, 774, 775/1, 778/1, 778/3, 778/4, 778/5, 800, 801, 876, 877, 880/1, 880/2, 880/6, 881, 882/1, 882/3, 883, 884/4, 885, 887, 888, 891, 892, 895, 896, 897, 97, 99;
– k. o. Rigonce (1294): 198;
– k. o. Loče (1295): 367, 368, 369, 370, 379, 382, 383, 384, 387/1, 387/2, 388, 389, 393, 396, 405, 406/2, 485/2, 491, 492, 493, 496, 497, 498, 499, 500, 501, 503, 504, 505, 506, 508, 550, 551, 560, 561, 562/2, 562/4, 657/1, 657/14, 657/15, 657/16, 657/2, 657/3, 668/1, 668/2, 669, 670, 671, 672, 673/1, 673/2, 674, 675, 676, 677, 678, 679, 682, 683, 686/1, 746/1, 746/2, 755/1, 755/10, 755/11, 755/6, 755/7, 755/8, 755/9, 824, 829, 832, 837/1, 837/10, 837/11, 837/2, 837/3, 837/9;
– k. o. Velika Dolina (1308): 1029, 1036, 1037/1, 1127/3, 1913/5, 1959;
c) območje za zagotavljanje protipoplavne zaščite naselij Mihalovec, Loče, Rigonce na vplivnem območju hidroelektrarne na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Veliki Obrež (1293): 1214, 1215, 1216, 1217, 1218/1, 1219/3, 1219/6, 1219/8, 1259/9, 1316/1, 863/1;
– k. o. Rigonce (1294): *32, 108/1, 109/1, 143/1, 143/10, 143/11, 143/12, 143/13, 143/2, 143/4, 143/5, 143/6, 143/7, 143/8, 143/9, 144/2, 144/3, 156/1, 175, 176, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 189/1, 189/2, 190, 192, 193, 207, 208, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 235, 236, 239, 240, 243, 244/1, 244/2, 246, 249/1, 250/1, 251/1, 251/2, 253, 254/1, 254/2, 255, 259/1, 259/4, 260/1, 262/3, 262/4, 263, 265, 266, 267, 268, 269/1, 269/2, 271/3, 272, 273/4, 41/3, 80/2, 84/26, 84/27, 84/28, 84/29, 84/30, 84/31, 84/32, 84/33, 84/34, 84/35, 84/36, 84/37, 84/38;
– k. o. Loče (1295): 108, 109, 110, 111/2, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 121/1, 122, 123, 171/2, 178, 179, 180/1, 181, 182, 183, 184/1, 184/2, 188, 189, 193, 194, 197, 198/1, 198/2, 199/1, 199/2, 200, 201/1, 201/2, 202/3, 204, 206/1, 207, 242/1, 242/2, 242/3, 242/4, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 251, 297, 298, 299, 301/2, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310/1, 311/1, 311/2, 312, 313, 314, 315/2, 316/1, 316/2, 317, 319, 320/1, 321/1, 321/2, 322, 323, 324, 325/1, 325/2, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 333, 334, 338, 339, 340, 341, 342, 345, 346, 347, 348, 351, 352, 408, 409, 410/2, 410/3, 410/4, 412/4, 454, 470, 471, 473, 474, 475, 477, 479, 481, 482, 486, 487, 488, 489, 490/2, 490/3, 490/4, 572, 573, 576, 577, 578, 579, 580, 581, 582, 583, 584, 585, 586, 587, 588, 589, 59, 590, 591, 592, 593/1, 593/2, 593/21, 593/22, 593/23, 593/24, 593/25, 593/26, 593/27, 593/28, 593/29, 593/3, 593/30, 593/31, 593/32, 593/34, 593/35, 593/37, 593/38, 593/39, 593/4, 593/40, 593/41, 594/31, 60/1, 61, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 79, 80, 808/1, 808/2, 809, 81, 810, 813, 816, 82, 820, 821, 823, 826, 827, 83, 839, 84, 85, 86, 87, 89, 90, 92, 93;
– k. o. Mihalovec (1296): 100/1, 100/2, 102/1, 102/2, 267, 268, 269/1, 269/2, 270/1, 270/2, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 277, 278, 279, 281/1, 281/2, 281/3, 281/5, 282, 283/1, 283/2, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 292, 293, 311/1, 313/1, 315, 316, 317, 318, 329/1, 329/2, 330, 331, 332/2, 332/5, 332/6, 332/7, 333/2, 334/1, 334/2, 336, 337/1, 337/2, 338, 339, 34, 340, 341, 342, 343, 345, 346, 347, 349, 35, 350/1, 36/2, 37/2, 37/4, 375, 377, 38/1, 38/2, 40, 41/1, 41/2, 42/1, 432/1, 433/2, 433/3, 434/3, 434/4, 435/4, 435/5, 52, 55, 58/1, 60/1, 60/2, 62/1, 62/2, 623/4, 623/5, 63/1, 63/3, 630/3, 631, 634, 635, 636/3, 637/3, 638, 640/3, 641/3, 641/4, 643/1, 644/3, 644/4, 644/6, 644/7, 645/2, 645/3, 646, 647, 648/2, 649/3, 651, 653/2, 653/3, 654/2, 654/3, 655, 656/1, 657, 659/1, 659/5, 659/7, 68/1, 68/2, 69, 70, 72, 720/1, 720/3, 721/1, 721/2, 721/3, 721/4, 722/10, 722/6, 722/8, 726/4, 726/5, 726/7, 726/8, 727/2, 727/4, 728/1, 728/3, 729/2, 729/3, 732/2, 732/3, 733/1, 733/2, 734/1, 734/2, 738/2, 738/3, 74, 756/1, 758/2, 758/3, 759/2, 76, 762/1, 762/2, 763/1, 763/2, 764/1, 764/2, 764/3, 771/10, 771/11, 771/6, 772/5, 772/6, 780/1, 782, 789/1, 795/1, 795/10, 795/11, 795/12, 795/13, 795/15, 795/16, 795/2, 795/25, 795/3, 795/5, 795/6, 795/7, 795/9, 799, 804/2, 96/1, 96/2, 97, 98, 99;
d) območje za ureditev vzhodne obvoznice Brežic na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Brezina (1282): 1009/25, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128, 129, 130, 131, 132, 136/1, 139, 38/10, 38/5, 38/6, 38/7, 38/8, 38/9, 62, 983/3, 984;
– k. o. Črnc (1283): *35, 101/1, 101/3, 101/4, 1018, 1019, 102/1, 102/2, 102/3, 1020, 1021, 1022, 1023/1, 1023/2, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 103, 1030, 104, 105, 139/12, 139/20, 145/2, 660/1, 660/2, 736, 738, 749, 750/1, 750/10, 750/11, 750/12, 750/13, 750/14, 750/15, 750/5, 750/6, 750/7, 750/8, 750/9, 751/2, 751/3, 751/4, 751/5, 778/1, 778/3, 89/2, 90/2, 93, 94, 95, 956, 957, 958, 959, 96/2, 96/3, 96/4, 960, 961, 962, 963, 970, 971, 972/1, 974, 975;
– k. o. Bukošek (1284): 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032/1, 1032/2, 1033, 1034, 1039, 1042/12, 1042/2, 1042/7, 1042/9, 1043, 1044, 1045, 1047/2, 1048, 1049, 1050, 1051/1, 1051/2, 1051/3, 1052, 1053/1, 1053/2, 1054, 1055/2, 1055/3, 1055/4, 1056/1, 1056/2, 1057, 1065/1, 1065/2, 1066, 1090/2, 1163, 1164, 1166, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 118, 119/1, 119/2, 119/3, 120, 219, 220, 561, 563/3, 565/1, 565/2, 565/3, 736, 737, 738, 739, 740, 741;
– k. o. Sela (1285): *80, 109/2, 1091/4, 1092/1, 1092/5, 1092/6, 1092/8, 1092/9, 110/1, 110/10, 110/11, 110/12, 110/2, 110/3, 110/30, 110/31, 110/33, 110/34, 110/35, 110/36, 110/37, 110/38, 110/39, 110/4, 110/40, 110/45, 110/5, 110/50, 110/51, 110/6, 110/7, 110/8, 110/9, 111/1, 1112/14, 1112/15, 1112/2, 1112/4, 1112/5, 1112/6, 1112/7, 1112/8, 1112/9, 1113/1, 1113/10, 1113/11, 1113/3, 1113/7, 1113/8, 1113/9, 1119/1, 1119/3, 1119/4, 1121, 113/2, 113/3, 113/4, 113/5, 118, 120/1, 120/2, 120/3, 120/4, 120/5, 120/6, 132, 134/1, 134/2, 136/1, 136/2, 136/3, 139/1, 139/2, 139/3, 141/1, 141/2, 141/3, 142/1, 142/2, 142/3, 179;
– k. o. Mostec (1297): 140/1, 140/2, 140/3, 140/4, 141/1, 145/11, 145/159, 145/164, 145/177, 145/178, 145/179, 145/180, 145/181, 145/182, 145/183, 145/184, 145/280, 145/281, 145/4, 145/7, 145/8, 632, 633, 634, 635, 636, 637, 638, 639, 640/1, 640/2, 641, 642/1, 654, 655, 658, 659, 662, 663, 664, 665, 666, 667, 668, 671, 672, 675, 676, 679/2, 705/1, 706/1, 706/2, 713/1, 713/2, 714/1, 714/2, 719/1, 720/1, 720/2, 721/3, 721/4, 736, 737/1, 738/78, 740, 741, 745, 758;
– k. o. Trnje (1298): *19, 100/1, 101, 111, 113, 114/1, 114/2, 114/3, 115/1, 136/1, 136/10, 136/11, 136/12, 136/13, 136/14, 136/15, 136/16, 136/17, 136/18, 136/19, 136/2, 136/20, 136/21, 136/22, 136/23, 136/24, 136/25, 136/3, 136/4, 136/41, 136/42, 136/43, 136/44, 136/45, 136/46, 136/47, 136/5, 136/6, 136/7, 136/8, 136/9, 137/2, 139, 140/1, 140/3, 140/4, 141/1, 141/2, 141/3, 207/2, 207/3, 214, 215/4, 219/1, 219/3, 72/10, 72/5, 72/6, 72/7, 72/8, 72/9, 96, 97, 99;
– k. o. Zakot (1299): *6, *9/1, 32/2, 32/3, 348/3, 348/8, 361, 363/2, 363/3, 57/2;
– k. o. Čatež (1306): 1, 11, 1879/1, 2/1, 2/16, 2/2, 2/4, 2/46, 2/47, 2/5, 2/6, 2/7, 2576/1, 2576/2, 2576/3, 2576/4, 2576/5, 2576/6, 2577/1, 2577/2, 2577/3, 2578/1, 2578/2, 2578/3, 2579/1, 2579/2, 2580/1, 2581/1, 2581/2, 2581/3, 35/143, 4/1, 4/2, 4/7, 4/8, 5/1, 5/2, 5/5, 6/1, 6/3, 7/1;
– k. o. Cerina (1307): 1603/3, 1603/5.
(2) Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi retenzijska in preostala območja v mejah območja državnega prostorskega načrta na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Črnc (1283): 1031, 1035;
– k. o. Bukošek (1284): 1163, 378/1, 378/66, 603, 673, 898, 899, 900;
– k. o. Sela (1285): 1067/175, 1067/176, 1067/44, 110/11, 110/12, 110/39, 110/42, 110/45, 110/50, 1105/1, 1110, 1111/5, 1111/6, 748, 749, 751, 752, 753/1, 774/15, 774/23, 818/17, 823, 824, 828;
– k. o. Podvinje (1291): 159, 171;
– k. o. Gabrje (1292): 119/12, 119/13, 119/14, 119/15, 119/16, 119/17, 119/18, 119/19, 119/20, 123/1, 124, 126/1, 127/1, 128/1, 129/1, 130/1, 130/2, 660/1, 660/2, 660/3, 660/4, 661/1, 661/3, 661/4, 662/1, 662/2, 662/3, 662/4, 662/7, 663, 664/1, 665, 666/1, 666/2, 666/3, 667/1, 667/2, 667/3, 667/5, 667/8, 668/1, 668/2, 669/1, 669/10, 669/2, 669/3, 669/4, 669/7, 670, 671/1, 671/2, 671/5, 672/1, 672/2, 672/5, 673, 674/1, 674/4, 676/1, 676/2, 676/5, 677/1, 677/2, 677/5, 678/1, 678/2, 678/5, 679/1, 679/2, 679/5, 680/1, 680/10, 680/2, 680/3, 680/4, 680/7, 681/1, 681/2, 681/5, 682/1, 682/2, 682/5, 683, 684/1, 684/2, 686, 687/1, 688/1, 689/1, 690, 691, 692/1, 692/2, 694/1, 694/2, 695/1, 695/2, 696, 697, 698, 699/1, 699/2, 794/1, 794/2, 799/2, 810/6, 825, 829/3, 829/6, 829/7;
– k. o. Veliki Obrež (1293): 101, 103, 105, 107, 109, 111, 113, 115, 1159/1, 1159/2, 1160, 1161, 1167/3, 1168, 1169, 117, 1170, 1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177, 1178, 1179, 1180, 1181, 1182, 1183, 1184, 1185, 1186, 1187, 1189, 1190, 1191/1, 1191/2, 1192, 1193, 1194, 1195/1, 1195/2, 1196, 1197, 1198, 1199, 1200/1, 1201/1, 1212/2, 1230, 1231, 1232/1, 1232/2, 1233, 1234, 1235/1, 1235/2, 1236/1, 1236/2, 1237, 1238/1, 1238/2, 1239/1, 1239/2, 1240, 1241, 1242, 1243, 1244, 1245, 1246, 1247, 1248, 1249, 1250, 1251, 1252, 1253/1, 1253/2, 1254/1, 1254/2, 1255/1, 1255/2, 1256, 1257, 1258, 1259/5, 1260/1, 1261, 1262, 1263/1, 1263/2, 1263/3, 1263/4, 1265, 1274, 1275, 1284/2, 1285/2, 1294, 1297, 1315, 1316/1, 237, 238/2, 241, 703, 768, 81, 882/1, 900, 901/2, 99;
– k. o. Rigonce (1294): *32, 108/1, 109/1, 110/1, 110/2, 110/3, 110/4, 115, 116, 117, 118/1, 118/2, 118/3, 118/4, 119, 120/2, 120/3, 121, 122, 123/1, 123/2, 123/3, 124, 125/1, 125/2, 126/1, 127, 128, 131, 132/1, 132/2, 133/1, 133/2, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 142, 143/13, 143/14, 143/15, 143/16, 143/17, 143/18, 143/19, 143/20, 143/21, 143/22, 143/23, 143/24, 143/25, 143/26, 143/27, 143/28, 143/29, 143/30, 143/31, 143/32, 143/33, 143/34, 143/35, 143/36, 143/37, 144/3, 147/1, 147/10, 147/11, 147/12, 147/13, 147/14, 147/15, 147/16, 147/17, 147/18, 147/19, 147/2, 147/20, 147/21, 147/22, 147/23, 147/24, 147/25, 147/3, 147/4, 147/5, 147/6, 147/7, 147/8, 147/9, 148/1, 148/2, 148/3, 148/4, 148/5, 148/6, 148/7, 148/8, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155/1, 155/2, 156/1, 156/2, 158, 159, 161, 162/1, 162/2, 163/1, 163/2, 164, 165, 166, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 189/1, 189/2, 190, 192, 193, 194/1, 194/2, 195/1, 195/2, 196, 197/1, 198, 200, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 210, 218/2, 220, 223/1, 224, 226, 227, 230, 231, 266, 267, 271/3, 272, 84/10, 84/11, 84/12, 84/13, 84/14, 84/15, 84/16, 84/17, 84/18, 84/19, 84/2, 84/20, 84/21, 84/22, 84/23, 84/25, 84/26, 84/27, 84/28, 84/29, 84/3, 84/30, 84/31, 84/32, 84/33, 84/34, 84/35, 84/36, 84/37, 84/38, 84/39, 84/4, 84/40, 84/41, 84/5, 84/6, 84/7, 84/8, 84/9;
– k. o. Loče (1295): 117, 118, 119, 120, 121/1, 122, 123, 124, 125, 126, 130, 131, 134, 135, 138, 139, 141, 142, 143/1, 147/1, 148/1, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166/1, 166/2, 167/1, 167/2, 168, 169, 170/1, 170/2, 170/3, 170/4, 171/1, 171/2, 171/3, 172, 173, 174, 175, 176/1, 176/2, 177/1, 177/2, 178, 179, 180/1, 180/2, 180/3, 181, 182, 183, 184/1, 184/2, 185, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198/1, 198/2, 332, 335, 336, 337/1, 337/2, 343/1, 343/2, 344, 345, 346, 347, 348, 349, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362/1, 362/2, 362/3, 362/4, 363, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378, 379, 380, 381, 382, 383, 384, 385, 386, 387/1, 387/2, 388, 389, 390, 391/1, 391/2, 392, 393, 396, 397, 398, 400, 401, 403, 405, 406/1, 406/2, 407, 408, 410/1, 410/2, 410/4, 410/5, 410/6, 410/7, 410/8, 474, 477, 479, 482, 483, 484, 485/1, 485/2, 486, 488, 489, 491, 492, 493, 494, 495, 496, 497, 498, 499, 500, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525/1, 525/2, 526, 527, 528, 529, 530/1, 530/2, 531, 532/1, 532/2, 533, 534, 535, 536, 537, 538, 541, 542, 545, 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556, 557, 558, 559, 560, 561, 562/1, 562/10, 562/2, 562/4, 562/5, 562/6, 562/7, 562/8, 562/9, 563, 565, 566, 569, 570/1, 570/2, 570/3, 570/4, 570/5, 571, 572, 573, 574, 575, 576, 577, 588, 589, 591, 592, 593/10, 593/11, 593/12, 593/13, 593/14, 593/15, 593/16, 593/17, 593/18, 593/19, 593/2, 593/20, 593/21, 593/22, 593/3, 593/32, 593/33, 593/39, 593/4, 593/42, 593/43, 593/44, 593/45, 593/46, 593/47, 593/5, 593/6, 593/7, 593/8, 593/9, 594/1, 594/10, 594/11, 594/12, 594/13, 594/14, 594/15, 594/16, 594/17, 594/18, 594/19, 594/2, 594/20, 594/21, 594/22, 594/23, 594/24, 594/25, 594/26, 594/27, 594/28, 594/3, 594/30, 594/31, 594/32, 594/33, 594/34, 594/35, 594/36, 594/37, 594/38, 594/39, 594/4, 594/40, 594/41, 594/43, 594/44, 594/5, 594/6, 594/7, 594/8, 594/9, 595/1, 596/1, 596/2, 597, 599, 60/1, 600, 601, 602, 603, 606, 607, 608, 609, 610, 611/1, 611/2, 611/3, 612/1, 612/2, 612/3, 612/4, 612/5, 613/1, 613/10, 613/11, 613/12, 613/13, 613/14, 613/15, 613/16, 613/17, 613/18, 613/19, 613/2, 613/20, 613/21, 613/22, 613/23, 613/24, 613/25, 613/26, 613/27, 613/28, 613/29, 613/3, 613/30, 613/31, 613/32, 613/33, 613/34, 613/35, 613/36, 613/37, 613/38, 613/39, 613/4, 613/5, 613/6, 613/7, 613/8, 613/9, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 620/1, 620/2, 621, 622, 623, 625, 626, 628, 630, 631, 632, 633, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 641, 642, 643, 644, 645, 646, 647, 648, 649, 65, 650, 651/1, 651/2, 652, 653, 654, 655, 656, 657/1, 657/10, 657/11, 657/12, 657/13, 657/14, 657/15, 657/16, 657/17, 657/18, 657/2, 657/3, 657/4, 657/5, 657/6, 657/7, 657/8, 657/9, 658, 659, 66, 660, 661, 662, 663, 664, 665, 667, 668/1, 668/2, 669, 670, 671, 672, 673/1, 673/2, 674, 675, 676, 677, 678, 679, 68, 680, 681, 682, 683, 685/1, 685/2, 685/3, 686/1, 686/10, 686/11, 686/12, 686/13, 686/14, 686/15, 686/16, 686/2, 686/3, 686/4, 686/5, 686/6, 686/7, 686/8, 686/9, 69, 70, 71, 72, 73, 735/1, 735/10, 735/11, 735/12, 735/13, 735/14, 735/15, 735/16, 735/2, 735/3, 735/4, 735/5, 735/6, 735/7, 735/8, 735/9, 74, 746/1, 746/2, 75, 754/1, 754/2, 755/1, 755/10, 755/11, 755/2, 755/3, 755/5, 755/6, 755/7, 755/8, 755/9, 76, 786, 787, 788/1, 788/2, 79, 790, 795/10, 795/100, 795/101, 795/102, 795/103, 795/104, 795/105, 795/106, 795/107, 795/108, 795/109, 795/11, 795/110, 795/111, 795/112, 795/114, 795/115, 795/116, 795/12, 795/13, 795/14, 795/15, 795/151, 795/152, 795/155, 795/156, 795/16, 795/160, 795/161, 795/166, 795/167, 795/168, 795/169, 795/17, 795/170, 795/171, 795/172, 795/173, 795/174, 795/177, 795/18, 795/19, 795/20, 795/21, 795/22, 795/23, 795/24, 795/25, 795/26, 795/27, 795/28, 795/29, 795/3, 795/30, 795/31, 795/32, 795/33, 795/34, 795/35, 795/36, 795/37, 795/38, 795/39, 795/40, 795/41, 795/42, 795/43, 795/44, 795/45, 795/46, 795/47, 795/48, 795/49, 795/50, 795/51, 795/52, 795/53, 795/54, 795/55, 795/56, 795/57, 795/58, 795/59, 795/60, 795/61, 795/62, 795/63, 795/64, 795/65, 795/66, 795/67, 795/68, 795/69, 795/70, 795/71, 795/72, 795/73, 795/74, 795/75, 795/76, 795/77, 795/78, 795/79, 795/8, 795/80, 795/81, 795/82, 795/83, 795/84, 795/85, 795/86, 795/87, 795/88, 795/89, 795/9, 795/90, 795/91, 795/92, 795/93, 795/94, 795/95, 795/96, 795/97, 795/98, 795/99, 798/11, 798/12, 798/13, 798/14, 798/71, 798/72, 799, 80, 800, 801, 802, 803/1, 803/2, 804/1, 804/2, 805, 806, 807, 808/1, 808/2, 809, 81, 816, 818, 819, 82, 820, 821, 823, 824, 825, 827, 829, 83, 830, 831, 832, 833, 836/14, 836/15, 836/18, 836/2, 836/20, 836/21, 836/22, 836/23, 836/24, 836/26, 836/27, 836/3, 836/30, 836/31, 836/32, 836/33, 836/34, 836/35, 836/38, 836/4, 836/40, 836/41, 836/42, 836/43, 836/44, 836/45, 836/46, 836/47, 836/48, 836/49, 836/5, 836/50, 836/51, 836/52, 836/53, 836/54, 836/57, 836/58, 836/59, 836/60, 836/61, 836/62, 836/63, 836/7, 837/11, 837/14, 837/15, 837/16, 837/17, 837/18, 837/19, 837/2, 837/20, 837/21, 837/22, 837/23, 837/24, 837/25, 837/26, 837/27, 837/28, 837/29, 837/3, 837/58, 837/6, 837/7, 837/8, 837/9, 838/1, 838/10, 838/2, 838/3, 838/4, 838/5, 838/6, 838/7, 838/9, 839, 84, 840, 85, 86, 87, 89;
– k. o. Mihalovec (1296): 100/1, 101, 102/1, 103, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115/1, 115/2, 116, 117, 118, 280/1, 280/2, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4, 281/5, 281/6, 282, 283/1, 283/2, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 317, 318, 319, 320, 321, 322/1, 322/2, 323, 324, 325, 326/1, 326/2, 327/1, 327/2, 328, 329/1, 329/2, 330, 331, 333/2, 346, 347, 348, 349, 350/1, 351/1, 352/1, 352/2, 353/1, 353/2, 354/1, 354/2, 355, 356, 357, 358, 359, 36/1, 360, 361, 364/1, 365/1, 366, 369/1, 369/2, 369/3, 37/1, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378, 379, 38/1, 380, 381/1, 381/2, 382, 383, 384, 385, 386, 387, 388, 389, 390/1, 390/2, 391, 393, 394/1, 394/2, 396, 397, 398/1, 398/2, 399, 40, 400, 401/1, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 41/1, 410, 411, 412, 413/1, 413/2, 416/1, 416/2, 416/4, 417/1, 417/2, 42/1, 420/1, 420/2, 422/1, 422/2, 425/2, 425/29, 425/3, 425/30, 425/31, 425/43, 425/44, 425/45, 425/84, 425/85, 425/89, 427/49, 427/50, 427/51, 43/1, 431/2, 431/3, 431/4, 431/5, 431/6, 432/1, 432/10, 432/11, 432/12, 432/13, 432/14, 432/15, 432/16, 432/17, 432/18, 432/19, 432/2, 432/20, 432/21, 432/22, 432/23, 432/24, 432/25, 432/26, 432/27, 432/28, 432/29, 432/3, 432/30, 432/31, 432/32, 432/33, 432/34, 432/35, 432/36, 432/37, 432/38, 432/39, 432/4, 432/40, 432/41, 432/42, 432/43, 432/44, 432/45, 432/46, 432/47, 432/48, 432/49, 432/5, 432/50, 432/52, 432/53, 432/6, 432/7, 432/76, 432/77, 432/79, 432/8, 432/81, 432/83, 432/85, 432/87, 432/9, 433/2, 434/1, 435/1, 435/2, 437, 438, 439/1, 439/2, 440, 442, 443, 444, 445/1, 445/2, 446/1, 446/2, 447/1, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 455, 456, 457, 459, 460, 462, 463, 464, 465, 466, 468, 469, 470/1, 470/2, 471, 472, 473/1, 473/2, 474, 497, 498/1, 498/2, 528, 529, 530/1, 531/1, 533, 534, 535, 536, 537/1, 538/1, 539/1, 549/1, 550/1, 550/3, 551/2, 551/3, 552, 553/1, 553/2, 553/3, 554/1, 554/2, 555, 556, 557, 558/1, 558/2, 559, 562/1, 562/2, 563/1, 563/2, 564, 565/1, 565/2, 566/1, 566/2, 569, 570, 571, 572, 573, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581, 582, 583, 584, 585, 586, 587/1, 587/2, 588, 589, 590, 591, 592/1, 592/2, 593/1, 593/2, 594/1, 594/2, 595/1, 595/2, 596, 597, 598/1, 598/2, 598/4, 598/5, 599/1, 599/2, 599/3, 599/4, 600/1, 600/2, 600/3, 601/1, 601/2, 601/3, 601/4, 601/5, 601/6, 601/7, 602/1, 602/2, 602/3, 603/1, 603/2, 603/4, 603/5, 604/1, 604/2, 604/3, 604/4, 605, 606/1, 606/2, 607, 608/1, 608/2, 609/1, 609/2, 610, 611/1, 611/2, 611/3, 612/1, 612/2, 612/3, 613, 614/1, 614/2, 614/3, 615, 616/1, 616/2, 616/3, 617, 618, 619/1, 619/2, 619/3, 620, 621/1, 621/10, 621/11, 621/12, 621/13, 621/14, 621/15, 621/16, 621/17, 621/18, 621/19, 621/2, 621/20, 621/21, 621/22, 621/23, 621/24, 621/25, 621/26, 621/27, 621/28, 621/29, 621/3, 621/30, 621/31, 621/32, 621/33, 621/34, 621/35, 621/36, 621/37, 621/38, 621/39, 621/4, 621/40, 621/41, 621/42, 621/43, 621/44, 621/45, 621/46, 621/47, 621/48, 621/5, 621/6, 621/7, 621/8, 621/9, 622/1, 622/10, 622/11, 622/12, 622/13, 622/2, 622/3, 622/4, 622/5, 622/6, 622/7, 622/8, 622/9, 623/1, 623/4, 624/1, 624/10, 624/12, 624/13, 624/14, 624/15, 624/16, 624/17, 624/18, 624/2, 624/3, 624/4, 624/5, 624/6, 624/7, 624/8, 624/9, 625, 626/1, 626/2, 627, 629/1, 630/1, 632/1, 633/1, 636/1, 637/1, 640/1, 641/1, 643/1, 643/2, 644/1, 644/2, 644/3, 644/6, 645/1, 646, 647, 648/1, 649/1, 653/1, 654/1, 658, 659/2, 659/3, 661, 662/1, 665/1, 666/1, 668/1, 670/1, 670/2, 671, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 678, 679, 680, 681, 682, 683, 684, 685/1, 685/10, 685/11, 685/12, 685/13, 685/14, 685/15, 685/2, 685/3, 685/4, 685/5, 685/6, 685/7, 685/8, 685/9, 686/1, 686/2, 687, 688/1, 688/2, 688/3, 689, 690, 691/1, 691/2, 692, 693, 694, 695, 696, 697, 698/1, 698/2, 699/1, 699/2, 700/1, 700/2, 701/1, 701/2, 702, 703, 704, 705, 706/1, 706/2, 707/1, 707/2, 708/1, 708/2, 708/3, 709, 710, 711/1, 711/2, 711/3, 712/1, 712/2, 713/1, 713/2, 714, 717, 718/1, 718/2, 718/3, 719/1, 720/1, 720/2, 720/3, 720/4, 721/1, 721/2, 722/1, 722/10, 722/2, 722/4, 722/5, 722/9, 723, 724, 725, 726/1, 726/2, 726/5, 726/8, 727/1, 727/2, 727/3, 728/1, 728/2, 729/1, 730, 731, 732/1, 733/1, 735/1, 736, 737, 738/1, 739/1, 74, 740, 741, 742/1, 743/1, 744, 745, 746/1, 746/2, 747, 748, 749, 750, 751, 752, 754/1, 755, 757, 758/1, 759/1, 76, 760/1, 764/1, 764/3, 765, 766/1, 766/2, 766/3, 767/1, 767/2, 767/3, 767/4, 767/5, 768, 769/1, 769/2, 770/1, 770/2, 771/1, 771/2, 771/3, 771/8, 772/1, 772/2, 772/6, 772/9, 774/1, 774/2, 774/3, 774/4, 774/5, 774/6, 775, 776/1, 776/2, 776/3, 78/1, 780/1, 781/1, 791/1, 791/2, 791/3, 791/4, 791/7, 791/8, 794, 795/1, 795/17, 795/19, 795/2, 795/20, 795/22, 795/4, 795/5, 795/6, 795/7, 797/12, 797/13, 797/14, 797/16, 797/8, 80, 81, 88/2, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96/1, 98, 99;
– k. o. Mostec (1297): 123/1, 123/2, 133/1, 133/3, 133/4, 133/5, 133/6, 134/1, 137/10, 137/11, 137/12, 137/9, 142, 143/1, 145/100, 145/110, 145/111, 145/115, 145/116, 145/117, 145/143, 145/144, 145/149, 145/150, 145/154, 145/158, 145/187, 145/273, 145/274, 145/82, 145/91, 145/98, 145/99, 149, 150, 157, 158, 159, 160, 162, 163, 164, 165, 173/1, 174, 175, 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182/1, 182/2, 183/1, 183/2, 184/1, 184/2, 185, 186/1, 186/2, 186/4, 188/1, 193, 194, 195/1, 195/2, 196/1, 196/2, 197/1, 197/2, 198/1, 198/2, 199, 200/1, 200/2, 200/3, 200/4, 201/1, 201/2, 202, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 282, 283, 284/1, 284/2, 284/3, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 292, 293/1, 293/2, 294, 295, 296, 298, 299/1, 299/2, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 320, 321, 322/1, 322/2, 323/1, 323/2, 324, 325, 326/1, 326/2, 327/1, 327/2, 327/3, 327/4, 327/5, 328, 329, 330, 331, 332, 333, 334/1, 334/2, 335, 336/1, 336/2, 337/1, 337/2, 338/1, 338/2, 339/1, 339/2, 340/1, 340/2, 341/1, 341/2, 341/3, 341/4, 342, 343, 344, 345, 346, 347, 348/1, 348/2, 348/3, 349, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 364/1, 364/2, 365/1, 365/2, 365/3, 367, 368, 369/1, 369/2, 369/3, 370/1, 370/2, 370/3, 371, 372/1, 372/2, 373/1, 373/2, 373/3, 374, 375, 376, 377, 378/1, 378/2, 379, 380, 381/1, 381/2, 381/3, 383, 384, 385/1, 385/2, 385/3, 386/1, 386/2, 386/3, 387/1, 387/2, 388/1, 388/2, 389, 390/1, 391/1, 392/1, 392/2, 393, 394, 396, 403/1, 403/2, 404, 405, 437/1, 437/2, 438, 439, 441/1, 442, 443/1, 444/1, 445/1, 516/3, 517, 519, 520, 521, 522, 523, 525/1, 525/2, 525/3, 525/6, 527/12, 527/17, 527/2, 527/6, 527/7, 527/8, 527/9, 531/10, 531/11, 531/12, 531/3, 531/33, 531/34, 531/35, 531/36, 531/37, 531/38, 531/39, 531/4, 531/40, 531/41, 531/42, 531/5, 531/52, 531/53, 531/6, 531/7, 531/8, 531/9, 533/10, 533/11, 533/12, 533/13, 533/14, 533/15, 533/16, 533/17, 533/18, 533/19, 533/20, 533/21, 533/22, 533/23, 533/24, 533/25, 533/26, 533/27, 533/28, 533/29, 533/3, 533/30, 533/31, 533/32, 533/4, 533/5, 533/6, 533/7, 533/8, 533/9, 535/1, 535/10, 535/11, 535/12, 535/13, 535/14, 535/15, 535/16, 535/17, 535/18, 535/19, 535/2, 535/20, 535/21, 535/22, 535/23, 535/24, 535/25, 535/26, 535/27, 535/3, 535/4, 535/5, 535/6, 535/7, 535/8, 535/9, 555/1, 651, 652, 655, 659, 667, 668, 671, 672, 675, 676, 679/1, 679/2, 680, 682, 684/1, 719/1, 720/1, 721/3, 721/4, 722/18, 722/2, 722/3, 722/8, 736, 738/1, 738/10, 738/11, 738/12, 738/13, 738/14, 738/15, 738/16, 738/17, 738/18, 738/19, 738/2, 738/20, 738/25, 738/28, 738/3, 738/30, 738/31, 738/32, 738/33, 738/35, 738/38, 738/4, 738/40, 738/41, 738/42, 738/43, 738/47, 738/48, 738/49, 738/5, 738/50, 738/55, 738/57, 738/58, 738/59, 738/6, 738/60, 738/61, 738/62, 738/63, 738/64, 738/65, 738/66, 738/67, 738/68, 738/7, 738/73, 738/74, 738/75, 738/76, 738/77, 738/78, 738/79, 738/8, 738/85, 738/9, 740, 741, 744/10, 744/11, 744/12, 744/15, 744/16, 744/17, 744/18, 744/19, 744/2, 744/20, 744/21, 744/22, 744/23, 744/24, 744/3, 744/4, 744/5, 744/6, 744/7, 744/8, 744/9, 748/2, 748/5, 751/1, 752/1, 752/2, 753, 755, 758, 760;
– k. o. Brežice (1300): 1450/2, 1477/1, 1478/1, 1478/2, 1483/2, 1485/2, 1488/2, 1488/3, 1488/6, 1489, 1490, 1503/2, 1504, 1507, 1508;
– k. o. Krška vas (1301): 3473/6, 3474/1, 4340/4, 4340/5, 4341, 4342, 4343, 4344, 4345, 4346, 4347, 4348/1, 4354, 4355, 4356/1, 4370, 4371, 4372, 4373, 4374, 4375, 4376, 4377, 4795/20, 4795/47, 4795/62;
– k. o. Čatež (1306): *162/1, *162/2, 150/3, 150/51, 150/58, 155/1, 178/1, 178/2, 181/1, 181/2, 181/3, 181/4, 183, 1880/3, 1881, 1882/1, 1882/15, 1882/16, 1882/19, 1882/23, 1882/35, 1882/38, 1882/55, 1882/56, 1882/9, 1883/12, 1883/13, 2/25, 2/26, 2/27, 2/28, 2/29, 2/30, 2/31, 2/32, 2/44, 2/52, 2546/2, 2547/1, 70/12, 70/16;
– k. o. Cerina (1307): 1583/5, 1583/7, 1603/15, 1603/21, 1603/22, 1603/25, 1603/26, 1603/27, 1603/29, 1603/30, 1603/32, 1603/36, 1603/37, 1603/38, 1603/39, 1603/40, 1603/41, 1603/42, 1603/43, 1603/44, 1603/45, 1603/46, 1603/47, 1608/2, 1616/1, 309/1, 314, 316/2, 317/1, 317/2, 317/3, 318/1, 319/1, 320/1, 321/2, 323/2, 323/28, 323/29, 323/3, 323/31, 323/32, 323/33, 323/34, 323/35, 323/36, 323/4, 323/5, 323/6, 324/1, 324/2, 324/3, 324/4, 324/5, 324/6, 324/8, 324/9, 326/1, 326/16, 326/17, 326/18, 326/19, 326/2, 326/20, 326/22, 326/23, 326/3, 326/4, 326/5, 326/6, 326/7, 329/102, 329/108, 329/109, 329/110, 329/111, 329/112, 329/115, 329/29, 329/30, 329/31, 329/32, 329/33, 329/34, 329/35, 329/36, 329/37, 329/38, 329/39, 329/40, 329/41, 329/43, 329/44, 329/45, 329/46, 329/47, 329/49, 329/50, 329/51, 329/52, 329/54, 329/56, 329/65, 329/66, 329/88, 329/90, 329/92, 329/94, 329/97, 329/99, 331/1, 331/10, 331/11, 331/12, 331/13, 331/14, 331/15, 331/16, 331/17, 331/19, 331/20, 331/21, 331/22, 331/23, 331/24, 331/25, 331/26, 331/27, 331/28, 331/29, 331/30, 331/31, 331/33, 331/34, 331/35, 331/36, 331/37, 331/38, 331/39, 331/40, 331/41, 331/42, 331/43, 331/44, 331/6, 331/7, 331/8, 331/9, 333/1, 333/10, 333/11, 333/12, 333/13, 333/4, 333/5, 333/8, 333/9, 335/10, 335/101, 335/107, 335/109, 335/11, 335/110, 335/12, 335/14, 335/146, 335/147, 335/15, 335/154, 335/16, 335/166, 335/167, 335/168, 335/169, 335/17, 335/170, 335/171, 335/172, 335/179, 335/18, 335/19, 335/20, 335/21, 335/219, 335/22, 335/220, 335/23, 335/24, 335/25, 335/253, 335/254, 335/255, 335/256, 335/257, 335/26, 335/260, 335/263, 335/265, 335/266, 335/267, 335/268, 335/269, 335/27, 335/270, 335/28, 335/29, 335/30, 335/31, 335/32, 335/33, 335/34, 335/39, 335/40, 335/41, 335/42, 335/43, 335/44, 335/45, 335/46, 335/47, 335/51, 335/55, 335/56, 335/57, 335/58, 335/59, 335/60, 335/61, 335/62, 335/72, 335/74, 335/75, 335/76, 335/77, 335/88, 335/89, 335/98, 335/99, 343/10, 343/11, 343/8, 343/9, 344/1, 344/3, 344/5, 346/1, 346/2, 346/3, 346/4, 346/5, 346/6, 346/7, 346/8, 347/1, 347/2, 347/3, 347/4, 348/6, 350/1, 350/80, 350/81, 350/82, 350/83;
– k. o. Velika Dolina (1308): 1001/1, 1010/1, 1010/21, 1014/2, 1015/1, 1015/2, 1015/3, 1015/5, 1016/1, 1016/2, 1017, 1018, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1020/1, 1020/2, 1021/1, 1021/2, 1021/3, 1022/1, 1022/2, 1022/3, 1022/4, 1024, 1026/1, 1026/2, 1026/3, 1026/4, 1026/5, 1029, 1030, 1036, 1037/1, 1037/10, 1037/11, 1037/12, 1037/13, 1037/3, 1037/8, 1038/1, 1039/1, 1039/2, 1040, 1042/1, 1042/2, 1042/3, 1042/7, 1048/3, 1048/4, 1050/2, 1050/4, 1050/6, 1061/1, 1064/1, 1071, 1077/2, 1078/1, 1080/1, 1127/3, 1127/5, 1897/3, 1907/1, 1907/2, 1911/1, 1911/2, 1911/3, 1911/4, 1911/5, 1911/7, 1912/1, 1912/2, 1913/5, 1917/12, 1921/1, 1921/3, 1921/4, 1921/6, 1959, 1980, 1981, 1988, 1995, 1996, 1997, 2001, 2004, 2006, 2008, 2009, 2023, 2038, 2041, 2046, 2047, 2065, 2068, 2076, 2078, 2079, 2080, 2082, 2092, 2094, 2096, 2100, 2108, 2117, 301/2, 301/49, 301/55, 301/58.
(3) Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi območje gradnje komunalne in energetske infrastrukture na zemljiščih s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
a) nizkonapetostni elektroenergetski priključek do športnorekreacijskega območja Grič:
– k. o. Čatež (1306): 165/1, 169/1, 169/3, 172/5, 172/6, 172/7, 173/1, 194/1, 194/3, 195/3, 195/4, 195/5, 195/6;
b) vodovodni priključek za hidroelektrarno:
– k. o. Velika Dolina (1308): 317/1, 317/2, 302, 1891/70, 1891/72, 1891/84, 301/20, 1891/82, 1891/80, 2281, 2147, 301/19, 301/60, 301/41, 301/18, 301/17, 301/21, 301/40, 301/33, 301/16, 301/37, 301/15, 301/63, 301/14, 301/65, 301/13, 301/12, 301/11, 301/28, 301/138, 2143, 2144, 2145, 2152, 2156, 2159, 2161, 2162, 301/10, 301/9, 301/120, 301/39, 301/27, 301/8, 301/46, 301/45, 301/38, 301/48, 301/47, 301/5, 301/2, 2114, 2121, 2120, 2130, 2133, 2134, 2135, 2136, 2137, 2138, 2139, 2147, 2140, 2127, 2124, 2126, 2122, 2118, 2119, 2107, 2100, 2097, 2098, 2092, 2090, 2046;
c) prestavitve elektroenergetskih vodov v okviru vzhodne obvoznice Brežic:
– k. o. Brezina (1282): 38/5, 61;
– k. o. Črnc (1283): 1020, 1021, 660/1, 89/2;
– k. o. Bukošek (1284): 1057, 1058, 1059, 1085, 1086, 1090/1, 1090/2, 1163;
– k. o. Mostec (1297): 632, 633, 634, 636, 637, 638;
d) prestavitve vodovodov v okviru vzhodne obvoznice Brežic:
– k. o. Trnje (1298): 207/2;
e) prestavitve kanalizacijskih vodov v okviru vzhodne obvoznice Brežic:
– k. o. Trnje (1298): 215/4.

Na območju državnega prostorskega načrta je glede na zasedbo zemljišč opredeljena raba:
– zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z gradnjo ureditev, ki jih določa državni prostorski načrt: to so območja izključne rabe za energetsko, vodno in prometno infrastrukturo, na katerih so dovoljeni le gradnja, obratovanje in vzdrževanje hidroelektrarne z vsemi pripadajočimi ureditvami, splavnice, protipoplavni ukrepi, ceste;
– zemljišča na območjih za rekreacijo: to so območja izključno za šport in rekreacijo ter spremljajoče dejavnosti;
– zemljišča na območjih, ki imajo vlogo zadrževanja visokih voda: to so retenzijske površine, ki ohranjajo namembnost in so pod vplivom visokih voda, ki se prelivajo prek preliva v retenzijo. Na teh površinah se ob visokih vodah nadzirano zadržuje in uravnava odtok visokih voda, tako da bo mogoče zagotavljati naravni režim reke Save na mejnem profilu. Na teh površinah se ohranjajo retenzijske sposobnosti in upoštevajo pogoji omejene rabe iz 28. člena te uredbe;
– zemljišča na območjih voda: to so območja površinskih voda, na katerih se izvajajo vodne ureditve in dejavnosti rabe voda, rekreacija ter se ureja nadomestni habitat – prodišče;
– zemljišča na območju varovalnega pasu priključnega daljnovoda – nadzemnega voda: območje širine 15 m levo in desno od osi daljnovoda, namenjeno gradnji, obratovanju in vzdrževanju daljnovoda, selektivni odstranitvi rastja, rušitvi daljnovodnega stebra, ureditvi gozdnega roba, nadomestni zasaditvi rastja ter ureditvi začasnih delovnih površin in dostopnih poti na tem območju. Ta zemljišča se, razen zemljišč stojnih mest stebrov in zemljišč dostopnih poti, po končani gradnji vrnejo v prejšnje stanje. Na teh površinah se upoštevajo pogoji omejene rabe iz 15. člena te uredbe;
– zemljišča na območju varovalnega pasu priključnega daljnovoda – podzemnega voda: območje širine 3 m levo in desno od osi kabelskega sistema, namenjeno gradnji, obratovanju in vzdrževanju podzemnega voda, pripadajoči infrastrukturni ureditvi. Ta zemljišča se po končani gradnji vrnejo v prejšnje stanje; na teh površinah se upoštevajo pogoji omejene rabe iz 15. člena te uredbe;
– zemljišča na območju dostopnih poti do daljnovoda: območje zunaj območja varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda, območja selektivne odstranitve rastja ter območja pripadajočih infrastrukturnih ureditev.

(1) Hidroelektrarna je sestavni del sklenjene verige hidroelektrarn na reki Savi. Obratovala bo po načelu pretočne akumulacije, zasnovana pa je kot rečna hidroelektrarna, pri kateri je jezovna zgradba hkrati tudi pregradna.
(2) Jezovna zgradba se zgradi v profilu Save P-149 a v rečnem km 730 + 460. Sestavljajo jo strojnica s tremi cevnimi agregati in šest prelivnih polj s podslapjem ter krilni zidovi, ki povezujejo strojnico in prelivna polja z bregovoma. Jezovna zgradba se navezuje na nasipe na obeh bregovih reke Save. Jezovna zgradba (strojnica in prelivna polja) ima prečno na rečni tok dolžino približno 176 m. Dolžina prelivnih polj s podslapji je približno 55 m. Zgornji plato jezovne zgradbe se uredi približno 2 m nad zgornjo obratovalno gladino v bazenu hidroelektrarne.
(3) Strojnica z okvirno dolžino 58 m, širino 42 m in skupno višino 29 m (merjeno od najnižje točke temeljev do zgornje kote objekta) se umesti na desni strani jezovne zgradbe prečno na tok reke in se višinsko prilagaja kotam ploščadi in gladini vode. Mere in notranja struktura objekta se prilagodijo tehnološkemu postopku pri proizvodnji električne energije.
(4) Prelivna polja s šestimi prelivi svetle širine 15 m, opremljenimi z zapornicami, se naredijo v strugi na levi strani jezovne zgradbe. Dolžina objekta prečno na tok je približno 111 m, širina s podslapjem približno 55 m, konstrukcijska višina pa približno 27 m.
(5) Na gorvodni strani strojnice in čez prelivna polja ter na dolvodni strani strojnice sta progi za dvigalni napravi za pomožne zapornice. Zgornja kota dvigalne naprave na prelivnih poljih na gorvodni strani strojnice je približno enaka najvišji koti strojnice.

(1) Vodna površina akumulacijskega bazena (v nadaljnjem besedilu: bazen) znaša približno 2 030 000 m2. Zaradi zajezitve Save na koto 141,50 m n. m. se na obeh bregovih naredijo nasipi s koto krone od 143 m do 143,65 m n. m., tako da nasipi zagotavljajo izravnalni volumen za vode za obratovanje verige elektrarn na spodnji in srednji Savi.
(2) Na levem bregu se naredi visokovodni energetski nasip dolžine 2 560 m od preliva v retenzijo do jezovne zgradbe. Na desnem bregu se naredi visokovodno-energetski nasip med jezovno zgradbo in visokim terenom v dolžini približno 180 m ter v bližini Prilipske mrtvice med visokim terenom in obstoječim visokovodnim nasipom v dolžini približno 1 100 m.
(3) Za gradnjo nasipov se uporabi material, pridobljen pri poglabljanju na območju akumulacije. Nasipi so v splošnem trapeznega profila s širino krone 6 m in nagibom brežin približno 1:3. Na kroni nasipov se uredi vzdrževalna pot.
(4) Da se zagotovi zmanjšanje infiltracije vode iz bazena v podzemno vodo, se tesnijo nasipi in temeljna tla pod nasipi ter brežine.
(5) Spodnja struga dolvodno od hidroelektrarne se poglobi na odseku od jezovne zgradbe do meje območja državnega prostorskega načrta v dolžini približno 400 m, in sicer v širini obstoječega dna brez širjenja struge.
(6) Spodnja struga Save dolvodno od hidroelektrarne Brežice se poglobi na odseku med profiloma P 137 (km 735 + 157) in mejo državnega prostorskega načrta dolvodno od hidroelektrarne Brežice v skupni dolžini 2 260 m, in to z izkopom, tako da posegi v brežine ne bodo potrebni in da se ne poslabša stabilnost brežin.
(7) Pred polnitvijo akumulacijskega bazena se na površini, ki se trajno potopi, odstranijo drevesa, grmičevje, travna ruša in drug organski material ter rodovitni del tal na način iz 52. člena te uredbe.

Brežine visokovodno-energetskih nasipov se v celotni dolžini zaščitijo pred erozijo. Brežine dela bazena brez nasipov se utrdijo ob objektih (most, daljnovodni stebri, prometnice) in na območjih večje erozijske moči vodnega toka. Na preostalih delih brežin se poseka rastje le pod načrtovano vodno gladino z ohranitvijo koreninskega sistema.

(1) Na levem in desnem bregu bazena se naredijo drenažni kanali za reguliranje globine podzemne vode s širino dna približno 1 m in naklonom brežin 1:2.
(2) Na levem bregu se za reguliranje globine podzemne vode in zaščito pred njenimi vplivi obstoječi drenažni kanal poglobi. Med profilom P 142 in izlivom Gabernice se kanal vzdolž predvidenega energetskega nasipa naredi na novo.
(3) Na desnem bregu se naredi drenažni kanal v treh odsekih, in sicer približno od profila P 134 do profila P 136 kot odprti kanal, do profila P 140 pa kot drenažna cev. Dolvodno od profila P 140 se naredi odprti kanal, ki se zaključi pri vtoku v prepust.
(4) Na odsekih, na katerih je izpeljava drenažnih kanalov zaradi utesnjenega prostora nemogoča, se uredijo drenažni cevovodi. Na levem bregu na območju Mosteca se ob koritu Stare Gabernice naredi drenažni cevovod v dolžini približno 520 m, na desnem bregu na območju Čateških Toplic pa približno v dolžini 1 500 m.
(5) Drenažni kanali globine 2 do 4 m potekajo ob zunanji strani visokovodno-energetskih nasipov ter večinoma v starih rečnih strugah in drugih depresijah na retenzijskem območju Dobovskega polja. Povsod, kjer je za normalno odvijanje prometa potrebno, je dopustna premostitev drenažnih kanalov, tako da ne bosta ovirani glavna naloga in prevodnost kanalov.
(6) Če se z monitoringom ugotovi, da gladina podzemne vode v zaledju visokovodno-energetskih nasipov presega sprejemljivo koto, sta dopustni zgostitev mreže drenažnih kanalov in izvedba drugih ukrepov za vzdrževanje sprejemljivega nivoja gladine podzemne vode.
(7) Kleti objektov, ki bi jih ogrožala dvignjena kota gladine podzemne vode, se sanirajo ali ščitijo s tesnitvijo kleti ter ureditvijo drenaže glede na konstrukcijo in geometrijo objektov ter koto gladine vode. Če kleti tehnično ni mogoče zavarovati ali so ukrepi dražji od njene vrednosti, se v dogovoru z lastniki zagotovita odškodnina za zmanjšano uporabnost kleti in izoliranje zgornjega dela objekta ali zgradi nadomestni objekt v sklopu funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov ali pa drugo ustrezno nadomestilo.
(8) Če se ugotovi, da dvig gladine podzemne vode povzroča škodo v objektih zunaj državnega prostorskega načrta, se zagotovijo ustrezni sanacijski ukrepi.

Mrežni transformator 6,3/110 kV se namesti v polzaprti transformatorski prostor na dolvodni strani strojnice, poleg njega pa se v prizidku strojnice namesti stikališče 110 kV.

(1) Na levem bregu se v profilu P 142 (km 733 + 127) naredi prelivni objekt s hidromehansko regulacijsko opremo kot betonska konstrukcija višine približno 4,5 m, sestavljena iz 11 prelivnih polj širine 20 m. V dolvodni smeri se prelivi nadaljujejo v podslapje dolžine približno 30 m.
(2) Spuščanje visoke vode na levo poplavno območje se uravnava z zapornicami, tako da se voda pri pretokih, višjih od Q = 3130 m3/s, preliva z razmeroma majhno hitrostjo na obstoječe naravne retenzijske površine.

(1) Za odlaganje sedimentov, ki se jih pri vzdrževanju odstrani iz bazena, se lahko uredijo tri odlagališča (D 1, D 2 in D 3), od tega dve na levem in eno na desnem bregu.
(2) Na območjih odlagališč za sedimente se po izkopu gramoza z njihovega območja ali po končanem izkoriščanju mineralnih surovin uredijo vodne površine, ki so lahko tudi začasni habitati v skupnem obsegu približno 12,5 ha kot vodne površine. Po končni ureditvi odlagališč se te površine uredijo za kmetijstvo.
(3) Do izkopa materiala na območjih odlagališč se neposredno ob visokovodnih energetskih nasipih uredijo drenažni kanali za zbiranje vode, ki se preceja iz bazena skozi nasip ali podlago nasipa.

(1) Za vključitev hidroelektrarne v elektroenergetski sistem je potrebna dvosistemska daljnovodna povezava. Naredi se priključni dvosistemski daljnovod do obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV Krško–Brežice (v nadaljnjem besedilu: priključni daljnovod), ki ga sestavljata nadzemni vod v dolžini približno 10 525 m in podzemni vod dolžine približno 80 m. Daljnovodni odcep se naredi iz novega posebnega odcepnega stebra. Priključni daljnovod se iz stikališča do zadnjega stebra SM 39 spelje kabelsko, nato pa se na zadnjem stebru naredi prehod kabelskega voda v nadzemni vod.
(2) Trasa priključnega daljnovoda se začne na stojnem mestu SM 1, ki se vstavi v obstoječi daljnovod DV 2 × 110 kV Krško–Brežice med stojnima mestoma SM 27 in SM 28 severovzhodno od vasi Brezina. Trasa od odcepa poteka proti vzhodu po južni strani obstoječega 2 × 400-kilovoltnega daljnovoda Zagreb–Krško do stojnega mesta SM 5, kjer se trasa usmeri severovzhodno in ga križa med stojnima mestoma SM 5 in SM 6. Od tu naprej trasa poteka jugovzhodno vzporedno po severni strani 2 × 400-kilovoltnega daljnovoda Zagreb–Krško. Med stojnima mestoma SM 19 in SM 20 trasa preide na območje Jovsov in se zatem usmeri proti Rigoncam. Od stojnega mesta SM 27 naprej se trasa usmeri jugozahodno od Rigonc in križa 2 × 400-kilovoltni daljnovod Zagreb–Krško ter se nadaljuje južno in vzporedno po zahodni strani tega daljnovoda. Zahodno od Rigonc se na stojnem mestu SM 30 trasa usmeri proti Ločam. Trasa zatem prečka reko Savo in se zaključi na stojnem mestu SM 39, na katerem daljnovod preide v podzemni vod, ki v dolžini 80 m poteka do stikališča HE Mokrice.
(3) Varovalni pas priključnega daljnovoda ima značilnosti:
– širina varovalnega pasu nadzemnega voda je 30 m (15 m levo in desno od osi priključnega daljnovoda), ki je razširjena tam, kjer je to potrebno zaradi poseka gozdne vegetacije,
– območje varovalnega pasu podzemnega voda znaša 6 m (3 m levo in desno od osi kabelskega sistema),
– celotno območje varovalnega pasu nadzemnega voda in podzemnega voda se šteje za II. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje.
(4) V varovalnem pasu, razen na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih je v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve gradenj in uporabe, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov, ki se lahko postavijo v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost:
– nezahtevni objekti: ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, poljske poti, gozdne ceste, grajene gozdne vlake in spominska obeležja in
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti, poljske poti, gozdne ceste, gozdne učne poti, grajene gozdne vlake, kolesarske steze, planinske poti, sprehajalne poti, spominska obeležja in urbana oprema.
(5) Posegi v varovalnem pasu priključnega daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja priključnega daljnovoda. Za vse posege na območju državnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje investitorja, če daljnovod še ni zgrajen, po končani gradnji pa soglasje njegovega upravljavca.
(6) Na odsekih čez gozdne površine se gozd poseka selektivno. V varovalnem pasu priključnega daljnovoda se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino ali odmike, povečane za razdaljo letne rasti drevnine. Grmovna zarast, ki v odrasli dobi ne presega 3 m, se ohrani. Gozd in grmovna zarast se v varovalnem pasu vzdržujeta tako, da se občasno odstranjuje previsoko zrasla in nezaželena drevnina (npr. robinija).
(7) Tehnične značilnosti priključnega daljnovoda:
– stebri so jeklene, prostorske, palične konstrukcije z obliko glave »sod« in »donava«. Nosilni stebri so pravokotnega prereza približne velikosti od 2,5 × 2 m do 4,5 × 3 m, približne višine 30 do 43 m do konice stebra. Napenjalni stebri so kvadratnega prereza velikosti od 4 × 4 m do 5,5 × 5,5 m, približne višine 17 do 38 m do konice stebra. Posebni končni napenjalni steber, na katerem se naredi prehod podzemnega voda v nadzemni vod, je kvadratnega prereza velikosti 6 × 6 m in višine približno 36 m do konice stebra, posebni odcepni steber za vključitev v obstoječi daljnovod 2 × 110 kV Krško–Brežice pa je kvadratnega prereza velikosti 6 × 6 m in višine približno 35 m do konice stebra. Vsak steber se ozemlji;
– tehnične rešitve izvedbe in oprema priključnega daljnovoda upoštevajo združljivost s preostalim delom daljnovodne povezave pred obravnavanim odsekom;
– priključni daljnovod se pred neposrednim udarom strele zaščiti z zaščitno vrvjo z vgrajenimi optičnimi vlakni, ki omogočajo telekomunikacijsko povezavo.
(8) Označevanje priključnega daljnovoda:
– priključni daljnovod se z montažo opozorilnih krogel za označevanje na najvišjo vrv daljnovoda označi med stojnima mestoma SM 11 in SM 12, kjer priključni daljnovod križa regionalno cesto R 1 1242 Bizeljsko–Čatež;
– na odseku med SM 29 in SM 30, na katerem priključni daljnovod križa R 2 1335 Brežice–Dobova–Rigonce in glavno železniško progo št. 10 državna meja–Dobova–Ljubljana, se daljnovod označi z namestitvijo opozorilnih krogel na najvišjo vrv daljnovoda, svetilk ob stebru na SM 30 in z barvanjem konice stebra z izmeničnimi pasovi rdeče in bele barve;
– opozorilne krogle so sestavljene iz dveh delov rdeče in bele barve ter se namestijo tako, da sestavljajo izmenični vzorec v vodoravni črti;
– svetilke za označevanje daljnovoda delujejo po načelu izkoriščanja električnega polja okoli vodnikov. Namestijo se na najvišji vodnik, ki je nameščen nižje kot zaščitna vrv daljnovoda;
– stebri se barvajo rjavo-zeleno.
(9) Dostopi do stebrov:
– dostopi do priključnega daljnovoda in stebrov se med gradnjo in vzdrževanjem uredijo po obstoječih javnih cestah in novih ali preurejenih poteh na območju državnega prostorskega načrta;
– nove dostopne poti se uredijo od navezav na javne poti do stojnih mest stebrov; za ta namen je določen koridor za dostope širine približno 4 m. Nove dostopne poti bodo imele normalno širino 2 m;
– neutrjene dostopne poti se po potrebi utrdijo in opremijo z odvodnimi jarki.

(1) V bližini jezovne zgradbe se na desnem bregu naredi prehod za vodne organizme v obliki sonaravno oblikovane struge.
(2) Zgradita se dva ločena, višinsko prilagojena vtoka s tablasto zapornico. V nadaljevanju višjega vtoka se zgradijo betonski prekati na dolžini približno 130 m, v nadaljevanju nižjega vtoka pa se naredi vrsta betonskih prekatov.
(3) Od stičišča obeh krakov v obliki skupnega bazena – počivališča se zgradi sonaravno oblikovana struga v dolžini približno 600 m. Na sonaravnem delu prehoda se na posameznih odsekih uredijo drstišča in počivališča za ribe, na izlivu pa zbirališče.
(4) Struga in vmesni odseki za drstišča imajo približno 2-odstotni strmec. Odseki z manjšim vzdolžnim naklonom so namenjeni počivališčem. Prečni profil sonaravnega odseka je trapezne oblike širine 4 m v dnu in naklonom brežin približno 1:2.
(5) Pretok za privabljanje rib, ki izteka iz prehoda za vodne organizme v spodnjo strugo Save, da lahko ribe najdejo vhod v prehod, znaša približno 0,65 m3/s. Če se ugotovita slabo privabljanje rib in potreba po dodatnem pretoku za privabljanje rib, se ta spelje po cevovodu. Dodatni pretok za privabljanje se lahko izkoristi na mali hidroelektrarni, priključeni na cevovod, ki se umesti ob iztoku prehoda za vodne organizme in priključi v električno omrežje na najbližji transformatorski postaji. Mere in zmogljivost objekta se prilagodijo velikosti pretoka za privabljanje (atrakcijo), ki jo dokončno določi strokovna institucija ali strokovnjak za prehode za vodne organizme oziroma ribe.
(6) Sonaravno oblikovana struga prehoda za vodne organizme se zgradi v približni širini 4 m ob dnu in 4,8 m na pragovih ter poteka skozi prepust pod dostopno cesto. Sestavljajo jo tolmuni različnih globin in pragovi višine 0,2 m, zgrajeni iz skal. Na obeh straneh struge se zgradi manipulativna približno 4 m široka pot.
(7) V vzporednih strugah vzdolž prehoda za vodne organizme se uredijo ribja drstišča dolžine približno 20 m. Oblikujejo se kot drstni kanal brez pragov, katerega globina se proti toku zmanjšuje od dolvodne globine približno 70 cm do plitvejšega odseka z globinami med 15 in 30 cm.
(8) Senčenje prehoda za vodne organizme se zagotovi z zasaditvijo avtohtone obvodne drevnine.

(1) Izlivni del Krke se preuredi na odseku v dolžini približno 2 km gorvodno od izliva pa do mostu v Krški vasi.
(2) Rečno dno Krke se prilagodi tako, da se zagotovijo ugodne razmere za vodne organizme. Sonaravni ukrepi se izvedejo tako, da se ohranijo rečne pretočne razmere na tem odseku Krke. Uporablja se material, značilen za Krko. Struga se izoblikuje tako, da se:
– na izlivnem odseku Krke zagotovi rečna pretočna ureditev,
– uredi prehod za vodne organizme na izlivu dolžine 250 m, širine 10 m in s hidravličnim padcem 5 m, ki ves čas omogoča prehodnost za vodne organizme med Savo in Krko,
– izvedejo štiri obsežna prodišča skupne površine približno 32 800 m2, ki se uredijo kot drstišča,
– na odsekih struge med prodišči prevelike globine zmanjšajo z izvedbo zasutja, tako da se ustvarijo različne globine v prečnem in vzdolžnem profilu struge ter da se zagotovi razgibano rečno dno, podobno sedanjim morfološkim razmeram v strugi Krke.
(3) Na odseku Krke med avtocestnim mostom in izlivom v Savo se leva brežina Krke nad koto zajezitve razširi za približno 30 m v dolžini 1 km, s čimer se poveča pretočni profil struge za obdobje visokih voda in ohranja pretočnost Krke kljub zasutju struge, tako da se zagotovi večja poplavna varnost Krške vasi in Velikih Malenc.
(4) Vzdolž razširjenega levega brega se zgradi visokovodni nasip dolžine 0,8 km, tako da se prepreči bočno izlivanje kalnih poplavnih voda Save v strugo Krke in dodatno ohranja znižanje visoke vode Krke v Krški vasi in Velikih Malencah.
(5) Krka se uredi tako, da ureditve skupaj s poglabljanjem rečnega dna Save pod HE Brežice in ureditvami v akumulaciji hidroelektrarne pozitivno vplivajo na razmere pri visokih vodah in da se zajezitev pri stoletni visoki vodi, upoštevaje hidrološke razmere septembra 2010 (stoletna Sava in stoletna Krka), na območju Krške vasi in Velikih Malenc zniža za vsaj 1,3 m.
(6) Z načrtovanimi ukrepi se zagotovi, da so količina in sestava substrata ter morfologija izlivnega dela Krke po izvedbi del enake ali boljše kot v obstoječem stanju, tako da se zagotovi dolgoročno ohranjanje populacij ribjih vrst v ugodnem stanju.
(7) Pred začetkom opravljanja del na izlivnem delu Krke se na jezu v Krški vasi po potrebi zgradi drča kot prehod za vodne organizme.
(8) Izlivni del Krke se uredi skladno z devetim odstavkom 18. člena te uredbe.
(9) Na desnem bregu Krke v bližini sotočja s Savo je na koti, ki bo nad gladino visoke vode Krke in Save, dopustna postavitev razgledne ploščadi, ki se vključno z morebitnimi podporami naredi v lesu.

(1) Na izlivnih delih Prilipskega potoka, Drnovca, Orehovca, Grajskega potoka, Gabernice, Draščka so potrebna ureditvena dela, kot so lokalno zavarovanje, ureditev struge, čiščenje in sanitarna sečnja.
(2) Izlivni del Prilipskega potoka, ki je bil reguliran ob gradnji avtoceste, se očisti.
(3) Na potoku Drnovec se uredi prodni zadrževalnik gorvodno od ceste R3-675/1207 Čatež–Obrežje, zviša gozdna cesta, obstoječa struga se stabilizira od prodne pregrade do vtočnega objekta pred prepustom pod cesto R3-675/1207 Čatež–Obrežje v dolžini 80 m, stabilizira se korito hudournika gorvodno od prodnega zadrževalnika v dolžini 80 m.
(4) Na potoku Orehovec se odstrani cevni prepust s premerom 100 cm in uredi prodni zadrževalnik približno 60 m gorvodno od ceste R3-675/1207 Čatež–Obrežje, vključno s povišanjem gozdne ceste. Zgradi se tudi nov ploščati prepust pod cesto R3-675/1207 Čatež–Obrežje in regulira dolvodno od prodnega zadrževalnika v dolžini 95 m ter očisti in stabilizira struga gorvodno od zadrževalnika v dolžini 80 m.
(5) Na Grajskem potoku se odstrani cevni prepust s premerom 100 cm in zgradi prodni zadrževalnik približno 100 m gorvodno od ceste R3-675/1207 Čatež–Obrežje, vključno s povišanjem ceste. V dolžini 90 m dolvodno od prodne pregrade se obstoječa struga očisti in stabilizira struga gorvodno od zadrževalnika v dolžini 80 m.
(6) Na Gabernici se približno 400 m gorvodno od izliva v reko Savo korito preusmeri vzdolž predvidenega nasipa v podslapje hidroelektrarne. Regulira se v dolžini približno 1 850 m.
(7) Na pritoku Drašček se očisti in stabilizira grapa gorvodno od prodnega zadrževalnika.
(8) Izlivi pritokov Save se tam, kjer je to mogoče glede na terenske razmere in prisotnost ribjih vrst, uredijo tako, da je mogoč prehod vodnim organizmom iz Save v pritoke. Višina vodnih pregrad, ureditev prehodov za vodne organizme in njihova izvedba se podrobno opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in v poročilu o vplivih na okolje.
(9) Izlivni deli pritokov Save se uredijo tako, da se njihova narava ne spremeni bistveno. Pritoki in deli brežin Save, na katerih ni potrebna klasična težka zaščita, se uredijo sonaravno z ekoremediacijo. Obstoječe brežine se čim bolj ohranijo in opravijo zemeljska dela, struga pa se utrdi z lesenimi in na območju premostitvenih objektov s kamnitimi talnimi pragovi. Na območju objektov se struge ustrezno zavarujejo s tlakom iz lomljenca in rastjem. Brežine se zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Obrežna zarast se čim bolj ohrani, odstranjeno rastje pa se nadomesti z drevnino avtohtonih vrst.
(10) Ob naravno ohranjenih brežinah pritokov Save se urejajo makadamske poti.

(1) Za zagotavljanje poplavne varnosti naselij Loče, Mihalovec in Rigonce se zgradijo visokovodni nasipi.
(2) Visokovodni nasipi se zgradijo s krono v približni širini 3–4 m in z naklonom brežine 1:2 ali položnejši. Trase nasipov potekajo vzdolž starih rokavov ter obstoječih drevesnih in grmovnih živic z odmikom približno 4 m. Nasipi se zgradijo iz manj prepustnega materiala in se zatesnijo z uporabo glinenega jedra v globini najmanj 2 m ali bentonitno tesnilno folijo. Za nasipi se naredijo zadrževalniki za padavinske vode in prepusti s povratnimi zaklopkami.
(3) Tri naselja se zaščitijo pred visokimi vodami:
– Mihalovec: zgradijo se visokovodni nasipi skupne dolžine 1 890 m, pri čemer se na odseku ob Gabernici od PM 12 + 30 m do PM 14 + 2,5 m zgradijo betonski zid, dva zadrževalnika in črpališče, prepust s povratno zaklopko za odvod voda iz zadrževalnikov ter dva prepusta s povratno zaklopko pod nasipom za odvod voda po obstoječem jarku; povišajo se obstoječe poti med Mihalovcem in Ločami v dolžini 442 m. Vzletno-pristajalna steza se zviša, tako da poteka čez načrtovani nasip, pod njo se uredi prepust;
– Loče: zgradijo se visokovodni nasip dolžine približno 2 675 m, zadrževalnik in črpališče, dva prepusta s povratno zaklopko in očisti se jarek na vodni strani, dolvodno od nasipa;
– Rigonce: zgradijo se visokovodna nasipa v skupni dolžini 1 510 m, zadrževalnik in črpališče, prepust s povratno zaklopko.
(4) Zavarovanje pred visokimi vodami pri Budiču: zgradijo se visokovodni zid višine 90 cm, ki se priključi na visok teren, in prepust v zidu s povratno zaklopko ter črpališče za odvod notranjih voda. Med intervencijo zaradi visokih voda se čez pot vzdolž Save na odseku pod mostom čez Savo postavijo tudi montažna varovala.
(5) Na Čateškem polju se za odvodnjavanje notranjih voda uredi zaprti profil dolžine 1 965 m z merami 2 m × 2 m in s kontrolnimi jaški približno vsakih 100 m. Na Čateškem polju se uredita zadrževalnik in objekt za dovod vode v zaprti profil. Za preprečitev pretoka visokih voda na južno stran avtoceste se vzdolž severnega roba avtoceste po potrebi naredi povratni nasip, pri čemer pa je treba dokazati, da obstoječe poplavne razmere na območju avtoceste zaradi tega ne bodo poslabšane.
(6) Na Čateškem polju se uredijo tri nove površine za zadrževalnik notranjih voda v skupnem obsegu 8,1 ha. Na dveh površinah se zniža obstoječa kota terena na 139 m n. m., na eni pa na 139,5 m n. m, tako da se zagotovi prostornina 76 000 m3 zadrževalnika za notranje vode. Po opravljenih posegih se površine rekultivirajo in uredijo travniki.
(7) Na območjih, na katerih načrtovani visokovodni nasipi potekajo po trasah obstoječih prometnic in na območjih križanj, se ob predhodnem soglasju upravljavcev cest ustrezno prilagodijo nivelete cest in poti, tako da se ohranijo vse obstoječe povezave.
(8) Za zagotavljanje poplavne varnosti v času gradnje se na območju avtoceste izvedejo ustrezni ukrepi, tako da se razmere poplavne varnosti ne poslabšajo.

(1) Za zaščito in reševanje, dostop strojev za odstranjevanje sedimenta iz bazena, zajem požarne vode in vode za namakanje kmetijskih površin ter rekreacijo se uredijo dostopi do vode v bazenu, ki se navežejo na obstoječe in načrtovano omrežje cest in poti.
(2) Dostopi do vode v bazenu se na levem bregu približno v km 736 + 20, km 735 + 300, km 734 + 600 in 732 + 000 ter na desnem bregu približno v km 735 + 300, km 733 + 100 in km 727 + 900 naredijo s položnimi klančinami z naklonom največ 1:8 vzporedno s tokom Save ali pravokotno nanj, tako da se zagotovi varno splavljanje plovil.
(3) Prehodi čez visokovodne energetske nasipe se prav tako uredijo s klančinami v širini 4 m in vzponom do 15 %, tako se omogoči dovoz z vozili za prevoz plovil. Klančine se opremijo z zapornico za nadzorovani dostop. Vsi navedeni dostopi do vode morajo imeti stopnice, lahko z varnostnimi oprijemali.
(4) Na kroni nasipa se dostopi do vode razširijo, tako da se zagotovi utrjena površina v obsegu približno 20 m × 20 m za dostavna vozila za plovila in stroje.
(5) Ob dostopih do vode, naštetih v drugem odstavku tega člena, se lahko zgradijo črpališča za namakanje kmetijskih površin.
(6) Dostop do vode zaradi rekreacije se uredi tudi ob objektu Budič, dodatni dostopi do vode za rekreacijo pa se lahko uredijo tudi pri železnem mostu v Brežicah, pri Podgračenem, Ribnici in v bližini Loč. Dostop do vode v Krki se uredi na desnem bregu pri športnorekreacijskem območju Grič.
(7) Ob dostopih do vode se na levem bregu približno v km 735 + 300 in 732 + 000 ter na desnem bregu približno v km 737 + 250 in 733 + 100 uredijo privezi za čolne v pontonski izvedbi in brez povišanj okoliškega terena.
(8) Dostopi do vode na mirnih območjih se opremijo z opozorili, da je raba omejena z zahtevami za zagotavljanje ustreznih razmer na mirnih območjih v neposredni bližini.
(9) Na kroni nasipa oziroma na brežini bazena je zunaj mirnih območij in v soglasju z nosilci urejanja prostora, pristojnimi za varstvo narave, ter z upravljavcem hidroelektrarne dopustna ureditev prostora za športni ribolov (steza za ribiče s platoji).

(1) Teren se lokalno zaščiti povsod, kjer se zaradi prelivanja poplavnih voda iz bazena na retenzijske površine poveča erozijska moč vode nad mejne vrednosti, pri katerih se lahko poškodujejo zemljišča. Lokacije in velikost te zaščite se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za zaščito se uporabijo predvsem vegetacijsko zavarovanje ter ukrepi za preusmerjanje in upočasnjevanje vodnega toka s preoblikovanjem reliefa, lokalno tudi zaščita iz kamna v kombinaciji z rastlinami. Kjer zaščita kmetijskih zemljišč ni mogoča, se kmetijske kulture prilagodijo.
(2) Če se z monitoringom pokaže potreba, se zaščitijo brežine nasipov avtoceste. Pred erozijo vode, ki se ob visokih vodah Save preliva iz bazena, se nasipi na ogroženih mestih zaščitijo s kombinacijo skalometne obloge in rastja.
(3) Ukrepi za protierozijsko zaščito se izvedejo tako, da ne zmanjšujejo prostornine retenzijskega poplavnega prostora.

(1) Na levem bregu Save se ob jezovni zgradbi uredi ladijska splavnica v velikosti, potrebni za vzpostavitev plovne poti v IV. ali drugi ustrezni plovni kategoriji, primerni za mednarodni potniški in tovorni promet po savski celinski vodni poti v Sloveniji.
(2) Sočasno z gradnjo hidroelekrarne se zagotovi taka ureditev, ki bo omogočila poznejšo izvedbo splavnice brez praznitve bazena hidroelektrarne.

(1) Na desnem bregu Save je dolvodno od vasi Jesenice na Dolenjskem dopustna ureditev tovornega rečnega pristanišča za mednarodni promet z vso pripadajočo infrastrukturo, vključno z navezavo na krožno križišče pri avtocestnem priključku Obrežje terminal.
(2) Na levem bregu Save je v bližini premostitvenega objekta dolvodno od Brežic dopustna ureditev tovornega rečnega pristanišča z vso pripadajočo infrastrukturo, ki se naveže na vzhodno obvoznico Brežic in po njej na avtocestni priključek pri Termah Čatež.

(1) Vzhodna obvoznica Brežice (v nadaljnjem besedilu: obvoznica) se zgradi na odseku v dolžini približno 4,950 km, od krožnega križišča pri nakupovalnem središču Intermarket, kjer se poveže z načrtovano cesto Krško–Brežice.
(2) Obvoznica v začetnem delu poteka proti severovzhodu in izvennivojsko prečka železniško progo Dobova–Zidani Most, se nadaljuje tik ob severni strani železniške proge do prečkanja potoka Bučlen, severozahodno od trgovine Cerjak se zgradi krožno križišče z novo povezavo regionalne ceste R1-219/1242 Bizeljsko–Čatež z obvoznico. Obvoznica se za krožnim križiščem usmeri proti jugu in spet izvennivojsko prečka železniško progo Dobova–Zidani Most. Južno od prečkanja potoka Gabernica z mostom se na križanju s preložitvijo Bizeljske ceste zgradi krožno križišče. Trasa se nadaljuje proti jugu in v krožnem križišču križa regionalno cesto R2-420/1335 Brežice–Dobova. V nadaljevanju trasa v dolgem loku z mostom prečka reko Savo ter se na koncu odseka naveže na obstoječe severno krožno križišče avtocestnega priključka Brežice.
(3) Obvoznica se zgradi kot dvopasovnica tako, da je zagotovljena horizontalna in vertikalna preglednost ceste. Prečni prerez ceste in izračunane razširitve v krivinah morajo omogočati srečanje dveh tovornih vozil.
(4) Trasni elementi obvoznice upoštevajo projektne hitrosti od 60 do 80 km/h z ustreznimi zmanjšanji elementov na območju krožnih križišč. Trasa ima najmanjši vodoravni polmer 220 m, najmanjšo dolžino prehodnic 45 m, najmanjši prečni sklon 2,5 %, največji prečni sklon 4,4 % in največji vzdolžni sklon 4 %. Niveletni potek trase se na celotnem delu čim bolj prilagaja terenu.
(5) Na vzhodni strani obvoznice, severno od železniške proge pa na severni strani obvoznice, se zgradi makadamska večnamenska pot za kolesarje, pešce in kmetijske stroje (1–11 a do 1–11o).
(6) Preložijo se naslednje regionalne in lokalne ceste ter dostopne in poljske poti:
– 1–1 LC 024654 Šentlenart–Črnc v dolžini 216 m,
– 1–1 a dostopna pot v dolžini 62 m,
– 1–1 b dostopna cesta do nakupovalnega središča v dolžini 73 m,
– 1–1c dostopna poljska pot v dolžini 86 m,
– 1–2 dostopna cesta 525331 Črnc–Brezina v dolžini 239 m,
– 1–3 lokalna cesta 024651 Brežice–Cundrovec v dolžini 118 m,
– 1– dostopna pot v dolžini 239 m,
– 1–5 dostopna pot v dolžini 91 m,
– 1–6 R1-219/1242 Bizeljsko–Čatež v dolžini 413 m,
– 1–7 R1-219/1242 Bizeljsko–Čatež v dolžini 440 m,
– 1–7 a dostopna cesta v dolžini 57 m,
– 1–7 b poljska pot v dolžini 30 m,
– 1–9 R2-420/1335 Brežice–Dobova v dolžini 236 m in
– 1–10 lokalna cesta 024141 Čatež–Terme Čatež v dolžini 78 m.
(7) Naredijo se naslednja nivojska križanja:
– v km 0,000 priključitev v načrtovano krožno križišče pri nakupovalnem središču Intermarket,
– v km 0,136 z lokalno cesto Šentlenart–Črnc (križišče),
– v km 0,356 z dostopno cesto Črnc–Brezina (krožno križišče),
– v km 0,942 z lokalno cesto Brežice–Cundrovec (križišče),
– v km 1,992 z novo dostopno potjo do lokalne ceste Bukošek vas–turistična kmetija Hervol (križišče),
– v km 2,101 z regionalno cesto R1-219/1242 Bizeljsko–Čatež (krožno križišče),
– v km 2,816 z regionalno cesto R1-219/1242 Bizeljsko–Čatež (krožno križišče),
– v km 3,440 z regionalno cesto R2-420/1335 Brežice–Dobova (krožno križišče),
– v km 4,880 z lokalno cesto Čatež–Terme Čatež (križišče) in
– v km 4,951 priključek na obstoječe križišče pri avtocestnem priključku Brežice (krožno križišče).
(8) Zgradi se most čez Savo, dolg približno 487 m. Mostna konstrukcija sega na območje akumulacijskega bazena HE Mokrice in brežin le s podpornimi stebri. Spodnji rob konstrukcije mostu je na sredini struge Save na koti 148,70 m n. m., ob visokovodno-energetskih nasipih pa na koti 147,50 m n. m., tako da se v 45-metrskem sredinskem pasu reke Save omogoča plovnost po reki s plovili višine do 7 m nad vodno površino akumulacijskega bazena. Premostitveni objekt se oblikuje z upoštevanjem hidrotehničnih pogojev. Stebri se razporedijo tako, da je zadrževanje plavja čim manjše in da bo zajezitev čim manjša, oblikujejo pa se tako, da ne povzroči dodatne erozije brežin in visokovodnih nasipov.
(9) Premostitve čez potoke Sromljica, Gabernica in Bučlen ter čez melioracijski jarek se naredijo z razponom od 5 do 20 m in z višino od 2 do 3 m, ki poleg hidravlične prevodnosti zagotavlja tudi prehodnost ljudem in živalim.
(10) Premostitve se naredijo tako, da svetle odprtine zagotavljajo prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino vsaj 50 cm. Struge vodotokov se premostijo brez lokalnih zožitev v strugi vodotoka. Na območjih premostitvenih objektov se brežine zavarujejo ob upoštevanju vlečnih sil v strugi. Načrtovane vodne ureditve se povežejo z obstoječimi brežinami brez lokalnih zožitev ali razširitev, ob zaključku obrežnih zavarovanj se dno struge utrdi s talnimi pragovi.
(11) Vodnogospodarsko se uredi potok Bučlen pri križanju ceste km 1,7 + 30,00 v skupni dolžini 131 m in v dolžini 376 m na območju izvennivojskega križanja z železniško progo (km 2,1 + 30 m) in nato vzdolž nasipov obvoznice ter se priključi na obstoječo strugo. Dno potoka se naredi v širini 4 m, brežine pa z naklonom 1:2.
(12) Melioracijski jarek se zaradi gradnje 1–4 dostopne ceste prestavi v dolžini 260 m. Dno jarka se naredi v širini 1 m, naklon brežin pa je 1:1,5.
(13) Na območju regulacije Bučlena in prečkanj Sromljice, Gabernice in melioracijskega jarka se brežine uredijo in utrdijo, utrdi se tudi dno. Dno se oblikuje tako, da je neporavnano z vmesnimi prostori med posameznimi skalami. V strugi se uredijo zakloni za lokalno umiritev vodnega toka in tolmuni ter prehodni pragovi v kombinaciji kamna in lesa. Betonirani deli se skrijejo pod kamenjem. Obrežna zarast se čim bolj ohranja, odstranjena zarast pa nadomesti z drevnino avtohtonih vrst. Vse vodne ureditve in ureditve brežin se načrtujejo sonaravno s prevladujočo uporabo kamna, lesa in vegetativne zaščite.
(14) Padavinske vode z območja ceste in križišč se zbirajo v vodotesnih jarkih in kanalizaciji. Kritični naliv (15 l/s.ha) se odvaja v vodotoke z lovilniki olj, skladnimi s standardom SIST EN 858-1,2.
(15) Zagotovi se cestna razsvetljava na krožnih križiščih in ob pločnikih v naselju.

(1) Na desnem bregu reke Krke pri Velikih Malencah se uredi športnorekreacijsko območje z zatravljenimi športnimi igrišči (na primer za odbojko, mali nogomet, badminton in balinanje) in pikniškimi prostori ter rečnim pristanom za čolne s privezi za čolne v leseni izvedbi. Vzdolž ceste Krška vas–Brežice se na površinah, ki so po končani gradnji hidroelektrarne zunaj območja poplav, uredi šotorišče – kamp in parkirišče za avtodome. Urbana oprema je začasna in se po turistični sezoni odstrani.
(2) Pri izvajanju in rabi vseh načrtovanih ureditev se upošteva, da množične prireditve zaradi varstva narave niso dopustne in da so v obstoječem in prihodnjem retenzijskem prostoru, ki bo ob visokih vodah poplavljen z vodo.
(3) Dostop se uredi neposredno z regionalne ceste R2-419/1206 Križaj–Čatež ob Savi. Dostopna pot bo makadamska.
(4) Obstoječa zarast na brežinah Krke se ohranja. Morebitno lokalno utrjevanje brežin Krke mora biti izključno sonaravno, uporabijo se les in rastline. Morebitne nove zasaditve morajo čim bolj povzemati vzorce in vrstno sestavo obstoječe obvodne zarasti.
(5) Z območja športnorekreacijskega območja Grič se odstranijo obstoječi plavajoči začasni objekt in pripadajoče ureditve.
(6) Razen zgraditve komunalne infrastrukture za oskrbo območja posegov v podtalje ni.
(7) Rekreativno čolnarjenje je na športnorekreacijskem območju Grič dopustno zunaj drsti rib, ki traja od 1. marca do 31. maja.
(8) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in ob izvedbi postopka presoje vplivov na okolje se preverijo možnosti za ureditev kajakaške steze v strugi Krke na odseku dolvodno ob športnorekreacijskem območju Grič.

(1) Ob akumulacijskem bazenu pri Mostecu se uredi športnorekreacijsko območje.
(2) Dostop do območja se uredi z lokalnih cest Mostec–reka Sava na levem bregu in Čatež–Terme Čatež na desnem bregu. Na levem bregu akumulacijskega bazena se dozida brodarska hiša, v velikosti največ 120 m2 bruto tlorisne površine, pritličje in mansarda, brez kleti, streha je dvokapna z naklonom 45 stopinj, kolenčni zid ni dopusten. Vzhodno od brodarske hiše in transformatorske postaje Mostec se v oddaljenosti najmanj 15 m od roba zračne strani visokovodno-energetskega nasipa zgradi ribiški dom, v katerem se uredijo tudi brodarski muzej, prostori za veslaško društvo in podobno. Največja bruto tlorisna površina ribiškega doma je 120 m2, objekt je pritličen, brez kleti. Objekta sta zidana ali lesena. Dozidava brodarske hiše in ribiški dom se v prostor umestita tako, da sta omogočena delovanje in dostop do transformatorske postaje Mostec ob upoštevanju predpisa, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij ter tako, da se ne poslabšujejo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta.
(3) Severozahodno in vzhodno od brodarske hiše ter ribiškega doma se uredijo parkirišča za osebna vozila in avtodome. Ob ureditvi parkirišč se rekonstruirata Heflerjev most in dostopna pot do mostu.
(4) Vzdolž levega brega akumulacijskega bazena se uredijo privezi za čolne, pristan za turistično plovbo, dostopi do vode, urgentni dostop za gasilce in reševalce, stojišča za ribolov in večnamenska površina za izvedbo vzdrževalnih del na brodu ter za izvedbo brodarskih prireditev.
(5) Ob stari strugi Gabernice se zasadijo avtohtoni listavci. Na zunanji strani nasipa se ob večnamenski poti umestijo skulpture.
(6) Na levem in desnem bregu Save se uredi ploščad z vsemi potrebnimi napravami za pristajanje broda. Na desnem bregu akumulacijskega bazena se uredi travnata površina spremljajoča ureditev ob pristanu za brod.

(1) Pri Prilipski mrtvici se uredi območje za rekreacijo.
(2) Na območju za rekreacijo pri Prilipski mrtvici se vzdolž nasipa ali po zahodni brežini mrtvice uredijo sprehajalne, učne in druge tematske poti, manjše premostitve, opazovalnice za ptice. Prikriti dostopi do opazovalnic se lahko uredijo tudi v osrednjem delu. Uredi se tudi nova vodna površina na območju sedanjih zaraščenih površin. Voda se zagotavlja iz podtalnice, po potrebi se tudi tesni dno.
(3) Na območju za rekreacijo se zgradita omrežje večnamenskih poti, ki se navežejo na kompleks Term Čatež in okoliške kmetijske površine ter omrežje poti vzdolž visokovodnih energetskih nasipov. Rekreacijsko območje se opremita z urbano opremo (počivališča, razgledišča, klopi, koši za smeti, opozorilne in pojasnjevalne table).
(4) Na območje pri Prilipski mrtvici se namesti opozorilo, da je raba omejena z zahtevami za zagotavljanje ustreznih razmer na mirnem območju MO 6.
(5) Objekti na rekreacijskem območju se uredijo tako, da ne zmanjšujejo retenzijske sposobnosti območij in da se omogoči razlivanje zalednih voda.

(1) Na površinah, namenjenih zadrževanju visokih voda, je dopustna kmetijska dejavnost.
(2) Dopustna je postavitev objektov in naprav za opazovanje narave (opazovalnice za ptice in podobno), namakalnih sistemov, mrež za zaščito pred točo in podobne kmetijske opreme. Na območju je v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, dopustna postavitev:
– nezahtevnih objektov: pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, postajališče, objekti za spremljanje stanja okolja, objekti vodne infrastrukture), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (poljska pot, lovska preža);
– enostavnih objektov: pomožni cestni objekti (objekt za odvajanje vode s ceste, cestni snegolov), pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih, signalnozaščitni vod, relejna hišica, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje), pomožni komunalni objekti (vodovodni, kanalizacijski, cestni priključek na javno občinsko cesto, vodno zajetje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (gozdna učna pot, poljska pot, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče), vadbeni objekti (kolesarska povezava, sprehajalna pot, trimska steza).
(3) Za kmetijske potrebe se lahko uredijo tudi manjši lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Dopustne so tudi agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih, vodne ureditve zaradi varstva pred negativnim delovanjem voda (drenažni kanali, erozijska zaščita, preoblikovanje reliefa za odvajanje visokih voda, ukrepi za vzdrževanje ustrezne gladine podzemne vode) in sanacija površinskih kopov oziroma razvrednotenih območij.
(4) Dopustni so tudi namakalni in osuševalni sistemi in ukrepi, pri čemer se upoštevajo omejitve glede skupne količine odvzete vode iz bazena v skladu s koncesijsko pogodbo, sklenjeno na podlagi predpisa, ki ureja pogoje koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save.
(5) Dopustna je zgraditev črpališč kot nadzemnih objektov zunaj poplavnih površin. Črpališča kot podzemni objekti so dopustna tudi na poplavnem območju.
(6) Merila in pogoji za oblikovanje in gradnjo objektov, ki so našteti v tem členu:
– gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe se sanirajo in zemljišča rekultivirajo;
– agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev in ukrepov za varstvo pred škodljivim delovanjem vode;
– prepovedano je umeščanje objektov in spreminjanje reliefa tako, da bi poslabšal odtočne razmere ali zmanjševal retenzijske sposobnosti območja.

Pri Termah Čatež so na zračni strani nasipa na območju med vzdrževalno potjo in mejo državnega prostorskega načrta dopustni:
– nasipavanje terena, tako da nastanejo povezano oblikovane površine,
– dostopi in dovozi ter parkirne in druge utrjene površine,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti in urbana oprema, začasni objekti),
– zasaditev na odprtih površinah.

(1) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti dane kakovostne krajinskoarhitekturne rešitve za ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, in sicer za rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa in zasaditev, ureditvami nadomestnih habitatov in dostopov do vode, ureditvami vodotokov, rešitve v zvezi z urejanjem rekreacijskih površin, predvsem ureditev za rekreacijo in dostopov do vode, ter rešitve v zvezi z urejanjem obcestnih prostorov ter umeščanjem in oblikovanjem urbane opreme.
(2) Obstoječe rastje, predvsem naravna obvodna in gozdna zarast, se čim bolj ohrani. Kjer to ni mogoče, se takoj po končanih zemeljskih delih zasadi avtohtono rastje.
(3) Vzdolž brežin bazena in pritokov Save, nadomestnih habitatov in na drugih površinah, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, na katerih so predvidene ureditve, se zasadijo drevesa in grmovnice. Zasaditve morajo čim bolj povzemati vzorce in vrstno sestavo tamkajšnje obvodne zarasti, med drugimi se zasadijo vrba iva, rumeni dren, divja češnja, ostrolistni javor, ozkolistna lipa, navadna vrba in vrba žalujka. Na teh površinah se z upoštevanjem krajinskega vzorca območja zasadijo drevesa in grmovnice v gručah in v obliki mejic. Zasaditve so takoj po končanih zemeljskih delih prvi ukrep, s katerim bo zagotovljena nadaljnja razrast z naravno sukcesijo. Pri zasaditvah se upoštevajo tudi obstoječa in načrtovana raba prostora na stičnih območjih ter optično vodenje in prometna varnost. Zasaditve se prilagajajo rabam prostora na stičnih območjih. Uporabijo se avtohtone grmovne in drevesne vrste, vnašanje tujerodnih vrst ni dovoljeno.
(4) Na rekreacijskih območjih se zasadi drevnina, tako da se oblikujejo ambienti in vidne, prepoznavne točke v prostoru.
(5) Ob podnožjih stebrov priključnega daljnovoda na delih trase se na odprtih kmetijskih površinah zasadijo grmovnice, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa. Ob stebrih se na območjih, s katerih je predhodno odstranjeno gozdno rastje, ohranijo nizka drevesa in grmovje.
(6) Na trasi obvoznice se oblikovanje reliefa vzdolž poselitvenih območij in infrastrukturnih objektov prilagodi obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih. Na območjih odprte krajine se relief oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz obcestnega prostora. Zaradi porabe presežkov materiala in zmanjšanja višine nasipov so dopustna zvišanja reliefnih depresij tako, da se ohrani in prenese rodovitni sloj tal in omogoči kmetijska raba prostora.
(7) Z zasaditvami ob obvoznici se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost prostorske ureditve v prostor, oblikujejo vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, razgledi ter zakrivanje vidno motečih posegov pogledom iz bivalnih območij v naseljih ob trasi obvoznice. Zasaditve se vzdolž poselitvenih območij in infrastrukturnih objektov prilagajajo obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih, čim bolj se uredi ločitveno zelenje med obstoječo ter predvideno pozidavo in traso obvoznice. V odprti krajini zasaditve se upoštevajo obstoječi krajinski vzorec, vrstna sestava in značilne oblike rastlin. Obsadijo se spodnji deli večjih nasipov, tako da se ublaži vidna izpostavljenost nasipov in zakrije pogled na cesto. Na območjih, na katerih trasa obvoznice prečka gozdne zaplate in živice, se na novo uredi gozdni rob. Na območjih, na katerih trasa obvoznice prečka vodotoke in vzdolž njihove regulacije ter posega v obstoječe obvodno rastje, se nadomesti z novim. Na delu trase med Trnjem in priključkom Bizeljske ceste se uredi dvostranski drevored. Izbere se drevesna vrsta, katere krošnja ne sega v prometni profil, korenine ne segajo v voziščno konstrukcijo ter ne ogroža varnosti prometa zaradi medenja. Krožišča se zatravijo ali zasadijo s pokrovnimi rastlinami. Protihrupne ograje in zidovi ob trasi obvoznice se na zunanji in notranji strani ponekod obsadijo z grmovjem in drevesi ter plezalkami. Zagotovi se vzdrževanje zasaditev.
(8) Vse zasaditve se uskladijo z ugotovitvami projektantskega nadzora krajinskih ureditev, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem območju urejanja.

(1) Na celotnem območju se zagotovita medsebojno funkcionalna in oblikovna usklajenost načrtovanih objektov in ureditev v posameznih funkcionalnih sklopih in med njimi.
(2) Pri oblikovanju jezovne zgradbe se upoštevajo tehnološki pogoji in glede na možnosti uveljavijo načela kakovostnega sodobnega arhitekturnega oblikovanja tovrstnih tehnoloških objektov, ki temelji na skladnem ustreznem razmerju vseh delov objekta ter enostavnosti in čistosti arhitektonskih oblik. Oblikuje se kakovostna vertikalna in horizontalna členitev fasade objekta z ustrezno izbiro fasadnih vrst materiala, barv in struktur (prosojne, lahke vrste materiala, predvsem kovina in steklo, beton naj ne prevladuje); fasada ne sme biti izstopajoča. Oblikovanje in dimenzioniranje jezovne zgradbe in strojnice ter drugih pripadajočih ureditev se prilagodita zahtevam za njihovo čim manjšo vidnost pri vseh pomembnih pogledih.
(3) Most čez bazen, cestni objekti, priključki, križišča in cestna ter urbana oprema, morebitni nezahtevni in enostavni objekti se oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter z urbano in krajinsko podobo prostora. Ti objekti in njihovi deli morajo biti na območjih posameznih prostorskih ureditev usklajeni med seboj ter tudi z arhitekturnim in krajinskoarhitekturnim oblikovanjem na teh območjih, na stičnih območjih in v širšem prostoru.
(4) Konstrukcija mostu čez Savo ter ograje in urbana oprema na tem objektu se oblikujejo čim enostavneje in zagotovi se čim večja prosojnost objekta.
(5) Protihrupne ograje se po obliki in barvah uskladijo z značilnostmi okoliške urbane strukture in krajine; uporabijo se peščene, bež in tople sive ali zelenosive barve. Zgornji robovi protihrupnih ograj se izvedejo zvezno in so vzporedni z niveleto ceste.

(1) Zaradi negativnih vplivov visokih voda na poselitev se glede na ugotovitve ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po potrebi zagotovijo sanacijski ukrepi ali odkup gospodarskih objektov MI_01 in MI_02 ter pomožnega objekta v Mihalovcu na zemljiščih s parcelnimi številkami 661, 670/1, 671, 771/3, vse k. o. Mihalovec, in sanacija kleti objekta Budič na Čatežu ter zaščita pred podzemno vodo.
(2) Zaradi gradnje obvoznice s pripadajočimi preložitvami in objekti se porušita:
– stanovanjski objekt O-1 (Črnc 70)
– in stanovanjski objekt O-2 (Bizeljska cesta 100) s pomožnim objektom O-3.
(3) Visoka gladina podzemne vode po dograditvi hidroelektrarno na celotnem območju državnega prostorskega načrta, razen območja naselja Mostec, ostaja enaka ali se zniža, zato niso predvideni posebni ukrepi. Na območju Mosteca, kjer je mogoče pričakovati dvig visoke gladine podzemne vode, se ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja določijo objekti, ki se jih sanira. Za nadomestitev nepremičnin in škode na njih se ob upoštevanju utemeljenih zahtev lastnikov zagotovi ustrezna nadomestna nepremičnina oziroma plača odškodnina.
(4) Dopustni so tudi odkupi in rušitve drugih objektov, če se na podlagi podrobnejših podatkov, analiz in projektnih preveritev pokaže, da sanacijski ukrepi niso smiselni, ker bi bili stroški sanacije višji od vrednosti objekta.

(1) Material, pridobljen z izkopi oziroma izkoriščanjem mineralnih surovin na območjih za odlaganje sedimentov in pri poglabljanju struge, se delno uporabi za gradnjo nasipov in druge načrtovane ureditve, delno pa za graditev objektov in ureditve zunaj območja državnega prostorskega načrta. Presežki materiala se lahko uporabijo tudi za druge namene in odložijo na za to predvidenih lokacijah, opredeljenih v občinskih prostorskih aktih in v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in odlaganje odpadkov.
(2) Za gradnjo načrtovanih ureditev niso potrebni dodatni odvzemi materiala.
(3) Med gradnjo in po njej se ne smejo odlagati nikakršne vrste materiala na kmetijske in gozdne površine v struge pritokov Save in njihov obvodni prostor, pa tudi ne na območja varstva kulturne dediščine in druge površine, ki niso vnaprej določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali usklajene na podlagi nadzora med gradnjo.

(1) Zaradi gradnje ureditev iz 6. člena te uredbe se prestavi, zamenja oziroma zaščiti objekte in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.
(2) Projektiranje in izvedba križanj oziroma vzporednih potekov daljnovoda s komunalnimi, energetskimi, telekomunikacijskimi in prometnimi objekti morata potekati v skladu s tistimi projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki se nahajajo med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta.
(3) Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se poleg cest in poti, opredeljenih v 9., 15., 19., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 49. in 62. členu te uredbe, uredijo:
– večnamenske poti vzdolž drenažnih kanalov ob vznožju nasipov in po obrežju Save na delu, na katerem ne bo nasipov;
– poljske poti vzdolž nasipov, s katerimi se zagotovi dobra dostopnost do kmetijskih zemljišč. Na odsekih, na katerih nasipi niso predvideni, lahko vlogo poljske poti prevzame večnamenska pot. Za povezavo poljskih in drugih poti z večnamensko potjo se naredijo premostitve s cevnimi prepusti čez drenažne kanale;
– navezave vseh poti na obstoječe omrežje poti z navezavo na Brežice ter druga naselja, navezavo na zaledje, navezavo na obstoječe poljske in tematske poti ter lokalne ceste ter na obvodni prostor Krke pri Krški vasi; ureditev državne kolesarske povezave na levem bregu Save vzdolž visokovodno-energetskih nasipov z navezavami na omrežja javnih in drugih poti z možnostjo navezave na kolesarsko mrežo v Republiki Hrvaški na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega, pri čemer se po lokalnih cestah načrtuje mešani promet motornih vozil in kolesarjev, ki se uredi le z dodatno prometno signalizacijo za kolesarje.
(2) Dovozna cesta do jezovne zgradbe se s trikrakim križiščem priključi na regionalno cesto R3-675/1207 Čatež–Mokrice in poteka do obstoječe lokalne ceste, ki se v dolžini približno 190 m preuredi ter skozi obstoječi podvoz pod avtocesto po novi trasi v dolžini približno 250 m nadaljuje do platoja hidroelektrarne. Dovozna cesta se nameni tudi za priključitev obstoječe lokalne ceste Jesenice–zaselek na severovzhodni strani avtoceste ter za dostop kmetijskih strojev na zemljišča med avtocesto in reko Savo. Elementi ceste so:
– horizontalni elementi omogočajo hitrost vožnje 60 km/h;
– niveleta se prilagodi niveleti obstoječe regionalne ceste in podvoza ter koti platoja pri HE Mokrice. Na poteku čez savsko teraso se niveleta dovozne ceste dvigne nad gladino Q(100). Vzdolžni nakloni znašajo do 10 %, na območju križišča z regionalno cesto je naklon 3 %;
– dovozna cesta se zgradi kot dvopasovnica z asfaltno voziščno konstrukcijo,
– obstoječe trikrako nivojsko križišče z regionalno cesto se rekonstruira z elementi, ki omogočajo zavijanje težkih tovornih vozil in kmetijskih strojev.
(3) V sklopu jezovne zgradbe se naredi premostitev za večnamensko rabo lokalnega pomena, ki se uporablja tudi za vzdrževanje in obratovanje hidroelektrarne. Splavnica se premosti hkrati z njeno gradnjo. Premostitev se na levem bregu naveže na obstoječe poti, ki se uporabijo in po potrebi preuredijo za gradbiščni promet, ter prečka potok Gabernica. Na desnem bregu se premostitev naveže na načrtovano dovozno cesto do jezovne zgradbe.
(4) Za evakuacijo z območja Term Čatež se zgradi dvopasovna evakuacijska pot, ki se načrtuje na koti 141,5 m n. m. in se uredi s prepusti za razlivanje visokih voda. Na prehajanju Prilipske mrtvice se uredi nova premostitev, na katero se naveže tudi nova dostopna pot do obstoječe čistilne naprave; premostitev pri čistilni napravi se poruši, brežine in dno Prilipske mrtvice pa se na pri načrtovani in opuščeni premostitvi sanirajo.
(5) Na območju državnega prostorskega načrta se uredijo kolesarske povezave lokalnega pomena vzdolž bazena po večnamenskih poteh, obstoječih prometnicah ter novih poteh in cestah iz državnega prostorskega načrta. Vsi mostovi in prehodi čez potoke se obnovijo ali zgradijo v širini, ki omogoča kolesarski in peš promet. Ureditve za kolesarski in peš promet ob vzhodni obvoznici Brežic določa 24. člen te uredbe. Kolesarske povezave se ne urejajo v neposredni bližini nadomestnih habitatov. Ob kolesarskih poteh se lahko uredijo počivališča in pripadajoča drobna urbana oprema (klopi) ter javna razsvetljava, ki pa ni dopustna na odsekih tik ob nadomestnih habitatih in na mirnih območjih.
(6) Na severni strani regionalne ceste R2-419/1206 Križaj–Čatež ob Savi se lahko uredi večnamenska pot za kolesarje, pešce in kmetijske stroje ter za vzdrževanje vodotoka, vključno z ureditvijo cestne razsvetljave in ustreznim odvodnjavanjem ceste.
(7) Na območjih, na katerih načrtovane ureditve posegajo v območje avtoceste oziroma veljavnega lokacijskega načrta za AC Krška vas–Obrežje, se omogočata nemoteno obratovanje in vzdrževanje avtoceste. Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Zaradi načrtovanih ureditev v nobenem primeru ne smeta biti ogroženi stabilnost cestnega telesa in nasipov ter odvodnjavanje avtoceste. Prav tako se zaradi načrtovanih ureditev med gradnjo in obratovanjem ne sme poslabšati stanje poplavne varnosti na območju avtoceste. Zaradi ureditve akumulacijskega bazena se prestavi obstoječa avtocestna ograja pri naselju Podgračeno nad koto zajezitve.
(8) Pri križanjih priključnega daljnovoda z lokalnimi in gozdnimi cestami mora biti varnostna višina najmanj 7 m pri največjem povesu. Oddaljenost stebra od zunanjega roba ceste ne sme biti manjša od 10 m, razen če s tem soglaša upravljavec daljnovoda. Daljnovod mora biti v križni razpetini opremljen z električno ojačeno izolacijo. Pri križanjih gozdnih poti in kolovozov mora biti varnostna višina najmanj 6 m.

(1) Ob dovozni cesti do jezovne zgradbe se za napajanje gradbišča in hidroelektrarne napelje 20-kilovoltni kablovod z navezavo na obstoječi 20-kilovoltni daljnovod, ki poteka vzdolž regionalne ceste Čatež ob Savi–Mokrice.
(2) Za napajanje visokovodnega preliva se naredi srednjenapetostni priključek na obstoječe elektroenergetsko omrežje ter nova transformatorska postaja v primeru nezadostnih kapacitet. V času gradnje se priključek uporabi za napajanje gradbišča ob visokovodnem prelivu.
(3) Črpališča pri zadrževalnikih v Mihalovcu, Ločah in Rigoncah se priključijo na elektroenergetsko omrežje prek nizkonapetostnega omrežja iz transformatorskih postaj Mihalovec, Loče in Rigonce.
(4) Na športnorekreacijskem območju Grič se uporabi obstoječi 1-kilovoltni elektroenergetski priključek, če ne bo zadoščal, pa se izgradi nizkonapetostni priključek iz transformatorske postaje Krška vas.
(5) Na območju športnorekreacijskega območja Mostec se dozidava brodarske hiše, ribiški dom in parkirišča za avtodome priključijo na transformatorsko postajo Mostec. Zaradi gradnje ribiškega doma se prestavita ali kablirata obstoječa 20-kilovoltna elektroenergetska voda.
(6) Na območju križanja priključnega 110-kilovoltnega daljnovoda se naredi višinska uskladitev z obstoječimi daljnovodi.
(7) Na območju akumulacijskega bazena se pri naselju Podgračeno opusti sredinski kotni steber 20-kilovoltnega daljnovoda ter zamenjata in ustrezno namestita obrežna stebra, tako da se zagotovi zadostna višina med zajezitveno koto akumulacijskega bazena in verižnico daljnovoda. Dopustna je tudi rešitev s podzemnim vodom prek jezovne zgradbe.
(8) Obstoječi stebri elektroenergetskih vodov na območjih akumulacijskega bazena, preureditve izlivnega dela Krke in drugih načrtovanih ureditev se prestavijo. Glede na razdalje med načrtovanimi ureditvami in vodniki nadzemnih elektroenergetskih vodov se zviša daljnovod ali izvedejo drugi ustrezni ukrepi.
(9) Podzemno elektroenergetsko omrežje se na območjih križanja z načrtovanimi ureditvami ustrezno zaščiti, da se preprečijo poškodbe med gradnjo in obratovanjem, ali pa nadomesti z novim oziroma prestavi.
(10) Pri križanjih priključnega daljnovoda s srednjenapetostnimi vodi se zagotovijo varnostne višine najmanj 2,5 m, varnostne oddaljenosti pa najmanj 2 m. To velja tudi, ko je na zgornjem vodu dodatna obtežba, na spodnjem pa ne. Zgornji vod se v križni razpetini opremi z električno ojačeno izolacijo.
(11) Pri križanjih priključnega daljnovoda z nizkonapetostnimi vodi znašajo varnostne višine najmanj 2,5 m, varnostne oddaljenosti pa najmanj 2 m. Varnostna višina ob morebitnem odpadu dodatnega bremena v sosednjih razpetinah znaša najmanj 2 m. Zgornji vod se v križni razpetini opremi z električno in mehansko ojačeno izolacijo.
(12) Na območju izvennivojskega križanja obvoznice Brežice in železnice pri Intermarketu se preuredi potek obstoječega 20-kilovoltnega omrežja. Zamenjajo se obstoječi stebri daljnovoda.
(13) Južno od križišča vzhodne obvoznice Brežice in regionalne ceste R2 1335 Brežice–Dobova–Rigonce se med novim stebrom S4.1 in stebrom S4.2, ki se preuredi, obstoječi 20-kilovoltni daljnovod prestavi ali kablira.
(14) Na območju akumulacijskega bazena se severozahodno od Term Čatež preuredi potek obstoječega 20-kilovoltnega omrežja, tako da se izvede kot podzemni vod, ki akumulacijski bazen prečka prek mostne konstrukcije.

Na prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječim plinovodnim omrežjem, na katerih ni potrebna odstranitev, se ustrezno zaščiti plinovod, da se preprečijo poškodbe med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev. Odstranjeno plinovodno omrežje se nadomesti z novim omrežjem, ki se prilagodi načrtovanim ureditvam.

(1) Hidroelektrarna se priključi na javni vodovod v naselju Jesenice približno 1,4 km od križišča med lokalno cesto Jesenice–Ribnica in dovozno cesto do jezovne zgradbe.
(2) Športnorekreacijsko območje Grič se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž regionalne ceste Križaj–Čatež ob Savi.
(3) Na športnorekreacijskem območju Mostec se dozidava brodarske hiše, ribiški dom in parkirišča za avtodome priključijo na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž lokalne ceste Mostec–reka Sava.
(4) Pri križanjih priključnega daljnovoda z vodovodom se zagotovi varnostna višina najmanj 7 m. Daljnovod se v križni razpetini opremi z električno ojačeno izolacijo.
(5) Na vseh prečkanjih drugih načrtovanih ureditev z vodovodnim omrežjem se zagotovi ustrezna zaščita, da se ne poškoduje omrežje med gradnjo in obratovanjem teh ureditev. Vodovodno omrežje, ki se s temi ureditvami odstrani, se nadomesti z novim omrežjem, ki se prilagodi načrtovanim ureditvam.

(1) Telekomunikacijska povezava hidroelektrarne se uredi v sklopu 110-kilovoltne daljnovodne povezave ali s priključitvijo na druga komunikacijska omrežja.
(2) Na športnorekreacijskem območju Mostec se dozidava brodarske hiše in ribiški dom priključita na obstoječe komunikacijsko omrežje, ki poteka vzdolž lokalne ceste Mostec–reka Sava.
(3) Pri križanjih priključnega daljnovoda s komunikacijskimi vodi se zagotovita varnostna višina najmanj 3 m in varnostna oddaljenost najmanj 2 m. Daljnovod se v križni razpetini opremi z električno ojačeno izolacijo.
(4) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječim komunikacijskim omrežjem se zagotovi ustrezna zaščita, da se omrežje med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškoduje. Komunikacijsko omrežje, ki se s temi ureditvami odstrani, se nadomesti z novim, pri čemer se prilagoditev zagotovi ureditvam, načrtovanim s tem državnim prostorskim načrtom.
(5) Gradnja mobilnega komunikacijskega omrežja je dovoljena, pri čemer pa antenski stolpi niso dopustni na območjih kulturne dediščine in območjih, pomembnih za ohranjanje narave, na vodnih zemljiščih in na območjih naselij. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba dokazati, da ti objekti niso preveč vidno izpostavljeni v pogledih s turističnih točk in iz naselij in da morebitne manj vidno izpostavljene lokacije niso mogoče. Prednostno se za namestitev naprav uporabljajo cestni in drugi objekti, tako da antenski stolp ali drog nista potrebna.
(6) Med gradnjo objektov za izvennivojsko prečkanje železniške proge v sklopu vzhodne obvoznice Brežice se na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječim signalnovarnostnim telekomunikacijskim omrežjem zagotovi ustrezna zaščita, da se omrežje ne poškoduje.
(7) Ob odstranitvi obeh nivojskih prehodov s pripadajočimi napravami, med železniško progo in lokalno cesto LC 024651 Brežice–Cundrovec ter med železniško progo in regionalno cesto R1 1242 Bizeljsko–Čatež se preuredijo signalnovarnostne telekomunikacijske naprave.

(1) Komunalne in padavinske odpadne vode se na območju državnega prostorskega načrta odvajajo in čistijo v skladu s predpisi, ki urejajo zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in toplote v vode, s predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest, in predpisom, ki določa naloge opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Za potrebe hidroelektrarne se na njenem platoju zgradi greznica ali biološka čistilna naprava.
(3) Na športnorekreacijskem območju Grič se za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda uredi mala komunalna čistilna naprava s sekundarno stopnjo čiščenja.
(4) Na športnorekreacijskem območju Mostec se dozidava brodarske hiše in ribiški dom priključita na obstoječo kanalizacijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki poteka vzdolž lokalne ceste Mostec–reka Sava.
(5) Dopustna je ureditev kanalizacijskega sistema, vključno s pripadajočimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja, za naselja Čatež, Dvorce, Podgračeno in Ribnica.
(6) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev s kanalizacijskim omrežjem se zagotovi ustrezna zaščita, da se ne poškoduje kanalizacijsko omrežje med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev. Kanalizacijsko omrežje, ki se z načrtovanimi ureditvami odstrani, se nadomesti z novim, ki se prilagodi načrtovanim ureditvam.

Črpališča za namakanje se navežejo na elektroomrežje v najbližjih transformatorskih postajah. Njihova zgraditev se uskladi z upravljavcem hidroelektrarne. Črpališča za namakanje v ničemer ne smejo ogrožati varnosti, funkcije in vzdrževanja visokovodno-energetskih in visokovodnih nasipov. Morebitni posegi v nasipe, povezani z gradnjo črpališč, se predvidijo med načrtovanjem in izvedbo nasipov akumulacijskega bazena, črpališča v okviru nasipov pa se zgradijo ob njihovi izvedbi.

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom (Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličenje, št.: 6.1, 6.2, 6.3 in 6.4) v grafičnem delu državnega prostorskega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po opravljenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo sosednjim parcelam.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo.
(2) Investitorji na območjih državnega prostorskega načrta, na katerih načrtovane ureditve segajo na registrirano arheološko najdišče, pred pridobitvijo okoljevarstvenega ali kulturnovarstvenega soglasja zagotovijo izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg skrči na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve prilagodijo skladno z varstvenim režimom, tako da dediščina ne bo ogrožena.
(4) Obseg predhodnih in drugih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi v skladu s študijo Analiza arheološkega potenciala območja državnega prostorskega načrta za HE Mokrice, končno poročilo (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, Ljubljana, april 2011).
(5) Za posege v registrirana arheološka najdišča je potrebno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(6) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Celotno območje urejanja se pred gradnjo fotodokumentira v skladu z navodili službe, pristojne za ohranjanje narave.
(2) Pri urejanju nadomestnih habitatov in mirnih območij se upoštevajo naslednje zahteve:
– pred potopitvijo obrečnih gozdov se zagotovi fizična premestitev odmrlih in požaganih starih dreves skladno s 46. členom te uredbe in manj mobilnih živalskih vrst (te se določijo v poročilu o vplivih na okolje) na mirna območja;
– na območjih nadomestnih habitatov in mirnih območjih se v soglasju s službo, pristojno za varstvo narave, uredijo dostopne in učne poti, namestijo opazovalnice za ptice in informativne table ter izvedejo druge ureditve, povezane z vzdrževanjem in promocijo habitatov;
– na območju nadomestnega habitata – prodišča niso dopustni športne dejavnosti in ribolov;
– časovni razpored del in vrste dejavnosti na teh območjih se prilagodijo ekološkim zahtevam prisotnih vrst in drugim značilnostim posameznega nadomestnega habitata.
(3) Vse nove zasaditve se načrtujejo ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca obvodne zarasti, drevesnih gruč, posamičnih dreves in živice ob poteh ter vrstne sestave obstoječega rastja.
(4) Za preprečitev utopitve divjadi ob polnitvah retenzijskih površin se namenijo površine na visokovodno-energetskih in visokovodnih nasipih, na katerih se zagotovi tudi razrast avtohtonih vrst drevnine, ki se na vsaj 1/3 zračnih strani nasipov prepusti naravni sukcesiji, tako da se divjadi omogoči varnost pred poplavami in zagotovijo površine za gnezdenje, poleganje in vzrejo mladičev divjadi.
(5) Obstoječe rastje se ohranja na območjih, na katerih niso načrtovane prostorske ureditve oziroma posegi v prostor. Posebno pomembna je ohranitev starejših vrbovih, dobovih in drugih listopadnih sestojev, ki se po možnosti zagotavlja tudi na območjih posegov. Na odsekih brežin bazena, na katerih niso predvidene ureditve brežin s kamnitimi oblogami, se zagotovijo sonaravne oblike utrditve brežin ter zasaditev avtohtonih vrst dreves, grmovnic in plezalk. Po zgraditvi nasipov in ureditvi brežin se nemudoma začne sanacija območja.
(6) Pri urejanju površinskih voda in načrtovanju ureditev za uravnavanje dinamike in gladine podzemne vode se praviloma zagotavlja ohranitev sedanjih vodnih razmer v vodotokih, pa tudi na mokriščih oziroma površinah, ki so danes pod vplivom visokih voda.
(7) Po končanih delih v okviru načrtovanih ureditev se zagotovita sanacija poškodovanih površin na območju gradbišča in zatravitev z uporabo travne mešanice v sestavi, podobni rastju na obstoječih ekstenzivnih travnikih.
(8) Pri urejanju brežin bazena in pritokov Save se upoštevajo naslednje zahteve:
– pritoki Save se uredijo le v nujnem obsegu, in sicer s sonaravnimi ukrepi in uporabo naravnega materiala;
– na območjih, na katerih se odstrani obvodna zarast ali živice, se zagotovi ustrezna nadomestitev z zasaditvijo avtohtonih vrst drevnine;
– kjer se posegom v brežine pritokov ni mogoče izogniti, se za utrjevanje uporablja naravni material in oblikujejo brežine z razgibanimi nakloni;
– pri pritokih, v katerih so pomembnejše ribe z naravovarstvenega in ribogojnega vidika, se njihovi izlivi v bazen ali strugo Save uredijo tako, da je mogoč prehod rib iz akumulacije hidroelektrarne v pritoke in nasprotno, zagotovi se tudi nemotena prehodnost vodnih koridorjev vidre;
– predvideni zadrževalniki plavin na pritokih Save ne smejo onemogočati gorvodnega in dolvodnega prehajanja vodnih organizmov.
(9) Med gradnjo v izlivnem delu Krke se pred vsakim novim posegom izlovijo ribe na območju gradnje in preselijo gorvodno, kjer se vpliv gradnje ne pozna več. Pri tem se posebna pozornost nameni manjšim vrstam, kot so npr. nežice in globočki ter upiravec.
(10) Če bi ugotovitve monitoringa ribjih populacij v izlivnem delu Krke pokazale, da ribje populacije, predvsem manjše vrste, kot so npr. nežice, globočki, zvezdogled in upiravec, niso v ugodnem stanju in preko akumulacije ni zadostne genske povezljivosti s populacijami v reki Sotli še preostalim naravnim predelom Save pod akumulacijo hidroelektrarne, se potrebna zadostna genska povezljivost zagotovi umetno, npr. z izlovom in prenašanjem osebkov ali z umetnim gojenjem in vlaganjem ali z drugimi ustreznimi ukrepi. Dolgoročno ugodno stanje populacij omenjenih vrst rib je v izlivnem delu Krke potrebno zagotoviti z vzpostavitvijo ustreznega habitata.
(11) Na odtoku iz Prilipske mrtvice v zaprti kanal se namesti rešetka oziroma uredi prag, tako da izplavljanje rastlinskih in živalskih vrst ne bo mogoče. Pri določanju velikosti objekta sodeluje strokovna ustanova ali strokovnjak za vodne organizme.
(12) Zemeljska dela se opravljajo tako, da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
(13) Aktivna in nenaseljena gnezdišča in zavetišča ogroženih živalskih vrst, ki jih določi služba, pristojna za gozdove, se ohranijo zunaj načrtovanih ureditev.
(14) Na območjih naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini se ob morebitnih posegih, ki bi ta območja kakor koli ogrozili, zaradi evidentiranja novih naravnih vrednot in njihovega ohranjanja zagotovi naravovarstveni nadzor območne službe, pristojne za varstvo narave. Zagotovi se tudi občasen naravovarstveni geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O morebitnih posebnostih ali najdbi se obvesti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, oziroma območna služba, pristojna za varstvo narave. Ob odkritju najdb, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti naravnih vrednot, ter zaradi njihove ohranitve se naravovarstveno ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in Naravovarstvenimi smernicami za državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne, ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, 29. 1. 2010 (v nadaljnjem besedilu: naravovarstvene smernice).
(15) Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah in navajajo ekološko pomembno območje Save od Radeč do (začasne) državne meje, predlog območja Natura 2000 spodnja Sava (pSCI) in naravne vrednote na tem območju.
(16) Pri načrtovanju in izvedbi prehoda za vodne organizme, preureditve Krke in drugih pritokov Save ter pripravi programa okoljskega monitoringa je potrebno sodelovanje strokovnjaka za ribe.
(17) Izvajalci vsaj sedem dni pred začetkom posegov v vodotoke obvestijo pristojno ribiško družino, ji predložijo časovni načrt gradnje in omogočijo dostop do gradbišča, pa tudi nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.
(18) Do začetka urejanja nadomestnih habitatov, mirnih območij in drugih ureditev za ohranjanje narave se ohranja nespremenjena raba ali pa se ta prilagodi pogojem za njihovo ureditev.

(1) Na območjih, določenih v točki a) prvega odstavka 6. člena te uredbe, se vzpostavijo nadomestna habitata in mirna območja. Vzpostavitev nadomestnih habitatov in mirnih območij vključuje tehnično ureditev in nato dejavno usmerjanje življa v želeno stanje.
(2) Ukrepi za vzpostavitev nadomestnih habitatov in mirnih območij se določijo v elaboratu vzpostavitve nadomestnih habitatov in mirnih območij ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V izdelavo tega elaborata se vključi tudi strokovnjak biolog, rešitve pa se uskladijo z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave.
(3) V elaboratu iz prejšnjega odstavka, ki vključuje tudi omilitvene ukrepe za živalski svet, podrobnejša navodila za rabo zemljišč in spremljanje stanja na teh območjih ter ustrezne pravne naslove za izvedbo potrebnih ukrepov, mora biti izdelan do izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno.
(4) Vzpostavita se dva nadomestna habitata, s katerima se zagotovijo ugodne razmere za razvoj naravne sukcesije in vrst.
(5) Nadomestni habitat NH 1 (suhi travniki) se uredi pod prelivnim objektom na levem bregu v obsegu približno 14 ha. Teren se za zagotovitev delovanja razbremenilnika zniža in očisti. Zagotovijo se ukrepi za preprečitev pogostejših poplav glede na sedanje stanje in dviga podzemne vode nad 2 m pod površino terena. Po potrebi se uredi odvod morebitnih vodnih količin (npr. drenažni kanali), ki bi lahko povzročile spremembo teh habitatov. Na delu površin, predvidenih za ureditev suhih travnikov, se ob sodelovanju pedologa, ki ugotovi ustreznost kemijskih in drugih lastnosti tal za vrste, ki so prisotne na suhih travnikih, zamenja vrhnji sloj tal. Ob sodelovanju biologa se določi obseg takih površin in se izberejo ustrezne lokacije, na katerih se zgornja plast tal odstrani in zamenja s travno rušo s podzemnimi deli posameznih vrst (npr. kukavičevk), pripeljano s suhih travnikov, ki se uničijo zaradi ureditve bazena. Na celotnem območju NH 1 se na pokošenih travnikih in drugih površinah poseje seme, pridobljeno z okoliških suhih travnikov. Uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev na suhih travnikih ni dovoljena.
(6) Nadomestni habitat NH 2 (prodišče) se uredi na levem bregu gorvodno in dolvodno od obstoječega mostu čez Savo pri Budiču v Brežicah. Prodišče se uredi kot večja nezaraščena prodnata površina z ustrezno koto terena, ki bo zagotavljala ugodne razmere za malega deževnika in dve vrsti hroščev (Lionychus quadrillum in Bembidion friebi). Lastnosti nadomestnega habitata se natančno določijo v posebnih strokovnih podlagah oziroma elaboratu iz drugega odstavka tega člena.
(7) Uredi se šest mirnih območij, in sicer: mirno območje MO 1 (območje Krke dolvodno od avtocestnega mostu), mirno območje MO 2 (obrečni gozdovi z mlakami in plitvinami – desni breg), mirno območje MO 3 (obrečni gozdovi z mlakami in plitvinami – levi breg), mirno območje MO 4 (dovod vode za oživitev mrtvic), mirno območje MO 5 (rokav Stare Gabernice) in mirno območje MO 6 (Prilipska mrtvica).
(8) Mirno območje MO 1 (območje Krke dolvodno od avtocestnega mostu) se uredi tako, da se zmanjšajo negativni vplivi na habitate v izlivnem delu Krke, ki bo spremenjen zaradi gradnje in obratovanja bazena hidroelektrarne, ter da se upoštevajo omejitve zaradi varstva narave.
(9) Mirno območje MO 2 (obrečni gozdovi s plitvinami – desni breg) se uredi na desnem bregu bazena pri Termah Čatež. Med robovi bazena in obstoječimi visokovodnimi nasipi se teren poviša in uredi obrežje s plitvinami. Peščene brežine se naredijo položno v nagibu 1:5 z zveznim prehodom v naravno brežino. Vzdolž desnega brega se v bližini odlagališča sedimentov v bazenu uredijo plitvine s trstičjem in grmovnicami za gnezdenje malega martinca. Avtohtono rastje se zasadi v skladu z navodili biologa, tako da se oblikujejo ustrezni habitati za dnevne metulje, ekocelice za razvoj gozdnega rastja in podobno.
(10) Mirno območje MO 3 (obrečni gozdovi s plitvinami – levi breg) se uredi na levem bregu bazena pri Mostecu. Med robovi bazena in obstoječimi visokovodnimi nasipi se teren poviša in uredi obrežje s plitvinami. Peščene brežine se naredijo položno v nagibu 1:5 z zveznim prehodom v naravno brežino. Vzdolž levega brega se v bazenu uredijo plitvine s trstičjem in grmovnicami za gnezdenje malega martinca. Avtohtone rastline se zasadijo v skladu z navodili za oblikovanje ustreznih habitatov (habitat za dnevne metulje, ekocelice za razvoj gozdnega rastja ipd.).
(11) Mirno območje MO 4 (dovod vode za oživitev mrtvic) se uredi na levem bregu bazena, južno od Loč, z izvedbo približno 1,36 km dolgega dovodnega kanala od zajema vode v akumulaciji pa do začetka struge Stare Gabernice. Vodne količine na območju mrtvic se zagotovijo z odvzemom vode iz akumulacije, vendar samo ob pretokih nad 500 m3/s. Vtok v dovodni kanal se uredi v okviru retenzijskega preliva. Trasa dovodnega kanala se uredi po trasi nekdanjih mrtvic. Pri tem se izkoristijo vse morfološke značilnosti omenjenih suhih strug, obstoječa zarast se čim bolj ohrani. Med gradnjo bazena se območje zavaruje pred poškodbami in prepusti naravni sukcesiji. Ohrani se stalna voda v stari strugi. Posebnih ureditev ni. Pri nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in v postopkih presojanja vplivov na okolje se izdela dodatna študija, ki bo opredelila vplive HE Mokrice na ribje vrste na območju spodnje Save in bo določila potrebne ukrepe. V študiji se preveri možnost ureditve tega habitata tako, da je glede na naravne danosti primeren tudi za ribje vrste, preverijo se tudi možnosti za zagotovitev stalnega toka in premik vtoka v mrtvico.
(12) Mirno območje MO 5 (rokav Stare Gabernice) se uredi na levem bregu bazena, tako da se očisti in zavaruje pred poškodbami ter prepusti naravni sukcesiji.
(13) Mirno območje MO 6 (Prilipska mrtvica) se uredi na območju Prilipske mrtvice, ki se sanira, kar predstavlja izravnalni ukrep, s katerim se zagotovijo ugodnejše ekološke razmere za avtohtone vrste rib, močvirsko sklednico, bobra, vodne rastline in nevretenčarje. V okviru izravnalnega ukrepa se mrtvica očisti, tako da se odstranijo invazivne vrste in sediment, pred tem pa se prepreči temperaturno onesnaževanje, kar zagotovi povzročitelj onesnaževanja. Ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice zagotovi investitor ustrezne informacije, podatke in strokovne podlage (elaborat) za izboljšanje stanja po ukinitvi temperaturnega onesnaževanja. Za zagotovitev ugodnih razmer za divjad v času gnezdenja, poleganja in vzreje mladičev divjadi se gibanje obiskovalcev v osrednjem delu omeji, izjeme so prikriti dostopi do opazovalnic živali.
(14) Na mirnih območjih in ob nadomestnih habitatih se namestijo table z opozorilom, da je raba omejena z zahtevami za zagotavljanje ustreznih razmer na teh območjih.
(15) Nadomestni habitati in mirna območja morajo biti tehnično urejeni do izdaje uporabnega dovoljenja za hidroelektrarne.
(16) Na območju nadomestnih habitatov se v okviru monitoringa, ki se podrobno določi v programu okoljskega monitoringa, spremlja stanje vrst in habitatnih tipov. Vzpostavitev nadomestnih habitatov strokovno nadzira Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen.
(17) Po vzpostavitvi nadomestnega habitata se na njegovem območju vzpostavi pravni status območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(1) Regulirana struga Gabernice se na odseku od izliva v Savo do Zakota renaturira, kar je izravnalni ukrep. Preuredijo se struge, lokalna zavarovanja, zasaditve in drugi ukrepi, s katerimi se povečata habitatska in posledično vrstna pestrost vodnega ekosistema. Za načrtovanje in vzpostavitev renaturacije ter upravljanje Gabernice se uporabljajo tudi prvi, drugi, tretji, petnajsti in sedemnajsti odstavek prejšnjega člena.
(2) Vsaj 20 % dolžine brežin akumulacije Save se ohranja kot naravna, razgibana brežina. Obstoječi obvodni habitati, gozd in gozdni robovi se čim bolj ohranijo.
(3) Za gnezdenje vodomca se na vsaj desetih lokacijah na razširjenih delih nasipov vzdolž bazena zgradijo peščene stene iz menjajočih se slojev peska in melja s skoraj navpično brežino na vodni strani; na teh območjih veljajo enake omejitve kot za mirna območja.
(4) Naredijo se štirje med seboj povezani gnezdilni splavi za čigre s približno velikostjo 3 m × 5 m, pritrjeni na brežino ali dno bazena.
(5) Zagotovi se postavitev netopirnic, katerih število in podrobnejše lokacije se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(6) Pred odstranitvijo starejših dreves se v obrežni vegetaciji izvedejo natančne inventarizacije. Vsaj nekaj dreves, naseljenih s saproksilnimi vrstami hroščev, se presadi na ustrezna mesta, predvsem vrbe, pri katerih je pričakovati največji uspeh presaditve. Prav tako se prestavijo padla odmrla drevesa (tudi posekana stara drevesa, ki niso primerna za presaditev) in še posebej večja drevesa. Pri drevesnih vrstah, pri katerih se pričakuje majhen uspeh presaditev starih dreves (npr. dob, jesen), se za presaditev določijo mlajša drevesa. Zagotovi se sodelovanje strokovnjaka, ki bo opravil inventarizacijo, določil drevesa za presaditev (število in lokacije) in predlagal ustrezna mesta za prestavitev dreves.
(7) Na zračni strani nasipov se ponekod v skupnem deležu ene tretjine vseh teh površin uredijo suhi travniki kot rastišča kukavičevk tako, kot je navedeno v petem odstavku prejšnjega člena.
(8) Brežine visokovodnih energetskih nasipov na vodni strani se razširijo na levih in desnih brežinah bazena, tako da se zagotovi razgibanost, podobna naravni, z različnimi nakloni in zveznimi prehodi v raščeni teren ter z vgradnjo kamnov ali skal različne velikosti.
(9) Ureditev brežin bazena vključuje:
– ozelenitev zgornjega dela utrjenih brežin z avtohtonim rastjem (na vodni strani nasipov – zasaditev grmovnic in plezalk na območju kamnitih oblog, setev trave in semena drevnine – vse kot začetni ukrepi, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj ozelenjevanja brežin);
– sonaravno ekoremediacijsko ureditev, ki vključuje npr. protierozijski pas trstičja, kašte, fašine, zasaditev obrežnega rastja v skupnem obsegu najmanj 37 ha, in sicer na erozijsko manj obremenjenih mestih. Kamnometi na brežini struge se naredijo le na nujno potrebnih odsekih;
– zasaditev drevnine na brežinah in ob vznožju nasipov vzdolž bazena na zračni strani nasipov, ob poteh in drenažnih kanalih, ureditev neporavnanih kamnitih oblog;
– ob dostopih na nasipe se namestijo opozorilne table z napisi, ki prepovedujejo zadrževanje ljudi v času poplav.
(10) Za vse prizadete vrste in habitatne tipe se ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje zagotovijo strokovne podlage (elaborat) za natančno določitev lokacij nadomestnih habitatov in njihove ureditve ter vzdrževanje, vključno z ureditvijo prehoda za vodne organizme.
(11) Renaturacija Sotle se kot izravnalni ukrep uredi v okviru rešitev za zagotavljanje varnosti pred visokimi vodami Sotle.

Izvajalci morajo posege čim bolj prilagoditi življenjskemu ciklu živali:
– hrupnejša dela in posek rastja naj se opravljajo od avgusta do marca, to je v negnezditvenem obdobju ptic. Od aprila do julija se dejavnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela, v tem času se ne seka rastje, posegi v obrežno rastje se omejijo na najmanjši mogoči obseg. Posek rastja naj ne bo sočasno na celotnem odseku, temveč postopen;
– gradbena dela v Krki in Savi s pritoki se zaradi zmanjšanja vplivov na kakovost in pretok vode, povečanje kalnosti in druge motnje v vodotokih ter s tem vplivov na ribje populacije v Krki opravljajo zunaj časa drsti nesalmonidnih vrst rib, ki traja od 1. marca do 30. junija, gradnja v Krki se opravi tudi zunaj razmnoževalnega obdobja vidre, ki traja od decembra do aprila; tako so gradbena dela v Krki dopustna od 1. julija do 30. novembra. V Savi morajo biti vsi posegi zunaj časa drsti nesalmonidnih vrst rib, ki traja od 1. marca do 30. junija; tako so dela v Savi dopustna od 1. julija do 28. februarja. V pritokih Save se vsi posegi načrtujejo zunaj časa drsti avtohtonih vrst rib od 1. decembra do 30. junija; tako so dela v teh potokih dopustna od 1. junija do 30. novembra. Vsi posegi naj bodo v čim krajšem mogočem času, da bo vpliv na vidro in ribji živelj Krke in Save ter pritokov Save čim manjši;
– osebki navadnega škržka iz izlivnega dela Krke se pred začetkom izvajanja posegov v Krki preselijo v Krko gorvodno od meje državnega prostorskega načrta;
– gradnja daljnovoda in vzdrževalna dela pod daljnovodom (sečnja, košnja) se opravljajo v času, ko ne bodo motili razmnoževanja dvoživk in ptic na tem območju in so dopustni od 1. septembra do 29. februarja;
– posegi na širšem območju Prilipske mrtvice in širšega območja pritokov Save se lahko začnejo v avgustu ali pozneje, ko so paglavci dvoživk že preobraženi in imajo možnost umika iz vodnih habitatov;
– drevje se seka postopno, ko ptice ne gnezdijo;
– urejanje na športnorekreacijskem območju Grič mora potekati v nerazmnoževalnem obdobju živali, to je od 1. oktobra do 28. februarja.

Investitor po izdaji mnenja iz šestnajstega odstavka 45. člena prenese zemljišča na območju nadomestnega habitata suhi travniki (NH 1) in mirnih območij MO 2 in MO 3 (obrečni gozdovi) v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zemljišča na območjih nadomestnega habitata prodišče (NH 2) in območja renaturacije Gabernice ter mirnim območjem MO 1, MO 4, MO 5 in MO 6 pa Agenciji Republike Slovenije za okolje. Če upravljavec ne more zagotoviti vzdrževanja nadomestnih habitatov v skladu z elaboratom iz 46. člena te uredbe, se obveznost vzdrževanja nadomestnih habitatov prenese na investitorja.

(1) Za kmetije, ki zaradi posameznih ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta, izgubijo kmetijska zemljišča, morajo investitorji teh ureditev narediti sanacijske programe, pri tem pa se upošteva tudi strokovna podlaga Izdelava ocen vpliva na kmetijsko proizvodnjo in izdelava preusmeritvenih načrtov za izbrane kmetije na območju HE Mokrice (Center za razvoj podeželja in kmetijstva, Preserje, december 2011) in za območje Vzhodne obvoznice Brežic v skladu s strokovno podlago Posledice izgradnje vzhodne obvoznice Brežic v sklopu gradnje HE Mokrice na ekonomičnost kmetijske pridelave ter preučitev možnosti za ohranitev kmetijskih pridelovalnih kapacitet (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, januar 2013).
(2) S tesnilnimi zavesami in drugimi ukrepi za uravnavanje gladine podzemne vode se na kmetijskih zemljiščih zagotovi ohranjanje gladine podzemne vode 1,5 m pod nivojem kmetijskih zemljišč, če ni že v današnjem stanju višja.
(3) Zagotovi se monitoring kmetijskih zemljišč. Na podlagi njegovih izsledkov višinskih kot gladine podzemne vode se na kmetijskih zemljiščih ob akumulacijskem bazenu na območju morebitnih sprememb kote gladine podzemne vode izvedejo hidromelioracijski ukrepi.
(4) Posamezni investitorji odkupijo zemljišča, na katerih se izvaja poseg, in ostanke zemljišč, ki bi zaradi izvedbe posega ostali manjši od 0,3 ha.
(5) Morebitni posegi na njivskih površinah, katerih namenska raba se ne spremeni, morajo biti opravljeni v poznojesenskem in zimskem obdobju.
(6) S površin, ki so namenjene gradnji objektov in akumulacijskega bazena, se pobere rodovitni del tal in odloži na primernih lokacijah. Odstranjena tla se uporabijo za rekultivacijo in sanacijo razvrednotenih zemljišč na območju državnega prostorskega načrta ter za rekultivacijo in sanacijo razvrednotenih in manj kakovostnih kmetijskih zemljišč v širši okolici. Posegi potekajo pod nadzorom pedologa tudi ob upoštevanju ugotovitev Elaborata uporabe rodovitnega dela tal iz območja državnega prostorskega načrta hidroelektrarne (Agrarius, d. o. o., december 2011 in dopolnitev januar 2013).
(7) Pri poglobitvah terena na Čateškem polju se najprej odgrne zgornji sloj tal, zatem se odstranijo spodnje plasti do ustrezne kote, na koncu pa se živica ponovno razgrne po znižanem terenu; celotno območje znižanega terena se rekultivira, tako da se uredijo travniki.
(8) Začasno zasedena zemljišča se po končani gradnji rekultivirajo in ponovno usposobijo za kmetijsko obdelavo.
(9) Obstoječi hidromelioracijski sistemi se glede na načrtovane posege in ureditve rekonstruirajo ali prilagodijo, tako da se zagotovi njihovo nadaljnje delovanje.
(10) Investitorji med gradnjo in po njej omogočijo dostop do kmetijskih zemljišč in obdelovanje kmetijskih zemljišč, ki se ne preurejajo, ter do sosednjih gozdnih zemljišč in gospodarjenje z gozdom pod enakimi pogoji kakor doslej.
(11) Dovozne poti pri gradnji nasipov morajo v čim večjem obsegu potekati po notranji strani akumulacijskega jezera zaradi čim manjšega začasnega zasedanja gozdnih in kmetijskih površin. Dostopi do vode za namakanje kmetijskih zemljišč se uredijo v skladu z 20. členom te uredbe.
(12) Na površinah, ki bodo prizadete z gradnjo načrtovanih ureditev, je dopustna zložba – komasacija kmetijskih zemljišč.
(13) Pred posekom na območjih gozda in obvodne zarasti se skupaj z zavodom, pristojnim za gozdove, določi površina za posek in popiše lesna masa. Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda pa se odstrani ves neporabljen material.
(14) Na gozdnih posekah se zagotovijo ukrepi za vzpostavitev čim naravnejšega gozdnega roba.
(15) Pri sečnji se dosledno upošteva gozdni red, pri spravilu pa se uporabljajo lažji stroji oziroma se spravilo opravlja pozimi, ko so tla zavarovana s snegom ali zamrznjena.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.
(2) Med obratovanjem se v objektu HE Mokrice zagotovi protipožarni sistem v skladu z veljavnimi predpisi o požarnem varstvu.
(3) Dostop do bazena za dodatno črpanje požarne vode se zagotovi na območju dostopov do vode za namakanje, na rekreacijskih območjih in na posebej za ta namen urejenih dostopih.
(4) Manipulativne površine za intervencijska vozila in druge potrebe gašenja požara ter za varen umik ljudi in premoženja se zagotovijo na ploščadi ob jezovni zgradbi in posameznih rekreacijskih ureditvah. Na območju jezovne zgradbe se zagotovijo razmere za varen umik ljudi ob nesreči.
(5) Varstvo pred požarom pri daljnovodu mora biti zagotovljeno z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, odmiki drevja od stebra daljnovoda najmanj 3 m in z uporabo negorljivega materiala na objektih pod daljnovodom.

(1) Investitor objektov energetske ureditve pred začetkom obratovanja hidroelektrarne izdela načrt ukrepov, oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja ob morebitni porušitvi jezovne zgradbe. Pri načrtovanju objektov se izdela in upošteva študija o ogroženosti zaradi morebitne porušitve jezu oziroma poplavnega vala, upoštevajo pa se tudi posledice porušitve jezovne zgradbe, morebitne okvare ali napake pri obratovanju zapornic ali posledice izjemno visokih voda ter predvidijo ustrezni ukrepi. Vzpostavi se ustrezen alarmni sistem ali varnostni protokol, ki ob porušitvi katere od gorvodnih hidroelektrarn v verigi zagotovi ustrezno obratovanje hidroelektrarne.
(2) Zagotovi se protierozijska zaščita površin, določenih v 21. členu te uredbe.
(3) Območja retenzijskih površin se označijo z opozorili o morebitnih poplavah ob nastanku izrednih razmer (visoke vode) in evakuaciji s teh površin. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se predvidi način vidnega ali zvočnega obveščanja pred začetkom prelivanja in določijo ukrepi za fizično preprečitev dostopa nepooblaščenim na nevarna območja.
(4) Na območjih za rekreacijo ob vodnih površinah, na katerih se predvideva zadrževanje večjega števila oseb, se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidijo otoki z opremo za reševanje iz vode.
(5) Prepreči se dostop plovil in oseb (plavalcev) v akumulacijskem bazenu do objekta HE Mokrice, tako da se približno 200 m pred jezovno zgradbo namestijo opozorilne table o prepovedi približevanja in zagotovijo drugi ustrezni ukrepi.
(6) Rekreativne dejavnosti na območju akumulacijskega bazena in na poplavnih območjih ob visokih vodah niso dovoljene.

(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in material, za katerega obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Preprečijo se emisije prahu s prometnih in gradbiščnih površin ter odlagališč gradbenega materiala z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu; prepreči se tudi odtekanje voda z gradbiščnih površin na kmetijske obdelovalne površine. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materiala, ki vsebuje škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(2) Izvajalec zemeljskih del za sanacijo kmetijskih površin zagotovi izdelavo tehnološkega elaborata – projekta o ravnanju in uporabi rodovitnega dela tal.
(3) Vsa dela se morajo opravljati v obdobju, ko tla niso preveč razmočena, kar se določi z nadzorom med gradnjo, tako da se preprečijo stiskanje, onesnaženje ter uničenje tal. Med gradnjo se vodi tudi evidenca o mestih in količinah odstranjenega materiala ter o začasnih odlagališčih, pa tudi o nadaljnji uporabi za sanacijo.
(4) Onesnažena tla z morebitnih divjih odlagališč odpadkov in podobno se sanirajo na območju akumulacijskega bazena do zunanje meje drenažnih kanalov in na območjih vseh drugih gradbenih posegov v sklopu izvedbe državnega prostorskega načrta.
(5) Pred zajezitvijo bazena se odstranijo vegetacijski pokrov in površinske humusne plasti tal s tistega območja poplavitve, ki ni pomembno za naravno protierozijsko zaščito in ohranjanje habitatov.
(6) Rodovitni del tal, ki se na območju obvoznice odstrani, se uporabi za rekultivacijo in ureditev obcestnega prostora te ceste. S celotne površine akumulacije se pred poplavitvijo odstrani rodovitni del tal v obsegu približno 0,78 mio m3, ki se uporabi pri ureditvah v sklopu državnega prostorskega načrta ter sanaciji razvrednotenih površin in izboljšavi kmetijskih zemljišč na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega. Rodovitni del tal se odstrani in premesti, tako da se prepreči onesnaženje s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Začasna odlagališča tal morajo biti narejena tako, da se ohranita rodovitnost in količina tal, pri čemer se ne smeta mešati mrtvica in živica. Če celotne količine rodovitnega dela tal ne bo mogoče v kratkem času uporabiti na prej navedene načine, se preostanek do končne uporabe začasno odloži tudi za daljši čas, pri čemer je dopustna tudi uporaba večjih in višjih odlagališč, na katerih ne bo zagotovljena ohranitev rodovitnosti odloženih tal. Začasna odlagališča rodovitnega dela tal se uredijo pod nadzorom pedologa. Lokacije za ta odlagališča se določijo zunaj poplavnih območij v dogovoru z lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo. Dopustno je začasno odlaganje na območjih odlagališč sedimentov, pri čemer se lokacija in čas trajanja odlaganja uskladita s predvideno rabo prostora na teh območjih.
(7) Način odstranjevanja in odlaganja rodovitnega dela tal se pri nadaljnjem projektiranju določi v poročilu o vplivih na okolje in upošteva pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Za začasne prometne in gradbene površine ter odlagališča materiala se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.

(1) Med gradnjo se onesnaženje zraka zmanjša z ustreznim vzdrževanjem in upravljanjem delovnih strojev in prometnih vozil ter uporabo tehnično brezhibnih gradbenih strojev in prevoznih sredstev. Zagotovi se vlaženje sipkega materiala, nezaščitenih površin, prometnih površin na javnih cestah in gradbišču, prepreči pa se tudi raznašanje materiala z gradbišča.
(2) Skladišča ali začasna odlagališča razsutega gradbenega materiala se uredijo čim bližje gradbišču in v čim večji oddaljenosti od naselij.

(1) Zaradi gradnje hidroelektrarne in drugih ureditev, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, se vodni režim, posebno pa odtok visokih voda, ne sme poslabšati. Zagotavlja se ohranitev retenzijskih površin. Vzdržuje se ustrezen hidravlični režim v retenzijskem prostoru, nasipavanje ni dovoljeno.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se zagotovi sanacija virov onesnaženja Save, v skladu z Operativnim programom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda, še pred polnitvijo akumulacije.
(3) Brežine Save se uredijo skladno z 9., 10., 20., 30. in 44. členom te uredbe, poglabljanje struge Save pa skladno z 9. členom te uredbe. Pritoki Save, Sromljica in Bučlen se uredijo skladno s 17., 18., 24. in 44. členom te uredbe.
(4) Pri gradnji na priobalnem zemljišču vodotokov se čim bolj upošteva varovanje priobalnega zemljišča z odmikom 5 m od vodnega zemljišča pritokov Save, stebri daljnovoda se ne postavijo v brežine in struge vodotokov, prav tako ne opore premostitev čez potoke.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ni dovoljeno postavljati naprav in objektov, ki ogrožajo stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjšujejo varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirajo normalen pretok vode in plavja ter onemogočajo obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(6) Med gradnjo in obratovanjem se v vodotokih zagotovi ekološko sprejemljiv pretok in izvajajo se ukrepi, da ob poseganju v brežine ali struge vodotokov v vodi ni neprekinjene kalnosti.
(7) Odvajanje vode s cestnih površin se uredi tako, da se prepreči onesnaženje tal, podzemnih voda, stoječih površinskih voda ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Na območjih ureditve dostopne ceste, parkirišč, utrjenih površin gradbišča in na drugih manipulativnih površinah hidroelektrarne se voda odvaja prek lovilnikov olj in maščob, tako da se v strugo Save in pritokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, po kakovosti ustrezna predpisom in navodilom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive, ter predpisom, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju voda v vode in javno kanalizacijo. Na sistem odvajanja vode ne sme biti priključen iztok komunalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) voda.
(8) Vse onesnažene vode, zbrane s cestnih in drugih povoznih površin, se pred izpustom v najbližji površinski vodotok ali drug odvodnik ustrezno očistijo. V naravne odvodnike se spušča le voda, ki po kakovosti ustreza predpisom o varovanju voda. Natančnejši ukrepi se določijo v poročilu o vplivih na okolje.
(9) Med gradnjo se izkopani material ne odlaga v pretočni profil vodotoka. Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala se med gradnjo uredijo tako, da se prepreči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda.
(10) Izvedba betonskih del ne sme povzročati onesnaženja vodotoka z betonom. Neposredno odvajanje tehnološke odpadne vode v površinski vodotok je prepovedano.
(11) Preprečita se splakovanje delovnega orodja in spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v vode.
(12) Manipulativne površine (ploščadi), na katerih se pretaka gorivo in opravljajo manjša popravila tehničnih naprav, se opremijo z lovilniki olj, da ni mogoče neposredno odtekanje odpadnih in izcednih voda v tla, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Gradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali, zbirnikom voda in lovilniki olj (mogoči ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami), se predvidi že v programu gradbenih del.
(13) Ob razlitju nevarnih tekočin se onesnaženi material odstrani in odloži na ustrezno odlagališče. Izvajalci in vzdrževalci hidroelektrarne in obvoznice pripravijo načrte za takojšnje učinkovito ukrepanje ob razlitju onesnaževal (gorivo, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ločeno med gradnjo in obratovanjem, ki jih potrdi ministrstvo, pristojno za okolje. Načrti vključujejo način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podzemno vodo ter ukrepe za odstranitev sedimenta in izbiro lokacije za odlaganje onesnaženega sedimenta. Med gradnjo se vodi evidenca nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(14) Z gradbenotehničnimi rešitvami investitorji zagotovijo kar največjo zaščito pred izlitjem onesnaževal s cestišča.
(15) Uporabi se način tesnjenja akumulacijskega bazena in po potrebi tak sistem drenažnih kanalov, ki ohranja gladino podzemne vode na območju suhih travišč vsaj 2 m pod tlemi.
(16) Za spremljanje radioaktivnosti in drugih parametrov kakovosti vode se redno izvaja monitoring vode v akumulacijskem bazenu.
(17) Na začasnem odlagališču izkopanega materiala in celotnem območju gradnje objektov, prevoznih poti in drugih manipulativnih površin se zagotovita zbiranje in predčiščenje odpadnih voda, če nastajajo, z zadrževalniki padavinskih voda, usedalniki oziroma lovilniki olj.
(18) Izvaja se monitoring gladine podzemne vode, po potrebi pa se kota njene gladine uravnava po sistemu drenažnih kanalov in s tesnitvijo visokovodno-energetskih nasipov, tako da se zadosti potrebam varstva narave, oskrbe s pitno vodo in kmetijstva.
(19) Izdelajo se smernice dobre prakse za kmetijstvo za zmanjševanje vpliva na obremenjevanje podzemnih voda in omejevanje evtrofikacije v akumulaciji zaradi čezmernega gnojenja.

(1) Zamuljevanje dna vodnega telesa se preprečuje z rednim strojnim čiščenjem. V kolikor so sedimenti kontaminirani, se odložijo na za ta namen primerna odlagališča.
(2) Dolvodno od hidroelektrarne Mokrice se zagotovi približek naravne dinamike pretoka. Režim spuščanja vode iz akumulacije mora dopuščati nihanje pretokov, vendar hitrost dviga gladine spodnje vode ne sme biti tako velika, da bi se pojavilo povečano izpiranje materiala ter posledično poglabljanje vodotoka in odplakovanje vodnih organizmov. Z ukrepom se kontrolirano regulirajo hitrosti dviga spodnje vode, da ne pride do negativnih vplivov na morfologijo struge in vodne organizme. Ukrep se izvaja na zadnji pregradi v verigi hidroelektrarn in v primeru izgradnje hidroelektrarn na hrvaški strani ni več potreben.
(3) Kontinuirano se zagotavlja premeščanje rinjenih plavin. Prag prelivnih polj mora biti zasnovan tako, da je na nivoju dna sedanje struge in ne sme ovirati premeščanja plavin skozi bazen pri visokih vodah. Po potrebi naj se premeščajo plavine na mesta, kjer jih lahko ob visokih vodah odnese tok navzdol.
(4) Na mestih v akumulaciji, kjer ni nevarnosti odplavitve, se sidrajo odmrla drevesa, s čimer se vpliva na morfologijo struge (tolmuni, prodišča, meandri) in hidravlične lastnosti ter na kopičenje anorganskih in organskih delcev. Sidranje odmrlih dreves ima ključno vlogo pri nastajanju kakovostnih obrežnih habitatov v rekah. Pozitiven je vpliv na produkcijo nevretenčarjev in rib. Ukrep se izvede na način, da dreves visoka voda ne odplavi.
(5) Na brežinah akumulacije se zasadi in vzdržuje avtohtono obrežno vegetacijo, značilno za Savo na tem odseku.
(6) Na erozijsko manj obremenjenih mestih se izvedejo sonaravne ureditve brežin, kot so npr. protierozijski pas trstičevja, vrbovi, potaknjenci, vrbovi popleti, plotovi, kašte, fašine ipd. Za zagotovitev pogojev za doseganje dobrega ekološkega potenciala se vzpostavi hidromorfološke strukture (akumulacije plavnega lesa, vodne brazde) in obrežne strukture (obtoki, kotanje z zastalo vodo, zapadlo drevje).
(7) Na notranjih brežinah akumulacije se tam, kjer je to hidravlično izvedljivo, oblikujejo manjši zalivi reda velikosti od 2 do 10 metrov, z različnimi globinami vode (sipine, tolmuni).
(8) Pri jezovni zgradbi se zagotovita ustrezen prehod za ribe in njegova funkcionalnost. Ribji prehod se dimenzionira tako, da se zagotovi prehajanje najmanjših in najšibkejših ribjih vrst, s čimer se omogoči izmenjava genetskega materiala, pomembnega za razvoj in ohranjanje ribjih vrst. Migracije rib se lahko omogoči tudi s premeščanjem rib, ki se jih izlovi dolvodno od ovire in premosti gorvodno od ovire v vodotoku.

(1) Na celotni trasi obvoznice in križišč je potrebna absorpcijska – tišja obrabna plast vozišča. Na mostu čez Savo in na premostitvenih objektih čez železnico se naredijo tihe dilatacije.
(2) Ob trasi obvoznice se naredijo:
– protihrupni nasip PN-01 višine 0,5 m do 3,5 m v skupni dolžini 149 m (glavna os),
– protihrupna ograja APO-02 višine 3 m v dolžini 146 m (glavna os) in
– protihrupna ograja APO-03 višine 2 m v dolžini 131 m (prestavitev 1–6).
(3) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se preveri potreba po izvedbi pasivne protihrupne zaščite objekt Sodarska pot 27 (parc. št. 96/4, k. o. 1283 Črnc).
(4) Za zmanjšanje hrupa se izvajajo osnovni omilitveni ukrepi varstva pred hrupom, ki se določijo na podlagi izsledkov strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom s predlogom protihrupnih ukrepov, predvidoma pa:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, opremljenih s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;
– izvajanje hrupnih gradbenih del samo ob delavnikih med 7. in 18. uro;
– načrtovanje prevoznih poti na gradbišče čim bolj zunaj stanovanjskih območij;
– izvedba protihrupnih barier za zaščito stavb z varovanimi prostori pri preseganju mejnih vrednosti hrupa.
(5) Pri začasni ali občasni čezmerni obremenitvi okolja se pridobi dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja, o čemer je treba pridobiti soglasje lokalne skupnosti. Z objavo na svetovnem spletu in v enem od časopisov, ki pokrivajo območje prizadete občine, se obvesti tudi javnost.
(6) Območje državnega prostorskega načrta za območje HE Mokrice je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom (vodne površine, posamezna območja razpršene poselitve, območja neposredno ob naseljih, ki se bodo uporabljala tudi za rekreacijo) ter kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom (kmetijske in gozdne površine, območje hidroenergetske infrastrukture), kar je večji del območja državnega prostorskega načrta. Na območju državnega prostorskega načrta HE Mokrice skladno z obstoječo in predvideno namensko rabo ni naselij.

(1) Pri načrtovanju in graditvi objektov in naprav, ki so viri elektromagnetnih sevanj se upošteva predpise, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Varovalni pas priključnega daljnovoda:
– širina varovalnega pasu nadzemnega voda je 30 m (15 m levo in desno od osi priključnega daljnovoda), ki je razširjena tam, kjer je to potrebno zaradi poseka gozdne vegetacije,
– območje varovalnega pasu podzemnega voda znaša 6 m (3 m levo in desno od osi kabelskega sistema),
– celotno območje varovalnega pasu nadzemnega voda in podzemnega voda se šteje za II. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(3) V varovalnem pasu priključnega daljnovoda je prepovedana gradnja objektov, v katerih prebivajo ali se zadržujejo ljudje ali se v njih skladišči vnetljiv material. Pod daljnovodom je prepovedano tudi parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.

(1) Za razsvetljavo med obratovanjem načrtovanih objektov in ureditev se smejo uporabiti le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Namestitev svetilk naj se čim bolj omeji, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se prepovesta, objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji oziroma s samodejnim vklopom in izklopom. Upravljavec razsvetljave zagotovi, da podnevi od jutra do večera ni prižgana, razen v zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti megli, močnem dežju ali sneženju).
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih se, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(1) Prostorske ureditve se izvajajo postopno na celotnem območju gradnje, delitev na manjše, zaključene funkcionalne celote je dopustna glede na izbrano tehnologijo gradnje in skladno z dinamiko dajanja investicijskih pobud, če se izvajanje posameznih ureditev med seboj uskladi. Najprej se pripravijo gradbišče hidroelektrarne z ureditvijo dostopnih cest in poti ter druge pripadajoče prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture. Dela se po tehničnih možnostih časovno uskladijo z zahtevami okoljskega poročila in poročila o vplivih na okolje, upoštevajoč čim večje varovanje naravnega okolja in vegetacijsko obdobje, ribjo drst in druge živalske razvojne cikle.
(2) Pred dvigom vode v bazenu na obratovalno gladino in začetkom obratovanja hidroelektrarne se zagotovijo dokončne ureditve vseh objektov in naprav, potrebnih za njeno delovanje, in vse ureditve, ki so potrebne zaradi vplivov, tudi sanacija odlagališč odpadkov na območju predvidene ureditve in ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti naselij na vplivnem območju hidroelektrarne.
(3) Zagotovi se časovno usklajen potek gradnje infrastrukturnih vodov, naprav in objektov.
(4) Splavnica in pristanišča se lahko naredijo po končani gradnji hidroelektrarne, tako da pri tem ni moteno delovanje hidroelektrarne. Splavnica se premosti sočasno z njeno gradnjo.
(5) Pri uporabi objektov na športnorekreacijskih območjih Grič in Mostec ter pri Prilipski mrtvici se upošteva, da bo poplavna varnost, predvidena z državnim prostorskim načrtom, zagotovljena šele po zgraditvi hidroelektrarne Mokrice.
(6) Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti zunaj vplivnega območja hidroelektrarne, na izlivnih delih vodotokov Prilipski potok, Drnovec, Orehovec, Grajski potok, Gabernica, Mali Drnovec, Drašček ter na območju Krke se izvedejo sočasno z ureditvijo, potrebno za obratovanje hidroelektrarne Mokrice.

(1) Investitorji zagotovijo celostne načrte monitoringa pred gradnjo in po njej ter med obratovanjem za ureditve, načrtovane z državnim prostorskim načrtom, kakor je določeno v okoljskem poročilu ter se določi v poročilu o vplivih na okolje in programu okoljskega monitoringa.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Tam, kjer je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske vode, količina in kakovost podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje, in v skladu z usmeritvami iz poročila o vplivih na okolje. Ugotovitve monitoringa so javne. Investitorji morajo poskrbeti za dostopnost podatkov, predvsem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaradi morebitnega dviga podzemne vode na neizkopane arheološke ostaline v tleh.
(3) Pred odlaganjem sedimentov na odlagališča so redne tudi meritve njihove onesnaženosti.
(4) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih morajo investitorji izvesti na podlagi ugotovitev monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatna zasaditev in ukrepi za preprečevanje erozije,
– sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sanacija objektov ter kmetijskih in drugih zemljišč, za katere se glede na rezultate monitoringa ugotovi poslabšanje stanja zaradi gradnje in obratovanja hidroelektrarne ter drugih ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
(5) Investitorji zagotovijo nadzor nad posegi, ki se izvajajo na podlagi državnega prostorskega načrta.
(6) Zagotovi se redno spremljanje kakovosti podzemne vode na celotnem vplivnem območju HE Mokrice.
(7) Zagotovi se nadzor nad pravilnostjo vzpostavitve nadomestnih habitatov in mirnih območij ter drugih ureditev z vidika divjadi, predvsem ureditev za umik divjadi pred visokimi vodami. Nadzor opravlja predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije.
(8) Zagotovi se nadzor nad pravilnostjo opravljenih del na melioracijskih sistemih in začasnim odlaganjem ter uporabo rodovitne prsti za izboljšanje oziroma vzpostavitev novih kmetijskih zemljišč. Nadzor opravlja usposobljen strokovnjak.
(9) Pred začetkom gradnje, med gradnjo, po zaključeni gradnji in po vsakokratnem dogodku visokih vod, ki potencialno ogrožajo avtocestne nasipe, je potrebno izvesti monitoring stanja erozije na brežinah avtoceste.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta je dopustno vzdrževanje objektov.
(2) Investitorji načrtovanih ureditev v sklopu upravljanja organizirajo vzdrževanje v skladu z zahtevami za vzdrževanje, tako da se ohranja funkcionalnost teh ureditev.
(3) Objekti energetske ureditve, vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju, spremljajoči in pomožni objekti ter objekti vodne infrastrukture se vzdržujejo na podlagi predpisa, ki ureja pogoje koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save.
(4) Zagotovi se vzdrževanje gozda in grmovne zarasti v varovalnem pasu priključnega daljnovoda, vključno z občasnim odstranjevanjem previsoko zraslega in nezaželenega rastja.
(5) Z brežin in prodišč pritokov Save se odstranjujejo plavje in naplavine, če povzročajo spremembo režima rečnega toka in posledično erozijo, poplavno ogroženost in preusmeritev rečnega toka.
(6) Ob brežinah akumulacijskega bazena, pritokov in drenažnih kanalov se redno vzdržuje obrežna zarast. Na brežinah nad zgornjo obratovalno gladino oziroma srednjo visoko vodo se ohrani zasaditev gibkega grmovnega rastja in dreves.
(7) Obrežno zavarovanje iz skal se vzdržuje le pri morebitnih poškodbah po visokih vodah. Visokovodni nasipi se redno vzdržujejo. Dopušča se zaraščanje brežin nasipov, vendar zarast ne sme povzročati poškodb oblog ali zmanjšati njihove trdnosti in namembnosti. Zagotovi se vzdrževanje drenažnih kanalov, tako da se zagotovita njihova funkcionalnost in vzdrževanje izlivnih delov pritokov, tako da ne bo preprečena njihova prehodnost za vodne organizme.
(8) Nadomestna habitata, mirna območja, renaturirana Gabernica, splavi in druge ureditve za gnezdenje ptic ter plitvine v bazenu se redno vzdržujejo, tako da se ohranja ugodno stanje vrst. Spremembe glede vzdrževanja teh ureditev so dopustne na podlagi ugotovitev monitoringov ob predhodni uskladitvi s pristojno službo za varstvo narave.
(9) Po končani gradnji se prepreči širjenje invazivnih vrst rastlin z redno košnjo in odstranjevanjem rastlin.
(10) Vzdrževalna dela se opredelijo s projektom obratovanja in vzdrževanja ali navodili za vzdrževanje, ki se pripravijo za vsako posamezno ureditev.

(1) Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s prevoznimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami odlagališč materiala, ki ga ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase prevoznih poti in lokacije za odlagališča se izberejo tako, da so čim manj prizadeti bivalno in naravno okolje ter obstoječe ureditve in da ne posegajo na območja varstva kulturne dediščine.
(2) Gradbiščni plato za hidroelektrarno z vso potrebno infrastrukturo (pisarne, delavnice, skladišča, odlagališča, betonarna) se uredi na desnem bregu in v manjšem obsegu na levem bregu. Gradbišče se uredi tudi v neposredni bližini preliva v retenzijo na levem bregu.
(3) Za gradbišče jezovne zgradbe se napelje 20-kilovoltni kablovod z navezavo na obstoječi 20-kilovoltni daljnovod Mokrice. Zgradi se priključek na vodovod. Za gradbišče v bližini visokovodnega preliva se na levem bregu napelje 20-kilovoltni kablovod z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(4) Med gradnjo se uporabljajo obstoječe občinske cestne povezave, ki se po potrebi utrdijo in prilagodijo za zagotovitev neoviranega dovoza strojev in potrebnega materiala. Med gradnjo so prevozi mogoči tudi po območjih gradbišča in dostopnih cestah do priključnega daljnovoda.
(5) Za gradnjo objektov hidroelektrarne se na levem bregu uporabi lokalna cesta R2-420/1335 Brežice–Dobova, na katero se navežejo:
– cesta skozi Mostec, ki vodi do broda na Savi,
– obstoječa poljska pot, ki vodi po desnem bregu regulirane Gabernice in se bo po končani gradnji uporabljala kot stalna dostopna cesta do visokovodnega preliva, in
– cesta skozi Loče ter v nadaljevanju obstoječa poljska pot do obtočnega kanala gradbene jame med gradnjo, ki se po končani gradnji ohrani kot stalna dostopna cesta do jezovne zgradbe.
(6) Glede na potrebe gradnje se lahko načrtujejo tudi druge, nove gradbiščne poti, s katerimi se bo prevoz med gradnjo čim bolj izognil naseljem; te poti se po končani gradnji lahko rekultivirajo.
(7) Dostopne poti do gradbišč se pri projektiranju gradbiščnih ureditev lahko izboljšajo v dogovoru z lokalno skupnostjo.
(8) S fazno gradnjo se zagotovi čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala na območju državnega prostorskega načrta. Vgradni izkopani material se uporabi za gradnjo nasipov in druge ureditve na tem območju ter za izravnave terena. Del presežkov nenosilnega materiala se lahko odloži na za to predvidenih površinah zunaj državnega prostorskega načrta, opredeljenih v občinskih prostorskih aktih. Inertni material, ki nastane zaradi rušitve objektov, se odloži v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in odlaganje odpadkov.
(9) Med zemeljskimi deli se ne smejo ustvarjati začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
(10) Jezovna zgradba se gradi v eni gradbeni jami, pred njeno izvedbo se naredi obtočni kanal. Vzdolžni zaščitni nasipi gradbene jame se lahko zgradijo sočasno z izkopi obtočnega kanala, glavni del prečnih nasipov pa šele s postopnim urejanjem obtočnega kanala in preusmerjanjem Save.
(11) Pri izdelavi projektne dokumentacije se na območju akumulacijskega bazena opredelijo razpoložljive količine rodovitnega dela tal, prodnega in drugega materiala ter opredeli ravnanje z njim in določijo količine ter časovna dinamika.
(12) Gradbišča posameznih prostorskih ureditev se smiselno izvedljivo zavarujejo z zaščitno ograjo, tako da se zagotovita varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč. Po končani gradnji se ograja odstrani.
(13) Med gradnjo se gradbišča ponoči ne osvetljujejo, razen v posebnih primerih, ko se uporabijo izključno svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Svetila za varovanje naj bodo opremljena s senzorji oziroma s samodejnim vklopom in izklopom.
(14) Zagotovi se taka organizacija gradbišča, da se prepreči vsakršno onesnaževanje vode, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(15) Skladišča vnetljivih snovi se uredijo v tipskem zabojniku, opremljenem z lovilno posodo, nameščenem ob gradbiščni ograji in obdanem z varnostno ograjo.
(16) Manjša odlagališča polizdelkov se uredijo na deloviščih ob mestih vgrajevanja, delno pa v skladišču na glavnem gradbišču. Morebitno odlaganje polizdelkov zunaj gradbišč izvajalec uskladi s projektantom, izvajalcem nadzora in lokalno skupnostjo.
(17) Med gradnjo se ne posega v gozdove, na katerih ureditve s to uredbo niso predvidene. Štori in odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, ampak le na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasip.
(18) Gradbeni material ali odpadki se ne odlagajo na najboljša kmetijska zemljišča ter območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(19) Pred začetkom opravljanja zemeljskih del se ob nadzoru biologa določijo površine, na katerih rastejo tujerodne invazivne vrste. Pri odkrivanju zgornjega sloja tal s teh površin se rodovitni del tal v debelini 40 cm odrine in odloži ločeno od zemljine s preostalih površin ter se dokončno odloži v globino akumulacije, tako da ga zalije voda in se prepreči nadaljnji razvoj tujerodnih invazivnih vrst steblik in njihovo širjenje v novo oblikovane obvodne prostore, bazen in vodotoke.
(20) Gradbeni stroji se prevažajo in gradbeni material se v glavnem dovaža po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališča gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.
(21) Poleg obveznosti, navedenih v 8. do 61. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo tudi:
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bo v neposredni bližini naselij, na območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih. K elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;
– zagotoviti posnetek stanja obstoječih cest in drugih površin, po katerih bo potekal gradbiščni promet oziroma po katerih se bo preusmerjal promet med gradnjo;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega prometa in gibanja pešcev po obstoječem omrežju cest in poti, tako da se prometna varnost ne bo zmanjšala;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša; zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradbenih posegov prekinjeni; urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določeni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo;
– zagotoviti, da se odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča umestijo samo na območjih državnega prostorskega načrta in na predhodno arheološko pregledanih območjih, ne pa na objektih ali območjih kulturne dediščine;
– zagotoviti, da se infrastruktura ne prestavlja na območja kulturne dediščine in da se križanja infrastrukture izvedejo tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– na območjih varstva kulturne dediščine omogočiti opravljanje nadzora pristojnih služb nad izvajanjem posegov;
– sproti rekultivirati območja posegov;
– pred začetkom del ustrezno urediti vse ceste za morebitni obvoz ali promet med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti vse poškodbe na teh cestah;
– ustrezno zaščititi infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte, tako da se zagotovi nemotena oskrba po vseh obstoječih infrastrukturnih vodih in napravah, po končani gradnji pa odpraviti poškodbe na njih;
– zagotoviti, da se na gradbišču akumulacijskega bazena hidroelektrarne ne bo zadrževala voda v obdobjih, ko je velika verjetnost evtrofikacije vode zaradi biološko razgradljivih snovi ter manjše vsebnosti raztopljenega kisika v njej;
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev čezmernega onesnaženja tal, vode in zraka ob prevozu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, ob nezgodah pa zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.

Poleg obveznosti, navedenih 8. do 61. členu te uredbe, morajo investitorji in upravljavci tudi:
– izvajati monitoring skladno s 60. členom te uredbe;
– opravljati redna vzdrževalna dela skladno z 61. členom te uredbe;
– pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja odpraviti poškodbe na infrastrukturnih objektih, napravah in drugih objektih, nastale zaradi gradnje in obratovanja hidroelektrarne ter drugih prostorskih ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z lokalnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, na katere bo vplivala gradnja;
– do pridobitve gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno zagotoviti izdelavo projektne dokumentacije za omilitvene in izravnalne ukrepe, ki so določeni v okoljskem poročilu, in izvesti te ukrepe do pridobitve uporabnega dovoljenja za hidroelektrarno;
– pred začetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale za obvoz in prevoz med gradnjo;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov in infrastrukture, na katere bo vplivala gradnja;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov, začasno pridobljena zemljišča pa po končani gradnji povrniti v prvotno rabo ter revitalizirati kmetijska zemljišča ob udeležbi kmetijskih strokovnjakov in lastnikov nepremičnin;
– zagotoviti, da med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne in drugih ureditev, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, ne bo onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na avtocesti in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi;
– izmeriti kmetijska zemljišča, na katera se posega, in meritve v obliki digitalnega grafičnega sloja (format shp) dostaviti na upravno enoto, na kateri si bodo lastniki uredili novo stanje grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev;
– takoj po neurjih in odtoku visokih voda opraviti oglede retenzijskih površin in odstraniti vse naplavine, na zemljiščih pa vzpostaviti prvotno stanje;
– takoj ustaviti dela in o tem obvestiti pristojnega upravljavca tega omrežja, če se pri opravljanju del opazi neznana infrastrukturna naprava;
– se pred začetkom gradnje z lokalno skupnostjo dogovoriti o načinu in zahtevah za odlaganje odvečnega materiala.

Za omilitev čezmejnih vplivov na območju Republike Hrvaške ali za omilitev vplivov na območju Republike Slovenije, s katero se zmanjšujejo tudi čezmejni vplivi, se v postopku izdelave projektne dokumentacije ter izvedbe in obratovanja hidroelektrarne zagotovijo naslednji ukrepi:
a) v zvezi z vplivi na odtočni režim reke Save v mejnem profilu se:
– na mejnem profilu zagotavlja naravni pretok reke Save ali drug, med državama dogovorjeni pretok,
– izvede prelivni objekt za prelivanje visokih voda na retenzijske površine v skladu s 13. členom te uredbe;
b) v zvezi z vplivi na morfološko stanje struge reke Save se:
– pri velikih pretokih omogoča premeščanje naplavin (prod, pesek, mivka ipd.) iz akumulacijskega bazena,
– do izgradnje prve pregrade na hrvaški strani reke Save odstranjujejo naplavine (prod, pesek, mivka ipd.) izza jezu Nuklearne elektrarne Krško in se prenašajo dolvodno od pregrade HE Mokrice,
– premeščajo naplavine (prod, pesek, mivka ipd.) znotraj akumulacije tako, da jih lahko dolvodno odnaša tok;
c) v zvezi z vplivi na podzemne vode se zagotovi, da se visokovodno-energetski nasipi ter raščena tla pod njimi tesnijo do nepropustne podlage, v zaledju nasipov pa se izvedejo drenažni kanali za vzdrževanje nivoja podtalnice, v skladu z 11. in 49. členom te uredbe;
d) v zvezi z vplivi na kakovost voda se:
– brežine reke Save v največji možni meri uredijo sonaravno v skladu s 44. in 46. členom te uredbe,
– visokovodno-energetski nasipi izvedejo z razširitvami, ki se ob vodnem telesu zasadijo z drevjem v skladu s 46. členom te uredbe,
– zagotovijo ukrepi za zmanjšanje vpliva evtrofikacije v skladu s 54., 55. in 61. členom te uredbe;
e) v zvezi z vplivi na naravo se:
– gradbena dela v koritu reke Save lahko izvajajo le v obdobju med 1. julijem in 28. februarjem,
– upoštevajo omejitve v zvezi z gradbiščem, navedene v 62. členu te uredbe.

(1) Pri uresničevanju državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških (hidroenergetskih), vodnih, prometnih, inženirskogeoloških, hidroloških, geomehanskih, seizmičnih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega (hidroenergetskega) vidika, vidika upravljanja voda, oblikovalskega, prometnotehničnega, ekonomsko-finančnega ali okoljevarstvenih vidikov, vključno z vidika zmanjšanja čezmejnih vplivov v Republiki Hrvaški, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo. Pred izvedbo posamezne ureditve investitor seznani z odstopanji lokalno skupnost.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1) Do začetka gradnje posameznih prostorskih ureditev so na območju državnega prostorskega načrta iz 6. člena te uredbe dovoljeni:
– vzdrževanje objektov iz 61. člena te uredbe,
– vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,
– urejanje in vzdrževanje vodotokov,
– opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih in
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Do začetka gradnje se omogočata nemoteno obratovanje in vzdrževanje avtoceste, v tem času posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(3) Dela in posegi iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo poslabšati ali kakor koli spreminjati vodnega režima in pogojev za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta.
(4) Dela in posegi, navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, so dopustna, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za ureditve, določene s tem državnim prostorskim načrtom, in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice (Uradni list RS, št. 50/12) na območju parcel v katastrskih občinah:
– k. o. Krška vas (1301): 1750, 1758, 1759/21, 1759/22, 1759/31, 1759/32, 1759/33, 1759/34, 1759/35, 1759/36, 1759/37, 1759/38, 1759/39, 1759/8, 1759/9, 3474/6, 4330, 4331, 4332, 4333, 4334/1, 4340/4, 4340/5, 4795/20, 4795/47, 4795/58, 4795/59, 4795/60, 4795/61, 4795/62;
– k. o. Čatež (1306): 1880/1, 1894/1, 1894/4, 1895.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 6. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o ureditvenem načrtu Terme Čatež (Uradni list SRS, št. 31/90, Uradni list RS, št. 4/02 in 49/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu Terme Čatež (Uradni list SRS, št. 15/88 in 18/88, Uradni list RS, št. 4/02),
– Odlok o zazidalnem načrtu Čatež–Savska pot (Uradni list RS, št. 19/02, 80/02 in 58/03),
– Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Brežice–Mokrice–meja z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 46/92 in 6/93 – popr.),
– Odlok o lokacijskem načrtu Čistilna naprava Brežice (Uradni list RS, št. 17/04),
– Odlok o zazidalnem načrtu Gospodarski terminal Obrežje (Uradni list RS, št. 69/02, 102/02 in 58/03),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/87 in 25/88, Uradni list RS, št. 29/96, 57/96, 50/98, 4/02 in 102/06),
– Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87 in 8/88, Uradni list RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 59/08, 78/08, 39/09 in 104/09),
– Odlok o usklajenosti prostorsko izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice z dopolnitvami (Uradni list RS, št. 79/97, 45/99, 57/99, 59/00, 50/01, 33/02, 58/03, 55/06, 8/10 in 43/13).

Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.