Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v aprilu 2013 pod številko projekta 6780 izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana.

(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Mestni občini Slovenj Gradec.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).
(5) Oznake, navedene v 3., 6. do 19., 21. do 24., 26. do 29., 31., 33., 37., 39. in 44. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtuje državna cesta z vsemi objekti in ureditvami potrebnimi za njeno nemoteno delovanje. Državno cesto sestavljata štiripasovna cesta med priključkoma Slovenj Gradec jug in Velenje jug ter navezovalna cesta N1 med Konovim in priključkom Škale.
(2) Načrtovane prostorske ureditve so:
– štiripasovna cesta od priključka Slovenj Gradec jug do priključka Velenje jug (v nadaljnjem besedilu: štiripasovna cesta),
– navezovalna cesta N1,
– priključki Slovenj Gradec jug, Podgorje, Gaberke, Škale, Velenje jug,
– počivališče Podgorje vzhod in Podgorje zahod (v nadaljnjem besedilu: počivališče Podgorje),
– podzemna izvedba dela daljnovoda 2 × 110 kV Dravograd–Velenje in odstranitev obstoječega daljnovoda 2 × 110 kV Dravograd–Velenje,
– spremljajoče ureditve: odstranitve objektov, ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, ureditve in prestavitve obstoječih vodotokov,
– prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture in
– okoljevarstveni ukrepi.

(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu (853): 639/1, 639/2, 639/3, 639/4, 674/1, 674/3, 675, 677, 679, 680, 681/1, 681/2, 682/11, 713, 714/1, 714/3, 723/1, 724, 726, 727, 729, 733, 734, 735, 736, 737, 738, 740, 741/1, 741/2, 742, 743/1, 743/2, 765/1, 766/1, 766/2, 769, 770/1, 770/2, 770/3, 772, 774, 880, 883/1, 883/2, 883/3, 884, 885, 1055/1, 1058, 1060, 1061, 1062/1, 1064, 1071/1, 1102/5, 1104/2, 1105/1, 1105/2, 1119, 1120/1, 1124/2, 1131/3, 1135/14;
– k. o. Podgorje (854): 597/1, 600, 601/1, 601/2, 604/1, 604/2, 633, 634, 635, 636, 639, 641, 642, 643, 644, 648, 649, 651/1, 652, 653, 654/1, 654/2, 658, 673, 674, 675, 676, 680, 681, 684, 685, 686, 688/1, 688/4, 688/5, 704/2, 704/3, 704/4, 707/1, 707/3, 707/4, 707/5, 715, 716, 719, 721/1, 721/3, 721/4, 722/1, 722/4, 722/5, 747/1, 753, 754/1, 754/2, 756/1, 758, 759, 765/1, 765/2, 768/1, 768/2, 768/3, 768/4, 769, 770/1, 770/2, 771/1, 772/1, 922/1, 922/2, 924, 925, 926/2, 929/2, 930, 934, 935, 936, 937, 939, 941, 943/1, 950, 951, 952, 953, 957/1, 958/1, 959, 963, 964, 965, 966/1, 966/2, 966/3, 967, 969/2, 969/3, 969/7, 969/8, 970/3, 973, 974/1, 975, 976/2, 997, 998, 1001, 1002, 1003, 1004, 1006, 1007/1, 1008/1, 1008/2, 1011/1, 1012, 1013, 1014, 1015, 1016/1, 1040/1, 1040/7, 1097, 1098, 1103, 1106/3, 1107, 1109, 1110, 1111/1, 1112, 1113, 1114, 1115, 1117, 1118/1, 1118/2, 1118/3, 1130, 1131/1, 1131/2, 1131/3, 1134, 1135, 2869, 2870, 2935, 2936, 2939/1, 2939/4, 2940/1, 2940/2, 2941, 2942, 2946/25, 2946/26, 2946/27, 2946/28, 2946/29, 2946/30, 2946/31, 2946/32, 2946/33, 2946/34, 2946/35, 2946/36, 2946/37, 2946/38, 2949/2, 2949/3, 2950/1, 2969;
– k. o. Veluna (857): 79/2, 80/2, 81, 82, 108/1, 109, 121/1, 124/1, 147/2, 147/3, 147/4, 148/1, 148/2, 150, 151/1, 151/3, 151/4, 153, 154, 155, 156, 158/1, 158/2, 158/3, 159/1, 159/4, 159/8, 160/1, 160/2, 161/1, 161/2, 161/3, 333/1, 333/2, 333/4, 333/5, 334/2;
– k. o. Vodriž (859): 261/1, 261/2, 319, 321, 323, 440/2, 459, 466, 473, 474, 475, 478, 485, 502;
– k. o. Ravne (949): -83, 516/2, 521/1, 522, 523, 528, 529, 530/1, 530/2, 530/3, 530/4, 530/5, 532/1, 532/2, 532/3, 535/6, 537/4, 538/1, 1504/3, 1504/4;
– k. o. Gaberke (958): 1057/1, 1061/1, 1063/1, 1069/1, 1069/4, 1069/5, 1069/7, 1069/9, 1071/2, 1071/3, 1072/1, 1072/2, 1072/3, 1072/4, 1076/1, 1115/4, 1115/13, 1115/16, 1115/17, 1382;
– k. o. Paka (953): 481/1, 481/8, 481/14, 670;
– k. o. Plešivec (950): 9/2, 11, 13/1, 13/2, 15/1, 15/3, 794/3, 794/5, 794/7, 794/8, 794/9, 794/10, 798/2, 803/1, 804, 805, 806, 820/1, 820/5, 824, 891/3, 891/7, 892, 905/1, 905/2, 909/1, 909/2, 909/3, 911/1, 911/3, 911/4, 911/5, 911/8, 911/9, 911/14, 912/1, 912/2, 919, 920, 923, 924, 931/1, 931/2, 931/3, 931/4, 932, 940, 944, 946, 949, 959/1, 959/5, 963/1, 963/2, 965/1, 965/3, 965/4, 965/5, 965/6, 965/7, 965/8, 965/9, 965/10, 965/11, 966/1, 966/2, 966/3, 966/4, 967, 970, 971/1, 971/3, 971/4, 1081, 1104/2, 1105/2, 1105/4, 1114/4, 1120/1, 1121/1, 1121/2;
– k. o. Hrastovec (951): 695/5, 695/6, 697/1, 698/3, 700/9, 700/15, 701/2, 701/3, 701/4, 701/5, 702/2, 702/3, 704/5, 704/7, 705, 707/1, 707/2, 709, 712, 713, 714/3, 720, 722/2, 724, 726/1, 727/1, 727/3, 728/1, 731, 744, 759/1, 759/2, 857/1, 857/2;
– k. o. Škale (957): 205/21, 205/32, 205/34, 208/1, 208/3, 208/7, 208/13, 210/1, 222/2, 243/1, 249/1, 252, 256/2, 257, 258, 261/2, 262/1, 262/2, 269/2, 269/3, 270, 272/1, 272/2, 272/3, 274, 298/6, 336/3, 336/4, 336/6, 338, 339/2, 339/3, 339/5, 340, 341, 351, 352/1, 353, 354/1, 368, 424/2, 426/1, 426/7, 426/14, 426/17, 672/1, 672/12, 678/1, 678/2, 723/4, 723/13, 723/14, 723/20, 723/28, 725/1, 725/2, 725/3, 726, 727/1, 727/2, 728/1, 728/2, 729/15, 739, 740/1, 740/2, 740/3, 742/12, 838/5, 838/13, 843/17, 863/5, 863/6, 863/10, 863/11, 863/12, 863/13, 863/14, 863/15, 863/16, 863/18, 863/19, 863/20, 863/21, 866/1, 866/8, 866/9, 866/10, 866/13, 866/14, 866/15, 866/21, 868/1, 868/2, 868/5, 868/6, 868/7, 868/8, 868/10, 871, 873/1, 873/2, 874/4, 874/5, 874/9, 875/1, 875/2, 875/3, 875/4, 875/5, 875/6, 876/5, 876/6, 876/8, 936, 937/2, 937/5, 937/8, 938/1, 938/3, 939/1, 939/2, 939/3, 939/4, 942/1, 942/11, 942/12, 942/13, 942/14, 942/15, 942/16, 942/20, 942/21, 942/22, 945/5, 945/16, 945/17, 945/21, 945/22, 959, 1215/6, 1217/1, 1217/3, 1221/1, 1221/2, 1232/1, 1233/1, 1248/5, 1248/7, 1248/8, 1251/4, 1254/5, 1256/2, 1262, 1270/2, 1280/1, 1281, 1282/1, 1282/2, 1284;
– k. o. Velenje (964): 240/1, 263/4, 282/2, 282/4, 286/11, 286/13, 288/2, 288/4, 288/5, 288/6, 288/7, 289, 294/1, 294/2, 294/3, 295/1, 295/2, 295/3, 295/4, 309/1, 309/4, 309/5, 309/6, 309/7, 309/10, 309/14, 309/19, 309/20, 309/21, 309/22, 309/23, 309/24, 314/1, 314/2, 315/5, 315/7, 315/8, 315/9, 315/10, 315/11, 315/12, 315/13, 316/1, 316/2, 317/1, 317/2, 317/4, 317/19, 322/1, 337/3, 338/6, 341/2, 341/3, 341/5, 342, 343, 344/4, 344/7, 344/13, 344/15, 345/1, 346, 354/2, 355/2, 355/3, 355/6, 355/7, 355/8, 355/9, 355/10, 356/1, 362/7, 377/1, 378/2, 381/2, 393/7, 393/8, 393/11, 499/1, 505/1, 515/4, 515/5, 516/1, 516/6, 524/1, 525/1, 525/11, 525/14, 525/15, 530/3, 547/20, 547/22, 561/1, 561/2, 682, 683/1, 687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 695, 696/1, 696/2, 697/1, 697/2, 698/1, 698/2, 701/4, 704/12, 704/13, 705/1, 705/2, 706, 707/1, 708/1, 708/2, 709/1, 709/2, 710, 711, 712, 713/1, 714, 715, 717/2, 717/6, 719/1, 719/2, 720/1, 720/3, 720/5, 720/7, 720/8, 720/9, 720/10, 721, 722/2, 722/4, 723/1, 723/8, 723/10, 724, 727/5, 727/7, 728/1, 728/2, 730/1, 730/2, 730/3, 732, 734, 735/2, 736, 739, 744/1, 744/2, 744/3, 747, 748, 749, 752/1, 752/2, 757, 758, 759, 760, 785/2, 785/3, 785/9, 787/2, 790, 791, 792/2, 793/1, 793/2, 793/3, 794/1, 794/2, 795/1, 795/7, 796, 797/2, 798, 799, 800, 801, 802/1, 802/3, 803/1, 803/2, 829/14, 830/5, 830/10, 830/11, 830/14, 830/15, 830/17, 830/18, 830/19, 830/20, 852/1, 852/3, 853, 1491/4, 1491/8, 1492, 1504, 1505, 1506, 1507, 1508/1, 1508/2, 1509/1, 1509/2, 1511, 1512/1, 1512/3, 1512/5, 1512/6, 1512/7, 1512/8, 1512/9, 1512/10, 1512/11, 1512/12, 1514/2, 1516/1, 1517, 1518/1, 1518/5, 1519, 1550, 1551, 1577/1, 1578, 1581, 1583, 1586/2, 1586/3, 1586/4, 1588/1, 1589, 1591, 1594/1, 1594/3, 1595/1, 1596, 1599/1, 1599/3, 1600/1, 1600/2, 1600/3, 1602/2, 1603/2, 1604/2, 1608, 1609/1, 1609/17, 1611/1, 1627/3, 1639/3, 1641, 1642, 1643, 1646/2, 1646/3, 1646/5, 1646/6, 1647/3, 2904, 2905, 2906, 2907/1, 2924, 3511/27, 3511/28, 3512, 3559/1, 3560/4, 3560/11, 3561/1, 3561/2, 3561/3, 3561/4, 3561/5, 3561/6, 3567, 3568/2, 3582/15, 3584/3, 3591/1, 3599/1, 3599/2, 3599/3, 3599/12, 3599/13, 3599/14, 3599/15, 3599/16, 3599/25, 3599/33, 3601/2, 3608/1, 3608/5, 3609/35, 3639, 3640/1.
(2) Ureditve, navedene v 3. členu te uredbe, obsegajo tudi območja predorskih cevi pod zemljišči ali deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Podgorje (854): 1016/1;
– k. o. Veluna (857): 101, 102, 103/1, 103/2, 103/3, 104, 105/1, 105/2, 106/1, 106/2, 108/1, 109, 116, 121/1, 123, 147/2;
– k. o. Vodriž (859): 261/2, 314/1, 314/2, 318, 319, 323, 324, 334, 335, 336, 337, 338, 340, 345, 346/1, 348, 355/1, 410, 411, 436, 440/1, 440/2, 441, 442, 444, 474, 504, 506, 508;
– k. o. Plešivec (950): 8/1, 9/2, 10, 11, 12, 13/1, 13/2, 15/1, 1081;
– k. o. Hrastovec (951): 698/3, 700/9, 700/12, 828/7;
– k. o. Velenje (964): 330, 331/1, 331/2, 331/3, 331/4, 331/5, 331/6, 332, 333, 334/6, 334/9, 335/1, 335/2, 337/2, 337/3, 337/4, 338/4, 338/5, 338/6, 341/3, 3598/1.
(3) Območje državnega prostorskega načrta za rekonstrukcije, rušitve in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v skladu z geodetskim načrtom obsega tudi zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
a) elektronsko komunikacijsko omrežje:
– k. o. Ravne (949): 522, 528, 530/3, 531, 532/2, 532/3, 532/14, 533, 535/6, 535/7, 537/4, 537/5, 538/1, 542, 543, 544, 1476/1, 1477, 1504/3;
– k. o. Plešivec (950): 924, 925, 926, 1120/1;
– k. o. Škale (957): 261/2, 262/1, 263, 868/1, 875/1, 942/1, 1284;
– k. o. Velenje (964): 785/2, 788/2, 791, 792/2, 794/1, 830/5, 830/13, 830/15, 830/17, 830/18, 1647/3, 3584/3, 3608/1;
b) javna razsvetljava:
– k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu (853): 765/1, 770/2, 778/1, 778/2, 780, 782/3, 1105/1;
– k. o. Podgorje (854): 1098, 1099, 1101, 1103, 1106/1, 1106/2, 2936;
– k. o. Škale (957): 208/13;
– k. o. Velenje (964): 1646/2, 1646/3;
c) vodovod:
– k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu (853): 741/1, 742, 1120/1;
– k. o. Podgorje (854): 14/1, 688/1, 695, 698, 705/2, 2939/2, 2950/1, 2956/1;
– k. o. Škale (957): 351, 356/2, 357, 358, 375/3, 375/6, 382/1, 863/18, 863/19, 863/21, 866/8, 1233/1, 1282/1;
– k. o. Velenje (964): 315/5, 315/11, 315/12, 315/13, 709/1, 709/2, 3568/2;
d) vročevod:
– k. o. Velenje (964): 355/10, 377/1, 3511/20, 3511/27, 3582/15;
e) kanalizacija:
– k. o. Veluna (857): 160/1, 161/3, 1504/3;
– k. o. Plešivec (950): 794/9, 820/1, 965/10, 1120/1;
– k. o. Škale (957): 246, 256/2, 261/2, 272/1, 424/2, 876/8, 942/19;
– k. o. Velenje (964): 267, 270/2, 270/3, 271, 282/4, 286/13, 288/4, 289, 315/4, 315/5, 315/6, 315/12, 315/13, 711, 712, 713/1, 3568/1, 3568/2;
f) elektroenergetsko omrežje:
– k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu (853): 135, 714/1, 717/2, 720, 723/1, 723/3, 723/4, 863/4, 863/5, 863/6, 864, 865/3, 865/4, 865/5, 865/6, 866, 867/2, 867/8, 867/9, 879/1, 879/3, 880, 883/1, 884, 1102/1, 1102/2, 1121/8, 1121/10, 1121/21, 1156;
– k. o. Podgorje (854): 651/1, 707/5, 759, 950, 963, 1106/1, 1118/2, 1119, 1122, 2949/2, 2969;
– k. o. Veluna (857): 148/1, 150, 158/3;
– k. o. Ravne (949): 522, 528, 530/2, 530/3, 530/5, 531, 532/2, 532/3, 532/14, 533, 535/6, 535/7, 537/2, 537/4, 537/5, 538/1, 542, 543, 544, 558, 559, 562, 1476/1, 1477, 1504/3;
– k. o. Gaberke (958): 1057/1, 1061/1, 1063/1;
– k. o. Plešivec (950): 15/1, 15/3, 16/2, 19/1, 19/3, 19/4, 21, 27, 28/3, 30, 31, 803/1, 804, 805, 905/2, 911/7, 924, 925, 926, 931/1, 969, 970, 971/1, 971/3, 1026, 1029, 1030/1, 1033, 1042/7, 1042/8, 1042/12, 1081, 1105/1, 1105/2, 1113, 1114/4, 1115, 1120/1, 1121/1, 1121/2;
– k. o. Hrastovec (951): 704/6, 704/7, 709, 724, 726/1, 728/1, 742, 854, 857/1, 857/2;
– k. o. Škale (957): 252, 256/2, 261/2, 262/1, 357, 375/6, 863/3, 863/18, 863/19, 866/8, 871, 873/1, 936, 937/5, 937/8, 942/22, 945/5, 959, 1280/1, 1280/2, 1282/2;
– k. o. Velenje (964): 263/4, 341/1, 341/2, 341/3, 341/5, 342, 343, 344/14, 344/15, 345/1, 393/11, 393/12, 395/12, 547/20, 547/21, 561/2, 695, 696/1, 697/1, 717/5, 717/6, 749, 750, 753, 754, 755/1, 755/2, 757, 758, 759, 760, 761, 762, 763/1, 763/2, 764, 765, 779, 780, 782, 783/17, 785/2, 785/10, 785/11, 788/2, 788/9, 790, 791, 792/2, 793/1, 794/1, 802/1, 803/1, 803/2, 805/1, 805/2, 806/1, 806/2, 807/1, 809/1, 809/2, 816/2, 816/3, 830/5, 830/12, 830/13, 1516/1, 1516/2, 1544, 1578, 1581, 1583, 1587/4, 1600/1, 1609/1, 1609/15, 1611/1, 1639/3, 3511/28, 3567, 3608/1;
g) plinovodno omrežje:
– k. o. Podgorje (854): 765/1, 765/2, 768/2, 941, 943/1, 1107, 1113, 1118/1, 2949/2;
– k. o. Ravne (949): 530/3, 531, 532/3, 533;
– k. o. Škale (957): 261/2, 262/1, 263, 272/3, 843/17, 863/18, 863/19, 863/20, 863/21, 1233/1, 1284.
(4) Podzemna izvedba daljnovoda 2 × 110 kV Dravograd–Velenje se izvede na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v katastrski občini k. o. Velenje: (964): 317/1, 317/2, 317/4, 322/1, 499/1, 505/1, 515/4, 515/5, 516/1, 524/1, 525/1, 525/11, 525/14, 525/15, 530/3.
(5) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, št. kart 3.1–3.10).

Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z gradnjo štiripasovne ceste in navezovalne ceste N1; to so območja izključne rabe za prometno infrastrukturo, na katerih sta dovoljeni le gradnja in vzdrževanje cest in s tem povezane druge ureditve;
– zemljišča na območju nad predorskimi cevmi, na katerih je dovoljena raba v skladu s prostorskimi akti občin pod omejitvami iz te uredbe;
– zemljišča na območju obstoječih in preurejenih vodotokov, na katerih so dovoljeni ukrepi za urejanje voda; raba ostaja nespremenjena;
– zemljišča na katerih so rekonstrukcije, odstranitve objektov in izgradnja gospodarske javne infrastrukture in so izven območja prometne infrastrukture; raba ostaja nespremenjena;
– zemljišča na območju podzemne izvedbe daljnovoda 2 × 110 kV daljnovod Dravograd–Velenje; raba je omejena;
– zemljišča na območju odstranjenega daljnovoda 2 × 110 kV daljnovod Dravograd–Velenje; raba se uskladi z rabo sosednjih zemljišč.

(1) Štiripasovna cesta od priključka Slovenj Gradec jug do priključka Velenje jug je del povezave Koroške s slovenskim avtocestnim sistemom in je dolga približno 17,5 km. Prične se na obstoječi cesti G1-4 Dravograd–Arja vas pri Trebuški vasi v priključku Slovenj Gradec jug, južno od Slovenj Gradca. Trasa se od priključka usmeri proti jugu in poteka ob griču Homec in se zareže v gozdnato območje grebena Dobrava, kjer je umeščeno obojestransko počivališče Podgorje. Trasa preide vrh grebena Dobrave in se po južnem pobočju spusti v dolino vodotoka Suhadolnica ter se po vzhodni strani naselja Podgorje nadaljuje do priključka Podgorje. V nadaljevanju trasa prečka dolino Jenine in se zareže v pobočje pod kmetijo Visočnik, kjer se v območju predorov Vodriž in Pusta gora os trase razdeli na dva dela. Za predorom Pusta Gora se trasa spusti proti dolini Velunje, ki jo dvakrat preči, nato pa poteka na vzhodni strani reke Velunja in se zareže v pobočje Potoškega vrha. Trasa zavije proti vzhodu do priključka Gaberke ter se od tam spušča do vzhodnega pobočja Odraža, prečka dolino Lepene in se zareže v vzhodni del Turnske gošče. Trasa se po nasipu spusti proti Škalskemu jezeru, ki ga zaobide po vzhodni strani. Na tem mestu se izvede priključek Škale, s katerim se na traso navezuje navezovalna cesta N1 in z njo severovzhodni del Velenja. Do priključka Velenje jug se trasa spusti v pokritem vkopu. Priključek Velenje jug zaključuje odsek štiripasovne ceste.
(2) Projektirani normalni prečni profil štiripasovne ceste je 21,00 m. Horizontalni in vertikalni tehnični elementi na štiripasovni cesti in v predorih upoštevajo računsko hitrost 100 km/h in 80 km/h v pokritem vkopu Velenje.

(1) Navezovalna cesta N1 je dvopasovnica in je dolga približno 1,9 km.
(2) Navezovalna cesta N1 se prične v križišču K17 na cesti G1-4 pri bencinskem servisu v Konovem. Od križišča K17 trasa poteka proti severozahodu preko viadukta Konovo 6-16 v predor Konovo 8-06. Po križanju z deviacijo 1-22 zavije proti jugozahodu, nato se za križiščem K-15 z deviacijo 1-23A usmeri proti zahodu, kjer se zaključi pri priključku Škale 2-3.
(3) Projektirani normalni prečni profil navezovalne ceste N1 je 8,50 m. Horizontalni in vertikalni tehnični elementi na navezovalni cesti N1 upoštevajo računsko hitrost do 70 km/h.

(1) Izvedejo se deviacije državnih cest v asfaltni izvedbi:
– deviacija 1-0 G1-4/1259, Slovenj Gradec–Zgornji Dolič, od km 1,1 do km 1,2 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-3A (R3-696/6904, Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava) od km 4,2 do km 4,3 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-3B (R3-696/6904, Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava) od km 4,5 do km 4,6 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-16 (R3-696/7919, Škale–Graška Gora–Šmiklavž in R3-696/7912, Velenje–Škale) od km 12,6 do km 13,2 štiripasovne ceste. V km 0,0 se na obeh straneh izvedeta avtobusni postajališči;
– deviacija 1-18 (R3-696/7912, Velenje–Škale) od km 14,2 do km 14,7 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-21 (R3-696/7912, Velenje–Škale) od km 15,8 do km 16,7 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-31 (državna cesta G1-4 Velenje–Slovenj Gradec) križa navezovalno cesto N1 v km 0,0;
– deviacija 1-1N (navezava na obstoječe cestno omrežje) v km 4,5 štiripasovne ceste.
(2) Izvedejo se deviacije lokalnih cest (v nadaljnjem besedilu: LC) in javnih poti (v nadaljnjem besedilu: JP) v asfaltni izvedbi, razen deviacij 1-5B in 1-9, ki se ju izvede v makadamski izvedbi:
– deviacija 1-1 (JP 878901, Homec) v km 1,6 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-2 (LC 377071, Podgorje–Dobravski grad) od km 4,2 do 4,3 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-2B (dostopna pot) v km 4,0 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-2C (dostopna pot) od km 4,8 do km 4,5 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-2D (dostopna pot) od km 4,5 do 4,8 km štiripasovne ceste;
– 1-5B (lokalna cesta Šmiklavž–Vodriž) od km 7,2 do km 7,6 štiripasovne ceste;
– 1-7 (javna pot Juvan–Juvanov vrh) v km 8,9 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-7A (lokalna cesta severna obvoznica Velunja–Velenje) od km 9,3 do km 9,4 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-9 (javna pot do kmetije Arnejc) od km 9,3 do 9,4 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-10 (lokalna cesta severna obvoznica Velunja–Velenje) od km 10,1 do km 10,2 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-17 (LC 410111, Gaberke–Ravne–Topolščica) od km 12,9 do km 13,1 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-22 (LC 450131, Konovska–Škalska cesta) od km 0,9 do km 1,1 navezovalne ceste N1;
– deviacija 1-22B (dostopna pot) v km 1,1 deviacije 1-22;
– deviacija 1-23A (JP 953461, Cesta na Deberco) križa navezovalno cesto N1 v km 1,6;
– deviacija 1-33 (dostopna pot) v km 0,1 deviacije 1-34;
– deviacija 1-34 (odcep Trbul) križa navezovalno cesto N1 v km 0,0.
(3) Izvedejo se deviacije cest na območju Velenja v asfaltni izvedbi:
– deviacija 1-24 (cesta na komunalno deponijo) križa štiripasovno cesto v km 16,5;
– deviacija 1-24A (R3-696/7912, Velenje–Škale) od km 16,8 do km 16,9 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-24B (mestna cesta LK 953131, odcep ceste za stadionom) križa štiripasovno cesto v km 17,0;
– deviacija 1-25 (lokalna cesta LC 450191, Klasirnica–Jezero) od km 17,1 do 17,9 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-25A (lokalna cesta LC 450191, Klasirnica–Jezero) od km 17,2, do km 17,4 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-26 (zbirna mestna cesta LZ 452101, Cesta Simona Blatnika) od 17,8 do km 17,9 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-27 (R2-425/1419, Pesje–Velenje) križa štiripasovno cesto v km 18,4;
– deviacija 1-28 (nova povezava, zahodna servisna cesta) od km 17,9 do km 18,4 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-29 (nova povezava, cesta do RTP I), od km 18,2 do km 18,3 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-30 (mestna cesta LK 953791, cesta v industrijski coni) od km 18,2 do km 18,3 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-32 (nova povezava, vzhodna servisna cesta) od km 19,7 do km 18,4 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-35 (Koroška cesta) od km 17,6 do km 17,7 štiripasovne ceste.
(4) Izvedejo se deviacije pešpoti in kolesarskih poti:
– deviacija 1-2A (pešpot in kolesarska pot na LC 377071, Podgorje–Dobravski grad) v km 4,0 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-21A (pešpot in kolesarska pot vzporedno z deviacijo 1-21 ceste R3-696/7912 Velenje–Škale) od km 15,8 do km 16,6 štiripasovne ceste;
– deviacija Pozojeve grajske poti od km 15,8 do km 16,2 štiripasovne ceste;
– pešpot vzporedno z regulacijo Pake 7-01.
(5) Izvedejo se deviacije poljskih in gozdnih poti ter gozdnih cest v makadamski izvedbi, razen deviacije 1-6, ki se izvede v asfaltni izvedbi:
– deviacija 1-1A (gozdna pot) od km 2,2 do km 2,4 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-1B (gozdna pot) od km 2,8 do 2,9 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-1C (gozdna pot) v km 2,9 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-1D (gozdna pot) od km 2,9 do km 3,1 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-1E (gozdna pot) od km 2,8 do km 2,9 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-4 (gozdna cesta 112251, Visočnik) od km 5,4 do km 5,6 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-5A (gozdna cesta, Danijel–Petelanšek) od km 7,5 do 7,8 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-6 (gozdna cesta Grah) v km 8,8 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-12 (gozdna cesta, odcep Mravljak) od km 10,8 do km 11,0 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-16A (poljska pot) v km 13,1 km štiripasovne ceste;
– deviacija 1-17B (gozdna pot) od km 13,8 do km 14,0 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-17C (gozdna pot) od km 13,9 do km 14,2 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-18B (gozdna pot) od km 13,9 do km 14,4 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-18C (gozdna pot) v km 14,5 štiripasovne ceste;
– deviacija 1-19 (gozdna cesta na grad Turn) od km 15,2 do km 15,3 štiripasovne ceste.

(1) Na štiripasovni cesti se izvede pet priključkov:
– priključek 2-0 Slovenj Gradec jug v km 1,2;
– priključek 2-1 Podgorje v km 4,5;
– priključek 2-2 Gaberke od km 12,6 do km 13,2;
– priključek 2-3 Škale v km 16,1;
– priključek 2-4 Velenje jug v km 18,4.
(2) Na navezovalni cesti N1 se izvedejo štiri križišča:
– križišče K13 v km 16,2;
– križišče K15 v km 1,7;
– križišče K16 v km 1,0;
– križišče K17 v km 0,0.
(3) Na štiripasovni cesti se v km 18,2 izvede uvoz in izvoz desno-desno.
(4) Na kategoriziranih in nekategoriziranih cestah se izvedejo križišča, ki so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitev načrtovanih ureditev v prostor, št. kart 2.1.1–2.1.10).

(1) Počivališče Podgorje je obojestransko, asimetrično, na zahodni strani štiripasovne ceste od km 2,6 do km 2,8 in na vzhodni strani štiripasovne ceste od km 2,6 do km 2,8. Na vsaki strani so parkirne površine, sanitarije, turistične informacije z možnostjo gostinske dejavnosti ter površine za počitek in rekreacijo. Razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami (površine za počitek in rekreacijo, zeleni ločilni pasovi med parkirnimi nizi in cestami) je največ 75 % pozidano, najmanj 25 % nepozidano.
(2) Objekta, namenjena sanitarijam in turističnim informacijam z možnostjo gostinske dejavnosti, sta pritlična, s posamezno zazidano površino do 50 m2, sodobno oblikovana in enostavnih oblik.
(3) Površine za počitek in rekreacijo se uredijo na obeh platojih. Opremijo se z urbano opremo in igrali za otroke ter zasadijo.
(4) Med štiripasovno cesto in obema počivališčema se ohrani del obstoječega terena v obliki nasipa. Na ločilnih pasovih med posameznimi nizi parkirnih mest se zasadi čim več drevja.

(1) Na štiripasovni cesti se izvedeta predora:
– dvocevni predor 8-02 Vodriž od km 6,1 do km 6,9;
– dvocevni predor 8-03 Pusta gora od km 7,6 do 8,8.
(2) Na navezovalni cesti N1 se izvede enocevni predor 8-06 Konovo od km 0,3 do km 0,7.
(3) Ob vsakem predoru se zgradi pogonska centrala za napajanje sistema razsvetljave in ventilacije predora v času obratovanja. Pogoji za oblikovanje so določeni v 21. členu te uredbe.
(4) Na štiripasovni cesti se izvedejo pokriti vkopi:
– pokriti vkop 8-01 Homec od km 1,5 do km 1,6;
– pokriti vkop 8-04 Velenje od km 16,8 do km 17,9;
– pokriti vkop 8-05 pod železnico od km 17,9 do km 18,0.

(1) Na štiripasovni cesti se izvedejo viadukti:
– viadukt 6-01 Jenina od km 4,8 do km 5,2;
– viadukt 6-02 Visočnik, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 5,4 do km 5,7 in desni objekt od km 5,5 do km 5,7;
– viadukt 6-03 Burčnica, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 6,9 do km 7,0 in desni objekt od km 6,9 do km 7,0;
– viadukt 6-04 Danijel, ki ga sestavljajo trije objekti: leva objekta v km 7,1 in od km 7,2 do km 7,5 in desni objekt od km 7,1 do km 7,4;
– viadukt 6-05 Velunja 1, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 9,4 do km 9,7 in desni objekt od km 9,4 do km 9,7;
– viadukt 6-06 Velunja 2, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 9,8 do km 10,0 in desni objekt od km 10,0 do km 10,1;
– viadukt 6-07 Velunja 3, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 10,2 do km 10,3 in desni objekt od km 10,2 do km 10,3;
– viadukt 6-08 Ravne 1, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 11,0 do km 11,2 in desni objekt od km 10,9 do km 11,2;
– viadukt 6-09 Ravne 2, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 11,5 do km 11,7 in desni objekt od km 11,5 do km 11,7;
– viadukt 6-10 Ravne 3, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 11,8 do km 11,9 in desni objekt od km 11,8 do km 12,0;
– viadukt 6-11 Gaberke 1, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt od km 12,0 do km 12,2 in desni objekt od km 12,0 do km 12,2;
– viadukt 6-12 Gaberke 2, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt in desni objekt od km 12,3 do km 12,4;
– viadukt 6-13 Škale od km 13,3 do km 13,7;
– viadukt 6-14 Odraž, ki ga sestavljata dva objekta: levi objekt in desni objekt od km 15,0 do km 15,2;
– viadukt 6-15 Škalsko jezero od km 16,0 do km 16,2.
(2) Na navezovalni cesti N1 se izvede viadukt 6-16 Konovo od km 0,1 do km 0,2.

Na deviacijah se izvedejo mostovi:
– most 5-01 Jenina v km 0,2 deviacije 1-2;
– most 5-02 Jenina v km 0,1 deviacije 1-1N;
– most 5-03 Paka v km 0,1 deviacije 1-29;
– most 5-04 Paka v km 0,4 deviacije 1-28;
– most 5-05 Paka v km 0,4 deviacije 1-32;
– most 5-06 Paka od km 0,1 do km 0,1 deviacije 1-31;
– most 5-07 Paka od km 0,2 do km 0,2 deviacije 1-31.

Na deviacijah se izvedejo nadvozi:
– nadvoz 4-01 Repnik za deviacijo 1-1B gozdne poti v km 2,9 štiripasovne ceste;
– nadvoz 4-02 Podgorje za deviacijo 1-2 lokalne ceste v km 4,1 štiripasovne ceste;
– nadvoz 4-03 priključek Gaberke za deviacijo 1-16 Škale–Plešivec v km 13,0 štiripasovne ceste;
– nadvoz 4-04 za deviacijo 1-24 ceste na deponijo komunalnih odpadkov v km 16,5 štiripasovne ceste.

(1) Na štiripasovni cesti se izvedejo podvozi:
– podvoz 3-02 na deviaciji 1-1A v km 2,4;
– podvoz 3-05 v priključku Podgorje v km 4,5;
– podvoz 3-10 na deviaciji 1-18 v km 14,4;
– podvoz 3-12 na deviaciji 1-17B v km 14,0;
– podvoz 3-11 na deviaciji 1-19 gozdne ceste v km 15,3.
(2) Na deviaciji 1-2a v km 4,0 štiripasovne ceste se izvede podhod 3-03.
(3) Na štiripasovni cesti in na navezovalni cesti N1 so škatlasti in cevni prepusti. Škatlasti prepusti se izvedejo tako, da je nad koto 100-letne vode še najmanj 0,50 m varnostne višine. Ne glede na morebitno manjšo hidravlično obremenitev je za štiripasovno cesto in za navezovalno cesto N1 najmanjša predvidena dimenzija škatlastega prepusta 2,0 m × 1,8 m, najmanjši predvideni premer cevnega prepusta za štiripasovno in navezovalno cesto N1 pa je 1,0 m.
(4) Na štiripasovni cesti se izvedejo:
– škatlasti prepust 3-01 Homšnica v km 1,9;
– škatlasti prepust 3-06 Homšnica, pritok 1, v km 2,3;
– škatlasti prepust 3-07 Homšnica, pritok 1, v km 2,3;
– škatlasti prepust 3-08 Suhadolnica, pritok 1, v km 3,1;
– škatlasti prepust 3-04 Suhadolnica, pritok 2, v km 4,0;
– škatlasti prepust 3-09 Jenina, pritok, v km 6,0;
– škatlasti prepust 3-13 Jenina, pritok, v km 6,1;
– škatlasti prepust 3-14 Velunja, pritok 1, v km 8,8;
– škatlasti prepust 3-15 Velunja, pritok 4, v km 10,1;
– škatlasti prepust 3-16 Velunja, pritok 3, v km 10,6;
– škatlasti prepust 3-22 Ljubela, pritok, v km 12,9;
– škatlasti prepust 3-17 Lepena pritok 1, v km 15,8;
– škatlasti prepust 3-18 Lepena, pritok 1, v km 15,8;
– škatlasti prepust 3-19 Lepena, pritok 2, v km 16,1;
– škatlasti prepust 3-20 Lepena, pritok 2, v km 16,1;
– inundacijski objekt v km 3,8.
(5) Na navezovalni cesti N1 se izvede škatlasti prepust 3-21 Lepena, pritok 2, v km 1,7 navezovalne ceste N1.

(1) Na štiripasovni cesti se izvedejo oporni zidovi:
– OZ 01 od km 3,1 do km 3,3, levo;
– OZ 02 od km 3,3 do km 3,6, levo;
– OZ 03 od km 3,6 do km 3,7, levo;
– OZ 04 od km 4,0 do km 4,6, levo;
– OZ 05 od km 5,3 do km 5,4, desno;
– OZ 06 od km 7,4 do km 7,6, desno;
– OZ 07 od km 7,5 do km 7,6, levo;
– OZ 12 od km 11,2 do km 11,3, levo;
– OZ 13 od km 12,6 do km 12,6, levo.
(2) Na štiripasovni cesti se izvedejo kamnite zložbe:
– KZ 06 od km 9,3 do km 9,4, levo;
– KZ 09 od km 9,7 do km 9,8, desno;
– KZ 10 od km 10,1 do km 10,2, levo;
– KZ 11 od km 10,3 do km 10,5, levo;
– KZ 12 od km 10,7 do km 11,0, levo;
– KZ 15 od km 11,2 do km 11,3, levo;
– KZ 16 od km 11,3 do km 11,4, levo;
– KZ 17 od km 11,4 do km 11,5, levo;
– KZ 18 v km 12,0, levo;
– KZ 19 od km 13,7 do km 13,8, desno;
– KZ 22 v km 15, 2, levo;
– KZ 23 od km 15,5 do 15,6, levo.
(3) Na štiripasovni cesti se izvedejo podporni zidovi:
– PZ 01 od km 5,7 do km 5,8, desno;
– PZ 02 od km 6,8 do km 6,9, levo;
– PZ 03 v km 7,2, levo;
– PZ 05 od km 7,4 do km 7,5, levo;
– PZ 06 od km 7,4 do km 7,6, desno;
– PZ 08 v km 9,0, levo;
– PZ 09 od km 9,3 do 9,4, desno;
– PZ 10 od km 9,7 do km 9,8, levo;
– PZ 11 v km 10,1, desno;
– PZ 12 v km 10,2, desno;
– PZ 13 od km 10,3 do km 10,6, desno;
– PZ 14 od km 10,6 do km 11,0, desno;
– PZ 15 v km 11,2, desno;
– PZ 16 od km 11,3 do km 11,5, desno;
– PZ 17 od km 14,6 do km 14,9, desno.
(4) Na navezovalni cesti N1 se izvedejo podporni zidovi:
– PZ 19 v km 0,1, desno;
– PZ 20 od km 0,0 do km 0,1, levo.
(5) Na štiripasovni cesti se izvedejo težnostni zidovi s kamnito oblogo:
– OZ 10 od km 8,8 do km 8,9, desno;
– OZ 11 v km 8,9, desno;
– OZ 12 od km 11,2 do km 11,4, levo.
(6) Na deviacijah se izvedejo oporni zidovi, kamnite zložbe, podporni zidovi in težnostni zidovi s kamnito oblogo, ki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitev načrtovanih ureditev v prostor, št. kart 2.1.1–2.1.10).

(1) Izvedejo se deviacije poljskih poti, gozdnih cest, kolesarskih poti in dostopi do zemljišč, ki so z izgradnjo načrtovanih ureditev prekinjeni.
(2) Kot dostopne poti do vodohranov za predore se uporabijo že obstoječe gozdne poti.
(3) Dostop do pogonske centrale za pokriti vkop 8-04 se izvede s Ceste na jezero.

Na območju državnega prostorskega načrta se izvedejo regulacije:
– 7-1 Homšnica v km 1,9 štiripasovne ceste v dolžini 30,5 m;
– 7-1a Homšnica, pritok, v km 1,7 štiripasovne ceste;
– 7-2 Homšnica, pritok 1, v km 2,3 štiripasovne ceste, na priključkih regulacije na obstoječo strugo se izvedeta talna pragova;
– 7-4a Suhodolnica, pritok 1, v km 3,1 štiripasovne ceste, izvedejo se kaštasta prodna pregrada, umirjevalni bazen in zaključni betonski talni prag;
– 7-4b Suhodolnica, pritok 2, v km 4,0 štiripasovne ceste;
– 7-5 Jenina v km 5,0 štiripasovne ceste, na začetku in koncu regulacije se izvedejo leseni talni pragovi;
– 7-6 Jenina, pritok, od km 5,6 do km 6,2 štiripasovne ceste, izvedejo se prodna pregrada, umirjevalna bazena in zaključni betonski talni pragovi;
– 7-6a Jenina pritok pritoka 1, v km 6,1 štiripasovne ceste, izvede se uvajalni betonski talni prag;
– 7-6b Jenina, pritok pritoka 2, v km 5,9 štiripasovne ceste, izvede se uvajalni betonski talni prag;
– 7-7 Burčnica od km 7,3 do km 7,7 štiripasovne ceste, na začetku in koncu regulacije se izvedeta betonska talna pragova, dodatno se izvedejo lesene kašte, na pritokih pred predorom Pusta gora se izvedejo prodni zadrževalniki;
– 7-7c Burčnica, pritok 3, v km 7,1 štiripasovne ceste, na začetku in koncu regulacije se izvedeta betonska talna pragova;
– 7-8a Velunja, pritok 1, v km 8,8 štiripasovne ceste, izvedeta se prodni zadrževalnik in zaključni betonski talni prag;
– 7-9a Velunja, pritok 3, v km 10,6 štiripasovne ceste, izvedejo se prodni zadrževalnik, umirjevalni bazen in zaključni betonski talni prag;
– 7-9b Velunja, pritok 4, v km 10,1 štiripasovne ceste, na začetku in koncu regulacije se izvedeta betonska talna pragova;
– 7-11a Ljubela, pritok, v km 12,9 štiripasovne ceste, na začetku in koncu regulacije se izvedeta lesena talna pragova v nivoju dna;
– 7-12 Lepena v km 15,1 štiripasovne ceste, izvedejo se leseni talni pragovi;
– 7-13a Lepena, pritok 1, v km 15,8 štiripasovne ceste ter v km 0,0 deviacije 1-21, na začetku in koncu regulacije se izvedeta lesena talna pragova;
– 7-13b Lepena, pritok 2 v dveh odsekih, prvi križa štiripasovno cesto v km 16,1 in navezovalno cesto N1 v km 1,7; drugi odsek križa navezovalno cesto N1 v km 1,9; na začetku in koncu regulacije se izvedeta lesena talna pragova;
– 7-13c Lepena pritok 3, navezovalno cesto N1 križa v km 1,7, na začetku in koncu regulacije se izvedeta lesena talna pragova;
– 7-14 Paka v km 18,4 štiripasovne ceste;
– 7-15 Paka od km 0,0 do km 0,1 deviacije 1-31.

(1) Na trasi štiripasovne ceste se izvede odvodnjavanje padavinske odpadne vode v zaprtem sistemu z zadrževanjem in čiščenjem vode pred izpustom v okolje. Voda s cestišča se preko cestnih požiralnikov (peskolovov) in kanalizacijskih jaškov odvaja v meteorno kanalizacijo z iztokom v zadrževalne bazene, kjer se onesnažena voda zadrži in kontrolirano izpušča v odvodnik, na območju počivališča obvezno preko koalescenčnega lovilca olj.
(2) Na trasi navezovalne ceste N1 se izvede odvodnjavanje padavinske odpadne vode preko jarkov ali kanalet, v katerih se voda zbira in koncentrirano odteka na mestu, kjer se cesta dvigne nad okoliški teren. Na delu ceste zahodno od predora Konovo voda s cestišča odteka preko bankin in nasipov v obcestni jarek ali koritnico. Pred iztokom iz jarka v odvodnik se izvedeta usedalnik in koalescenčni lovilec olj. Na delu ceste vzhodno od predora Konovo se izvede disperzno odvodnjo padavinske odpadne vode preko nižjega roba cestišča na okoliški teren. Ob razlitju olj ali ogljikovodikov je treba kontaminirano zemljino izkopati in odpeljati na ustrezno deponijo.
(3) Na trasi štiripasovne ceste se meteorna kanalizacija izvede z vodotesnimi cevmi ustreznega premera in z vodotesnimi spoji ter priključki cevi na jaške. Kanalizacija poteka večinoma med betonsko varnostno ograjo in prehitevalnim pasom. V območju denivelacije je potek kanalizacije izveden z enim ali dvema meteornima kanaloma.
(4) Na trasi navezovalne ceste N1 se meteorna kanalizacija izvede do načrtovanih prepustov, ki medsebojno povezujejo kanalete ali povezujejo usedalnike z jarki.
(5) Ob štiripasovni cesti se izvedejo zemeljski zadrževalni bazeni z oznakami ZZB-LO:
– ZZB-LO 1 od km 1,9 do km 2,0;
– ZZB-LO 2 od km 2,4 do km 2,5;
– ZZB-LO 3 od km 3,7 do km 3,8;
– ZZB-LO 4 od km 4,0 do km 4,1;
– ZZB-LO 5 od km 4,5 do km 4,6;
– ZZB-LO 6 od km 5,1 do km 5,2;
– ZZB-LO 7 od km 9,4 do km 9,5;
– ZZB-LO 8 od km 9,9 do km 10,0;
– ZZB-LO 9, od km 10,1 do km 10,2;
– ZZB-LO 10 od km 13,5 do km 13,6;
– ZZB-LO 11 od km 15,0 do km 15,1;
– ZZB-LO 12 od km 16,1 do km 16,1;
– ZZB-LO 13 od km 16,7 do km 16,8.
(6) Izvedejo se betonski zadrževalni bazeni z oznakami BZB-LO:
– BZB-LO 1 od km 5,7 do km 5,8 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 2 od km 7,0 do km 7,1 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 3 od km 7,4 do km 7,5 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 4 od km 11,0 do km 11,1 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 5 od km 11,2 do km 11,3 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 6 od km 11,7 do km 11,8 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 7 od km 12,3 do km 13,0 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 8 v 13,3 štiripasovne ceste;
– BZB-LO 9 od km 18,3 do km 18,4 štiripasovne ceste;
– BZB-LO-N1 od km 0,0 do km 0,1 navezovalne ceste N1.
(7) Ob navezovalni cesti N1 se izvedeta usedalnika s koalescenčnim lovilcem olj z oznako KLO:
– KLO-1 od km 0,9 do km 1,0;
– KLO-2 v km 1,6.
(8) Ob štiripasovni cesti se izvedejo bazeni pralnih vod (onesnažena voda se prepelje v čistilno napravo) z oznakami BPV:
– BPV-1 od km 6,0 do km 6,1 štiripasovne ceste;
– BPV-2 od km 6,0 do km 6,0 štiripasovne ceste;
– BPV-3 v km 9,1 štiripasovne ceste;
– BPV-4 v km 18,0 štiripasovne ceste.
(9) Črpališče za padavinske vode, ki se zbirajo v pokritem vkopu Velenje, je v km 18,0 štiripasovne ceste in se izvede v sklopu kesonske konstrukcije.
(10) Odpadne vode z obojestranskega počivališča Podgorje se odvajajo v čistilno napravo.

Nasipi se izvedejo v naklonu največ 1 : 2. Plitki vkopi se izvedejo v naklonu največ 1 : 2, globoki vkopi pa v nagibu največ 2 : 1. Nasipi in vkopi se po potrebi dodatno zavarujejo z armirano zemljino ali zaščitijo z mrežo.

(1) Pri oblikovanju vhodnih portalov predorov in pogonske centrale se upoštevajo sodobna načela oblikovanja ter urbana in krajinska podoba prostora tako, da se čim bolj vključujejo v okolje. Vhodni portali in pogonske centrale pri predorih se oblikujejo enotno.
(2) Konstrukcijski elementi viaduktov, nadvozov in mostov naj bodo čim vitkejši in transparentni.
(3) Protihrupne ograje se oblikujejo enotno. Varovalne in protihrupne ograje se izvedejo tako, da ne poudarijo cestnega telesa pri pogledih z odprte krajine. Izberejo se barve protihrupnih ograj, ki so nevpadljive, v ravninskem delu se praviloma izvedejo netransparentne ograje, na gričevnatem delu in na viaduktih pa delno transparentne.
(4) Varnostne odbojne ograje so kovinske. Izjemoma so dopustne betonske ograje v kombinaciji s protihrupnimi ograjami ob podporah nadvozov.
(5) Na navezovalni cesti N1 se zagotovi usklajenost oblikovanja elementov cestne razsvetljave, varovalnih in protihrupnih ograj z oblikovanjem, značilnim za mesto Velenje.
(6) Pogoji za obojestransko počivališče Podgorje so določeni v 10. členu te uredbe.

(1) Oblikovanje reliefa se izvede tako, da se upošteva in prilagaja reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo in vertikalno zaokrožijo, med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme biti ostrih robov in prehodov v teren. Prepreči se nastajanje erozijskih žarišč in zagotovi se čim manjša vidna izpostavljenost.
(2) Krajinska ureditev se izvede tako, da povzema vzorce vegetacijskih prvin, zasaditev se navezuje na naravno zaledje. Ohranjajo se kakovostni pogledi s trase štiripasovne ceste in okoliške krajine na objekte kulturne dediščine in odprt prostor.
(3) Pogoji za obojestransko počivališče Podgorje so določeni v 10. členu te uredbe.
(4) Območja priključkov se krajinsko uredijo.
(5) Oporni objekti se, kadar je to mogoče, ob vznožju zasadijo s pasom grmovne vegetacije.
(6) Opuščeni odseki lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti, priključkov in površine po odstranitvi objektov se reliefno oblikujejo glede na značilnosti naravnega terena in zasadijo.
(7) Brežine reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se z oblikovanjem reliefa na krajših odsekih položno razširijo, brežina se oblikuje s spremenljivim naklonom tako, da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop živalim, predvsem dvoživkam. Brežine se po potrebi utrdijo s popleti, humusirajo in zatravijo, zgornji deli se zasadijo z lokalno značilnimi vrstami drevesne in grmovne vegetacije ter ob upoštevanju navezave na obstoječo vegetacijo.
(8) Zemeljski zadrževalni bazeni se oblikujejo kot bajerji ali mrtvi rokavi z zemeljskimi brežinami tako, da je poseg v skladu z okolico.
(9) Na mestih prečkanja gozda se posegi načrtujejo gospodarno tako, da je posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin čim manjši. Novo nastali gozdni robovi se oblikujejo z lokalno značilno vrstno in višinsko strukturo gozdne vegetacije.
(10) V fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt krajinske ureditve obcestnega prostora, ki vsebuje:
– sanacije gozdnih robov: na območjih, kjer se zaradi izgradnje trase posega v obstoječi gozd, se na novo načrtuje zasaditev gozdnega roba. Posek gozda je načrtovan na razdalji 10 m od roba posega v prostor (nasipi, vkopi, stebri viaduktov, portali v tunelih itd.); sanacija se izvaja v širini 5 m od roba gozda;
– sanacije obvodne vegetacije: ob regulacijah potokov;
– sanacijske zasaditve: v odprti krajini je zaradi poselitve ali določenih dejavnosti (npr. rekreacija) načrtovana sanacijska zasaditev z drevesno-grmovno živico; z njo se zakrivajo pogledi na cestno telo in se blažijo vplivi prometa;
– drevoredi: na območju Velenja;
– rekultivacije opuščenih zemljišč: na območju odstranjenih stanovanjskih in infrastrukturnih objektov.
(11) Vzorci zasaditve se prilagajajo značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem glede na obstoječo, lokalno značilno vegetacijo tako v vrstni sestavi kakor v obliki. Upošteva se oblikovanje za doseganje optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora, zakrivanje pred nezaželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj. Na ravninskih območjih se ohranja preglednost prostora, zasaditev je predvsem na stikih poselitve z obcestnim prostorom.
(12) Pri zasaditvah se upoštevajo varnostni odmiki od cestnega telesa in infrastrukturnih vodov. Pod daljnovodi je ponekod načrtovana le grmovna vegetacija. Prehodi med mešano, drevesno grmovno zasaditvijo in grmovnicami v varnostnih koridorjih daljnovodov se izvedejo postopno tako, da se ne ustvarjajo izrazite linije.
(13) Na celotnem obravnavanem območju se ohranja drevesno in grmovno vegetacijo, katere odstranitev zaradi gradnje objektov in varnosti prometa ni nujno potrebna. Z novimi zasaditvami se mestoma zagotavlja čim manjšo vidno izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini.
(14) Izbor rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Izbrane rastlinske vrste morajo dobro prenašati razmere v obcestnem prostoru (prah, plini, utrjevanje brežin, soljenje). Živice se oblikuje iz raznovrstnih rastlin, tako da v prostoru delujejo višinsko in tlorisno razgibano.
(15) Pomembna je ustrezna priprava zemljišča že v fazi gradbenih del, tako da se na območjih vzpostavljanja novega gozdnega robu in na drugih območjih zasaditve zagotovi možnost za spontano zarast.
(16) Izvedejo se rekultivacije:
– REK-1 v km 1,6 štiripasovne ceste: gozdno zemljišče;
– REK-2 od km 0,5 do km 0,6 deviacije 1-2: kmetijsko zemljišče;
– REK-3 v km 04 deviacije 1-3: drevesno-grmovna živica;
– REK-4 v km 5,5: kmetijsko zemljišče;
– REK-5 od km 5,5 do km 5,6 štiripasovne ceste: kmetijsko zemljišče;
– REK-6 od km 7,6 do km 7,8 štiripasovne ceste: drevesno-grmovna zasaditev;
– REK-7 od km 8,8 do km 8,9 štiripasovne ceste: zatravitev in gozdno zemljišče;
– REK-8 od km 12,9 do km 13,0 štiripasovne ceste: gozdno zemljišče;
– REK-9 od km 13,0 do km 13,1 štiripasovne ceste: gozdno in kmetijsko zemljišče;
– REK-10 od km 13,1 do km 13,2 štiripasovne ceste: kmetijsko zemljišče;
– REK-11 od km 15,6 do km 15,7 štiripasovne ceste: kmetijsko zemljišče;
– REK-12 od km 15,7 do km 16,1 štiripasovne ceste: drevesno-grmovna živica in zatravitev;
– REK-13 od km 16,2 do km 16,4 štiripasovne ceste: drevesno-grmovna živica in zatravitev;
– REK-14 od km 15,9 do km 16,1 štiripasovne ceste na levi strani: trajni nasadi;
– REK-15 v km 18,4 štiripasovne ceste: gozdno zemljišče in drevesno-grmovna zasaditev;
– REK-16 od km 16,8 do km 17,9 štiripasovne ceste: ureditev nad pokritim vkopom – zatravitev;
– REK-17 v km 0,1 deviacije 1-34: zatravitev;
– REK-18 v km 1,1 navezovalne ceste N1: kmetijsko zemljišče.

(1) Zaradi gradnje načrtovanih ureditev se odstranijo naslednji objekti:
– stanovanjska stavba O-0 v km 4,0 na parceli številka 756/1, k. o. Podgorje (854);
– stanovanjska stavba O-1, dva druga kmetijska objekta O-2 in O-3 in manjša gospodarska stavba O-4 v km 9,9 na parcelah številka -83, 528 in 530/1, k. o. Ravne (949);
– drug nestanovanjski objekt O-5 v km 9,9 na parceli številka 530/5, k. o. Ravne (949);
– stanovanjska stavba O-6, dva druga nestanovanjska kmetijska dela stavbe O-7 in O-8 in dva dela stavbe za spravilo pridelka O-9 in O-10 v km 10,0 na parceli številka 965/6, k. o. Plešivec (950);
– stanovanjska stavba O-11 v km 11,0 na parceli številka 909/3, k. o. Plešivec (950);
– manjša gospodarska stavba O-12 v km 11,0 na parceli številka 909/1, k. o. Plešivec (950);
– manjša gospodarska stavba O-13 v km 11,5 na parceli številka 803/1, k. o. Plešivec (950);
– del stavbe za spravilo pridelka O-14 v km 15,1 na parceli številka 723/13, k. o. Škale (957);
– stanovanjska stavba O-15 v km 15,1 na parceli številka 723/14, k. o. Škale (957);
– manjša gospodarska stavba O-17 v km 16,5 na parceli številka 294/1, k. o. Velenje (964);
– stavba za proizvodnjo oziroma delavnica O-18 in O-19 v km 17,1 na parcelah številka 721 in 722/2, k. o. Velenje (964);
– transformator O-20 v km 17,9 na parceli številka 795/1, k. o. Velenje (964);
– most O-28 v km 0,1 deviacije 1-34 na parceli številka 3608/1, k. o. Velenje (964).
(2) Prestavijo se naslednji objekti:
– črpališče izcednih vod, razbremenilnike, odprti zadrževalni bazen s črpalnico in črpališče v jašku za zaledne vode se prestavijo na desno stran deviacije 1-21a od km 16,3 do km 16,4;
– merilna postaja Škale Termoelektrarne Šoštanj, d. o. o., se prestavi na parcelo številka 493/3, k. o. Škale (957);
– kapelica Podgorje – Visočnikova kapelica (EŠD 12343) se prestavi na parcelo številka 1008/1, k. o. Podgorje (854).
(3) Zaradi gradnje štiripasovne ceste mora investitor objekte, ki jim v času trajanja gradnje štiripasovne ceste ni mogoče zagotoviti ustreznih ukrepov pred negativnimi vplivi gradnje, odkupiti, razen če se z lastnikom objekta ne dogovorita o drugačni rešitvi, na podlagi katere prebivalci teh objektov ne bodo podvrženi negativnim vplivom gradnje. Ti objekti so:
– stanovanjska stavba O-24 in pomožni objekt O-25 v km 18,0 na parceli številka 1642, k. o. Velenje (964);
– stanovanjska stavba O-26 v km 10,2 na parceli številka 966/3, k. o. Plešivec (950), in
– stanovanjska stavba O-27 v km 10,3 na parceli številka 966/3, k. o. Plešivec (950).
(4) Če se objekti iz predhodnega odstavka ohranijo, je njihova nadaljnja uporaba možna po končani gradnji. Prostorski izvedbeni pogoji so določeni v 24. členu te uredbe.

(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter vzdrževalna dela v javno korist:
– na območju državnega prostorskega načrta je, razen na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih, dovoljena postavitev: ograj in podpornih zido­v, pomožnih infrastrukturnih objektov, poljskih poti, gozdnih cest, gozdnih učnih poti, planinskih poti, sprehajalnih poti, grajenih gozdnih vlak, spominskih obeležij in urbane opreme;
– objekti iz prejšnje alineje se lahko po­stavijo v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost;
– na območju državnega prostorskega načrta je dovoljeno izvajanje vseh vzdrževalnih del.
(2) Dopustni posegi in dejavnosti po izvedbi prostorskih ureditev, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, so:
– na območjih nad predorskimi cevmi je posege in dejavnosti dopustno izvajati tako, da ne vplivajo na objekt. Za vse posege je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste;
– na območjih nad podzemno izvedbo daljnovoda 2 × 110 kV daljnovod Dravograd–Velenje je posege in dejavnosti dopustno izvajati tako, da ne vplivajo na objekt. Za vse posege je treba pridobiti soglasje upravljavca daljnovoda;
– za objekte, ki so določeni v tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena in se po končani gradnji lahko ohranijo, veljajo naslednji prostorsko izvedbeni pogoji:
a) dopustne gradnje so: gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje objekta, gradnja enostavnega in nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
b) dopustne namembnosti objektov so: stanovanjska, kmetijska, poslovna, obrtna, trgovska, servisna;
c) pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani ali nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, ob katerem ali na katerem se gradi;
d) barva fasade ne sme biti vpadljiva; določi se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kritina mora biti v temnih tonih (črna, rjava, temno siva, opečna) ali v barvah naravnih materialov. Kritine svetlih tonov ali drugih barv niso dopustne. Pri objektih z dvokapnimi strehami naklonov od 35 do 45 stopinj je kolenčni zid v izkoriščenem podstrešju lahko visok največ 1,20 m. Smer glavnega slemena mora potekati vzporedno s plastnicami terena ali mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je značilna za poselitveni vzorec. Objekt s spremenjeno namembnostjo mora ostati arhitektonsko skladen z obstoječim objektom ali obstoječo zazidavo v neposredni bližini;
e) faktor zazidanosti zemljišča za gradnjo je največ 40 %, višina stavb ne sme presegati višinskih gabaritov okoliških stavb;
f) odmik stavbe od meje sosednjih parcel je najmanj 4,00 m, odmik enostavnega ali nezahtevnega objekta od meje sosednjih parcel, razen ograje, je najmanj 1,50 m. Odmik je lahko manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel.
(3) Na območju nad pokritim vkopom 8-04 Velenje je po izvedbi prostorskih ureditev, določenih s tem državnim načrtom dopustna ureditev športno rekreacijskih površin na prostem in prometnih površin. Za ureditev je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(4) Na območjih pod viadukti je dopustno opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti ter urejanje vodotokov.
(5) Na območju pod viaduktom 6-16 Konovo na navezovalni cesti N1 je dopustna ureditev prometnih površin za mirujoči promet in dostavo. Pri nadaljnji projektni obdelavi je dopustna optimizacija poteka viadukta, ki zagotavlja večji odmik od trgovskega objekta na parceli s številko 355/10 v katastrski občini Velenje (964). Dopustna je širitev trgovskega objekta. Za vse ureditve je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste.

(1) Zaradi ureditev, povezanih z novogradnjo državne ceste, se križajo, prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo objekti okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture. Križanja, projektiranje in gradnja objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov, ki so navedeni v prilogi državnega prostorskega načrta, in sicer če niso v nasprotju s to uredbo. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in ukrepi na infrastrukturnih vodih obravnavajo in se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve. Če se med izvedbo ureditev, povezanih z novogradnjo državne ceste, ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda. Grajena javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta v skladu s projektnimi pogoji in strokovnimi podlagami, ki so določeni v obveznih prilogah k državnemu prostorskemu načrtu (Poglavje C4 Smernice s pojasnili glede njihovega upoštevanja in mnenja s projektnimi pogoji nosilcev urejanja prostora).
(2) Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
(3) Pred gradnjo se infrastrukturni objekti zakoličijo in ugotovi se točna lega. Naprave in objekti se ustrezno zaščitijo. Odkope nadzirajo pristojni upravljavci.
(4) Vse načrtovane ureditve, povezane z gospodarsko javno infrastrukturo, so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitev načrtovanih ureditev v prostor, št. kart 2.2.1–2.2.10).

(1) Vsi cevovodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani cevovodi se na mestih križanja nadomestijo z novimi cevovodi, ki se izvedejo po trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.
(2) Cevovodi, ki se na mestih križanj z načrtovanimi ureditvami ne nadomestijo z novimi cevovodi, se ustrezno zaščitijo tako, da se med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(3) Pri gradnji predora 8-06 Konovo se kontrolira tesnost vodovoda, ki poteka nad predorom.
(4) Za zagotovitev požarne vode v predorih 8-02 Vodriž in 8-03 Pusta gora se zgradita protipožarni vodohran nad predorom 8-02 Vodriž in protipožarni vodohran nad predorom 8-03 Pusta gora. Oba protipožarna vodohrana se polnita iz gasilskih cistern, ki dovažajo vodo do portalne ploščadi posameznega predora. Ob vodohranu se uredi obračališče za gasilsko vozilo, območje vodohrana se ogradi z mrežasto ograjo.
(5) Za območje obojestranskega počivališča Podgorje se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo preko sekundarnega vodovoda, ki se naveže na obstoječe vodovodno omrežje.

(1) Kanalizacijski cevovodi, ki prečkajo načrtovana cestišča in jih na mestih križanja ne nadomestijo z novimi cevovodi, se ustrezno zaščitijo tako, da se ti med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(2) Vsi kanali, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani kanali se na mestih križanja nadomestijo z novimi, ki se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam. Kanali se izvedejo neprepustno za vodo.
(3) Na mestih navezav prestavljenih kanalov na obstoječe kanalizacijsko omrežje se globina jaškov prilagodi novim niveletam kanalov.
(4) Prestavitev gravitacijskih kanalov se izvede tako, da se ne poslabšajo obstoječe hidravlične razmere v kanalih.
(5) Odpadne komunalne vode z obojestranskega počivališča Podgorje se preko male čistilne naprave zmogljivosti do 100 populacijskih enot v km 2,4 štiripasovne ceste speljejo v pritok Homšnice.
(6) Na območju priključka Škale se ukinejo obstoječi razbremenilniki, odprti zadrževalni bazen s črpalnico in črpališče v jašku za zaledne vode. Zgradita se nova zaprti armiranobetonski zadrževalni bazen in razbremenilnik. Nad zadrževalnim bazenom se predvidi zabojnik dimenzij 2,5 × 3,5 m za vgradnjo električne opreme črpališča.

Na obravnavanem območju se zgradijo ali odstranijo naslednje transformatorske postaje:
– v km 2,7 štiripasovne ceste se na počivališču Podgorje zgradi transformatorska postaja TP/1 s transformatorjem 100kVA, 20/0,4 kV;
– v km 6,9 štiripasovne ceste se zgradi transformatorska postaja TP/2 s transformatorjem 2 × 400kVA, 20/0,4 kV za preskrbo predora 8-02 Vodriž;
– v km 8,8 štiripasovne ceste se zgradi transformatorska postaja TP/3 s transformatorjem 2 × 400kVA, 20/0,4 kV za preskrbo predora 8-03 Pusta gora;
– v km 17,2 štiripasovne ceste se odstrani transformatorska postaja TP Mizarska 20/04 kV in v km 17,1 štiripasovne ceste zgradi nadomestna transformatorska postaja TP/4 Mizarska dejavnost s transformatorjem 2 × 630 kVA, 20/0,4 kV;
– v km 16,8 štiripasovne ceste se zgradi transformatorska postaja TP/5 s transformatorjem 2 × 630kVA, 20/0,4 kV za preskrbo pokritega vkopa 8-04 Velenje;
– v km 17,9 štiripasovne ceste se odstrani in zgradi nadomestna transformatorska postaja TP/6 Restavracija Jezero (403) 10/04 kV;
– v km 0,1 navezovalne ceste N1 se transformatorska postaja TP Hofer 2 Velenje Selo (753), 20/0,4 kV, prestavi na novo lokacijo;
– v km 0,2 navezovalne ceste N1 se zgradi transformatorska postaja TP/7 s transformatorjem 2 × 400kVA, 20/0,4 kV za preskrbo predora 8-06 Konovo.

(1) Ob štiripasovni cesti je v dolžini 1,9 km predvidena podzemna izvedba daljnovoda 2 × 110 kV Dravograd–Velenje od RTP Velenje do stojnega mesta 126 v km 16,5, kjer podzemni vod preide v nadzemni vod. Podzemni vod se lahko zgradi časovno neodvisno od gradnje štiripasovne ceste. Pred ali sočasno z gradnjo štiripasovne ceste se zgradi cevna kabelska kanalizacija, v katero se sočasno ali naknadno uvleče električni kabel.
(2) Po izvedbi podzemnega voda je treba obstoječi nadzemni vod s stebri odstraniti. Površine se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

(1) Kabli telekomunikacijskega in krajevnega kabelskega sistema, ki prečkajo načrtovana cestišča in jih na mestih križanja ne nadomestijo z novimi kabli, se ustrezno zaščitijo tako, da jih med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(2) Vsi kabli telekomunikacijskega in krajevnega kabelskega sistema, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani kabli se na mestih križanja nadomestijo z novimi, ki se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.

(1) Osvetlitev vozišč s cestno razsvetljavo se izvede na območju počivališča Podgorje vzhod in zahod, pokritem vkopu 8-01 Homec in pokritem vkopu 8-04 Velenje, na viaduktu 6-01 Jenina in viaduktu 6-15 Škalsko jezero, v predorih 8-02 Vodriž, 8-03 Pusta gora in 8-06 Konovo ter na območju vseh pomembnejših priključkov, krožišč, podvozov in nadvozov.
(2) Napajanje cestne razsvetljave se izvede prek posameznih priključnih omaric in nizkonapetostnih elektroenergetskih priključkov. Nizkonapetostne elektroenergetske povezave do priključnih kabelskih omaric cestne razsvetljave se izvedejo iz obstoječega elektroenergetskega omrežja ali predvidenega elektroenergetskega omrežja, zgrajenega v sklopu načrtovane ureditve.
(3) Osvetljevanje se izvede v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1) Pri križanjih načrtovanih cest in drugih ureditev z obstoječimi prenosnimi in distribucijskimi plinovodi, kjer njihova odstranitev ni potrebna, se zagotovi ustrezna zaščita plinovoda tako, da se ti med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(2) Pri križanjih s plinovodi, kjer je njihova odstranitev potrebna, se odstranjeni vodi nadomestijo z novimi. Ti se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, ki se prilagodijo načrtovanim ureditvam.
(3) Na prečkanjih načrtovanih cest in drugih ureditev se novogradnje plinovodov prilagodijo ureditvam, načrtovanim s tem državnim prostorskim načrtom.

(1) Pri križanjih načrtovanih cest in drugih ureditev z obstoječimi vročevodi, kjer njihova odstranitev ni potrebna, se zagotovi zaščita vročevodov tako, da se vročevodi med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.
(2) Pri križanjih z vročevodi, kjer je njihova odstranitev potrebna, se ti vodi nadomestijo z novimi. Novi vodi se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, ki se prilagodijo načrtovanim ureditvam.
(3) Na prečkanjih načrtovanih cest in drugih ureditev se novogradnje vročevodov prilagodijo ureditvam, načrtovanim s tem državnim prostorskim načrtom.

(1) Ob celotni trasi štiripasovne ceste se zgradi kabelska kanalizacija za sistem klica v sili. Stebrički za klic v sili se postavijo na medsebojni razdalji največ 2 km.
(2) Obravnavani odsek se kabelsko in funkcionalno naveže na Avtocestno bazo Maribor.

(1) Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, št. kart 3.1–3.10), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo okoljevarstvenega ali kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ni ogrožena.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo glede varstva kulturne dediščine so naslednji:
– zaradi verjetnih neposrednih vplivov med gradnjo in krnitve pojavnosti enote kulturne dediščine med obratovanjem štiripasovne ceste se obstoječa kapelica Podgorje – Visočnikova kapelica (EŠD 12343) v km 5,2 štiripasovne ceste prestavi na zemljišče s parcelno številko 1008/1, k. o. Podgorje;
– med intenzivnimi gradbenimi deli s težkimi gradbenimi stroji, ki povzročajo vibracije (težja pnevmatska kladiva, valjarji in podobno), se poskusno izmerijo pospeški in hitrosti vibracij pri najbližjih objektih kulturne dediščine (Cerkev Marije Pomočnice – EŠD 3418, Cerkev sv. Ulrika – EŠD 3256, Vodriž – razvaline gradu – EŠD 7965, stara termoelektrarna – EŠD 8921, stari rudniški jašek – EŠD 23999) in se po potrebi zniža njihova intenziteta;
– gradnja predora pod enoto kulturne dediščine Vodriž – razvaline gradu – EŠD 7965 se lahko izvaja le pod strokovnim nadzorom in v skladu z usmeritvami pristojne območne enote zavoda, ki mora v fazi projekta za gradbeno dovoljenje podati konkretne usmeritve glede globine in načina vrtanja predora.
(6) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Štiripasovna cesta ima neposredni ali daljinski vpliv na naslednja območja varstva narave:
– območje Natura 2000, SCI Huda luknja, (SI3000224);
– ekološko pomembno območje Velenjsko – Konjiško hribovje, EPO (EŠ 11500);
– pričakovana naravna vrednota Območje podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot – karbonatov in naravna vrednoto Arnejcev slap (ID 5729).
(2) Na območju pričakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot je v primeru nepredvidenega odprtja jame treba obvestiti pristojne inštitucije, ki bodo jamo pregledale in podale navodila za ustrezno zavarovanje ali sanacijo podzemnega habitata.
(3) Regulacije vodotokov se izvedejo v najmanjšem možnem obsegu. Kadar je izvedba regulacije nujna, se načrtuje sonaravno in razgibano tako, da je na brežini mogoča zasaditev lokalno značilne vegetacije. Kadar je to mogoče, se ohranjajo obstoječe struga in brežine in se v največji meri ohrani vegetacija ob vodotokih ter pod načrtovanimi viadukti in mostovi. Na ožjem območju načrtovanih premostitev so lahko brežine utrjene s kamnom v betonu. Izven območij premostitev je utrditev s kamnom v betonu ali kamnitimi zložbami mogoča izključno v primeru, da s sonaravnimi ureditvami ni mogoče zagotoviti zaščite cestišča. Na vodotokih se prednostno izvajajo biotehnične utrditve brežin in struge (na primer leseni piloti, prečna bruna, vrbovi popleti, leseni talni pragovi in podobno). Talni pragovi naj bodo nizki, tako da zagotavljajo migracijo rib. Ureditev brežin naj posnema naravno obliko in strukturo brežin. Dopustna je ureditev jezbic za razbijanje toka, skrivališč za ribe in rake v bregu ter izvedba naravnega dna struge.
(4) Regulacija 7-8a Velunje, pritok 1, od km 8,8 + 26 do km 8,8 + 42 v skupni dolžini 290 m, gorvodno od naravne vrednote Arnejcev slap (IŠ 5729), se izvede v najmanjšem možnem obsegu. Vodni režim pritoka se ne spreminja. Izvedba regulacije ne sme prekiniti zveznosti vodnega toka, spremeniti količine vode in hitrosti pretoka ter prostorske in časovne razporeditve voda.
(5) V največji možni meri naj se na obrežju potoka Jenina (viadukt 6-1) in na obrežju potoka Ljubele (viadukt 6-13) ohranjata pomembna prednostna habitatna tipa črnojelševja in jesenovja ob hitro tekočih vodah in jelševja in jesenovja ob potokih in izvirih. V okviru zaključnih gradbenih del se območje zasadi z lokalno značilno vegetacijo.
(6) Dela na vodotokih naj bodo izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja ribjih vrst.
(7) Posegi v vodotoke Velunja, Paka, Homšnica, Janina in Lepena naj se načrtujejo izven glavne drstitvene sezone, dela, ki posegajo v strugo in brežine, pa morajo biti opravljena v času od 1. julija do 1. oktobra. Dela, ki posegajo v strugo in brežine Suhadolnice, naj bodo opravljena od 15. maja do 1. oktobra.
(8) Varovalna ograja vzdolž trase se izvede v višini najmanj 1,8 m, merjeno s strani, od koder lahko prihajajo ljudje in živali. Pri višini ograje se upošteva tudi višina snežne odeje pozimi. Ograja je vkopana v tla do najmanjše globine 20 cm.
(9) Ob varovalni ograji štiripasovne ceste se izvede dodatna zaščitna ograja od konca Viadukta Škale do pokritega vkopa Velenje od km 13,6 + 68 do 16,8 + 00. Zaščitna ograja je visoka najmanj 60 cm, da preprečuje dostop dvoživkam na cestišče.
(10) Transparentni deli ograj se izvedejo z ukrepi, ki preprečujejo trke ptic.
(11) Za prehajanje živali se zagotovijo naslednji prehodi:
a) prehodi za divjad:
– pokriti vkop Homec št. 8-01, pokriti vkop Velenje št. 8-04;
– podvoz št. 3-02, ki se izvede tako, da se cesto v širini 6,5 m umesti na eno stran podvoza, preostali del v širini 6 m je raščen teren, primeren za migracijo prostoživečih živali;
– predor Konovo št. 8-06;
– predor Vodriž št. 8-02;
– predor Pusta gora št. 8-03;
– viadukti št. 6-1, 6-03, 6-04, 6-05, 6-06, 6-07, 6-08, 6-09, 6-10, 6-11, 6-12, 6-13, 6-14, 6-15.
b) prehodi za dvoživke:
– škatlasta prepusta 3-01 Homšnica, in 3-04 Suhadolnica, pritok 2, v katerem se izvede suha polička, ustrezna tudi za male sesalce;
– prepust 3-06 Homšnica, pritok 1.
(12) Intenzivna hrupna gradbena dela se zunaj poselitvenih območij izvajajo izven gnezditvene sezone.

(1) Posegi v strugo vodotoka na območju regulacije, gradnje premostitvenih objektov, infrastrukturnih vodov in vseh drugih posegov v priobalni pas se izvedejo tako, da ni zmanjšana pretočnost vodotoka, da je zagotovljena stabilnosti brežin in protierozijska varnost brežin.
(2) Glede kemijskega in biološkega stanja vodotoka se dela na regulacijah strug načrtujejo tako, da se zagotovi odprt sonaraven profil vodotoka.
(3) Če bo oskrba prevoznih sredstev in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih delovnih površin, se te uredijo tako, da ni mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadne ali izcedne vode v tla. Ploščad za pretakanje goriva in pranje vozil ali gradbenih strojev mora biti izvedena kot neprepustna skleda, tako da se ulovi celotna morebitno izlita količina goriva ali vode za pranje.
(4) Med gradnjo se preprečijo kakršno koli onesnaženje vodotokov in neposredni posegi v struge vodotokov z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo ter do spiranja zemljine, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov ter drugih škodljivih in strupenih snovi v vodo. Pranje gradbenih strojev z vodo iz vodotokov ni dovoljeno.
(5) Na celotnem območju gradbišča se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadne vode, odpadkov in drugega onesnaženega materiala, ki lahko nastanejo ob morebitni nezgodi zaradi razlitja ali razsutja nevarnih snovi ter jih je treba preiskati in določiti način ukrepanja.

(1) Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da se ohrani obstoječa poplavna varnost območja.
(2) Vsi načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da se preprečita erozija in plazovitost.
(3) Gorvodno od križišča K17 v km 0,0 navezovalne ceste N1 se odstrani obstoječi most čez Pako in pod križiščem izvede cevni prepust premera 1 m za odvajanje zalednih vod.

(1) Za varovanje kmetijskih zemljišč se upoštevajo naslednji ukrepi:
– za ohranjanje kmetijske pridelave je treba izgubo zemljišč reševati z nadomeščanjem kmetijskih zemljišč, če to želijo nosilci kmetijske pridelave. Kadar nadomestne rešitve niso ustrezne, se z odškodninami omogoči nadaljevanje kmetijske pridelave zainteresiranim nosilcem kmetijske pridelave;
– zagotovijo se čim manjša možna poseganja v kmetijska zemljišča izven načrtovanih ureditev;
– prepovedano je vsako zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij;
– zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč v času gradnje in po njej. Preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih. Poljske poti se po gradnji obnovijo;
– gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih najmanjše (pred setvijo, po spravilu);
– kmetijska zemljišča je po posegu treba vrniti v prvotno stanje;
– ukinjeni deli obstoječih cest se rekultivirajo, vzpostavi se raba v skladu z okoliškim prostorom ali se uporabijo za dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč;
– intenzivni sadovnjaki, ki bodo uničeni zaradi gradnje priključka Škale, se sanirajo z zasaditvijo novih sadnih dreves.
(2) Za varovanje gozdnih zemljišč se upoštevajo naslednji ukrepi:
– drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje se obvesti pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenija, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira;
– pri posegih je treba preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov;
– posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bodo tla in rastje čim manj poškodovani;
– pogoji za gospodarjenje z gozdovi na sosednjih gozdnih zemljiščih se ne smejo bistveno poslabšati. Primerno je treba urediti priključke gozdnih cest in vlak.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(2) Pri zagotavljanju požarne varnosti v predorih je treba upoštevati elaborat požarne varnosti in določila predpisov, ki opredeljujejo tehnične normative in pogoje za projektiranje cestnih predorov, in sicer v delih, ki se nanašajo na zagotavljanje požarne varnosti v predorih.
(3) Na portalih dvocevnih predorov se zagotovijo reševalne površine s hidranti, kabinami za klic v sili in ozvočenjem, tako da se portali leve in desne cevi povežejo. V ta namen se na portalih izvede povezovalna cesta s platojem, ki se uporabi tudi za preusmerjanje prometa ob zaprtju predora. Pred portali se izvedejo odstavne niše, ki se na desni cevi uporabijo tudi za dostop vzdrževalcev do pogonskih central. Voda za gašenje se zagotavlja iz vodohranov.
(4) Evakuacija v predorih se ob morebitnem požaru zagotovi tako, da razdalja do izhoda na varno (na prosto ali v drugo predorsko cev) nikjer ni daljša od 250 m. V dvocevnih predorih se v posameznih ceveh izvedejo odstavne niše s prečnikom za intervencijo.
(5) Med gradnjo je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

(1) Posege v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Potekajo naj na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin. Za začasne prometne in gradbene površine ter skladišča zemeljskega materiala se prednostno uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna. Gradbeni posegi s težkimi stroji se na površinah, na katerih se načrtujejo zatravitve, zasaditve in rekultivacije, izvajajo v suhem vremenu.
(2) Po zaključeni gradnji se razgaljene površine ponovno zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.
(3) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi način ravnanja z rodovitnim delom prsti. Prst je treba odstraniti in skladiščiti tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev in morebitnega vzpostavljanja novih kmetijskih površin.

Med gradnjo se preprečuje prašenje z odkritih delov trase in gradbišč, zagotovi se redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu. Preprečujeta se nenadzorovan raznos materiala z gradbišča in prašenje z odkritih delov trase, prometnih in delovnih površin, odlagališč materiala in gradbišč. Pri prevozu po javnih prometnih površinah se sipki tovor prekriva in zagotovi čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.

(1) V času gradnje se:
– upošteva časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike;
– na podlagi rezultatov monitoringa iz prvega odstavka 46. člena te uredbe se v primeru preseganja mejnih vrednosti hrupa izvedejo dodatni zaščitni ukrepi.
(2) Izvedejo se naslednje protihrupne ograje:
– PO 01 od km 1,4 do km 1,5 štiripasovne ceste, levo, višine 2,0 m;
– PO 02 od km 1,6 do km 1,8 štiripasovne ceste, levo, višine od 3,0 m do 4,0 m;
– PO 04 od km 0,2 do km 0,4 deviacije 1-2, desno, višine 2,0 m;
– PO 09 od km 1,3 do km 1,4 navezovalne ceste N1, desno, višine 2,00 m.
(3) Izvedejo se naslednje absorpcijske protihrupne ograje:
– APO 03 od km 3,9 do km 4,1 štiripasovne ceste, desno, višine 2,0 m;
– APO 05 od km 13,6 do km 13,7 štiripasovne ceste, levo, višine 2,0 m;
– APO 07 od km 13,8 do km 13,9 štiripasovne ceste, levo, višine 4,0 m;
– APO 08 od km 14,4 do km 14,6 štiripasovne ceste, levo, višine 2,0 m;
– APO 10 od km 0,1 do km 0,3 navezovalne ceste N1, desno, višine 2,0 m;
– APO 11 od km 0,1 do km 0,3 navezovalne ceste N1, levo, višine 2,0 m;
– APO 12 od km 18,2 do km 18,4 štiripasovne ceste, levo, višine 3,5 m.
(4) Izvede se obojestranska absorpcijska protihrupna ograja OAPO 13 od km 18,2 do km 18,4 na štiripasovni cesti, desno, višine 2,0 m.
(5) Na portalih predorov in pokritih vkopov se vgradi absorpcijski material:
– pokriti vkop 8-01 Homec, oba portala;
– predor 8-03 Pusta gora, južni portal;
– pokriti vkop 8-04 Velenje, oba portala;
– predor 8-06 Konovo, južni portal.
(6) Izvedejo se tihe dilatacije na naslednji objektih:
– nadvoz 4-02 Podgorje;
– viadukt 6-01 Jenina;
– viadukt 6-02 Visočnik;
– viadukt 6-05 Velunja 1;
– viadukt 6-06 Velunja 2;
– viadukt 6-07 Velunja 3;
– viadukt 6-08 Ravne 1;
– viadukt 6-09 Ravne 2;
– viadukt 6-10 Ravne 3;
– viadukt 6-11 Gaberke 1;
– viadukt 6-12 Gaberke 2;
– viadukt 6-13 Škale;
– viadukt 6-14 Odraž.
(7) Preveritev izolativnosti fasadnih elementov in morebitna dodatna pasivna protihrupna zaščita se izvedeta pri naslednjih stanovanjskih objektih:
– Kosovelova ulica 12, Velenje, na parceli številka 410, k. o. Velenje (964);
– Šalek 110, Velenje, na parceli številka 372, k. o. Velenje (964);
– Šalek BŠ, Velenje, na parceli številka 417/31, k. o. Velenje (964), objekt v gradnji.
(8) Investitor mora ob gradnji štiripasovne ceste zagotoviti izvedbo aktivnih protihrupnih zaščitnih ukrepov v obsegu, ki se določi na podlagi napovedi prometa za desetletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa.
(9) Izvede se tišja obrabna plast asfalta, ki zmanjša hrup cestnega prometa.

(1) Etape izvedbe prostorske ureditve so naslednje:
– gradnja štiripasovne ceste in deviacij ter prevezav na obstoječe omrežje cest;
– gradnja navezovalne ceste N1 in deviacij ter prevezav na obstoječe omrežje cest;
– gradnja priključkov;
– gradnja objektov;
– ureditev obcestnega prostora;
– gradnja počivališč;
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter vodnogospodarske ureditve, potrebne za izvedbo načrtovanih posegov;
– gradnja začasnih preureditev obstoječih cest (obvozi med gradnjo zahtevnejših objektov).
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne enote.

(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, ki so določena s tem državnim prostorskim načrtom za področja, ki jih določi poročilo o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(2) Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi državnimi in lokalnimi monitoringi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti mora v času gradnje izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe. Zavezanec za izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih je treba izvesti na podlagi monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– spremembe rabe prostora in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(5) Podatki monitoringa so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Na celotnem odseku je predvideno 3 330 000 m3 viškov materiala, ki se ga uporabi za sanacijo rudniških površin Premogovnika Velenje.
(2) Začasno skladiščenje med gradnjo je dovoljeno le znotraj območja državnega prostorskega načrta, na prej arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih in območjih kulturne dediščine, zunaj območij, pomembnih za ohranjanje narave, izven pretočnih profilov vodotokov, poplavnih območij, najožjega vodovarstvenega območja, kmetijskih zemljišč in gozdov ter ne v neposredni bližini stanovanjskih območij. Začasno skladiščenje se ne ureja na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Lokacije začasnega skladiščenja plodne zemlje se določijo pred gradnjo. Skladiščeni material se zaščiti pred izpiranjem, zagotovita se zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Skladiščeni material ne sme ovirati odtoka zalednih vod. Po končanih delih se lokacije začasnega skladiščenja, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, vzpostavijo v prvotno stanje.

Investitor ima naslednje obveznosti:
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bodo prizadete v času gradnje;
– pred začetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh cestah in poteh, po katerih poteka gradbiščni promet ali po katerih se izvajajo preusmeritve prometa v času gradnje. Pred začetkom del jih je treba ustrezno urediti, po končanih delih pa sanirati morebitne poškodbe;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, ki bodo prizadeti v času gradnje. Poškodbe na infrastrukturnih objektih in napravah ter drugih objektih, nastale kot posledica gradnje, obnoviti ali sanirati;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih ali začasnih infrastrukturnih vodov in naprav; v primeru poškodb pri gradnji poškodovane infrastrukturne vode takoj obnoviti;
– promet v času gradnje organizirati tako, da nastaja čim manj zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša; zagotoviti dostope, ki so zaradi gradnje posegov prekinjeni. Uredijo tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka ter v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe; delovni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično ustrezni;
– zagotoviti nadzor odgovornih projektantov vseh načrtov na gradbišču;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sprotno rekultivirati območja posegov;
– začasno pridobljena zemljišča po zaključku gradnje posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta, vendar zunaj območij najboljših kmetijskih zemljišč in območij, ki so pomembna za ohranjanje narave. Gradbišče se čim bolj omeji na širino cestnega telesa in se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje in morebitnimi lokacijami skladišč materiala, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Če je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, je treba pri njihovem umeščanju upoštevati značilnosti zemljišča, po uporabi pa sanirati morebitne poškodbe ali denarno nadomestiti nastalo škodo.
(4) Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi.
(5) Izvoze iz gradbišča na javno cestno omrežje je treba urediti tako, da v oddaljenosti do 20 m ni stanovanjskih objektov. Vse transportne poti na javnem cestnem omrežju morajo biti asfaltirane, asfaltirani (tlakovani) morajo biti tudi priključki s trase (gradbišča) na to omrežje.
(6) Ob gradbišču je treba postaviti ustrezno ograjo na mestih, kjer so stanovanjski objekti, v oddaljenosti do 60 m od roba gradbišča, ograja mora biti visoka najmanj 3 m in mora zakrivati najmanj 100 m trase na vsako stran od stanovanjskega objekta. Ograja mora biti postavljena v času izvajanja najintenzivnejših del, lahko je tudi pomična, pozneje se lahko odstrani. Če je na posameznih delih postavljena protihrupna zaščita, je lahko ta namenjena tudi za protiprašno zaščito, vendar mora biti postavljena že ob začetku gradnje.
(7) Vožnja transportnih sredstev po gradbiščih mora biti omejena na 10 km/h.
(8) Upoštevati je treba emisijske norme v skladu z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev emisij na stacionarnih objektih (npr. betonarni, asfaltni bazi) in napravah (npr. agregatih). Pri ustavljanju vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba izključiti delovanje motorja.
(9) V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ali pa se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Gradbiščne baze se ne postavijo v neposredno bližino naselij ali na območja varstva naravne in kulturne dediščine.
(10) Prepovedano je odlaganje materialov v pretočne profile vodotokov in kanalov.
(11) Skladišča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala, premaknitve potrebne infrastrukture in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko umestijo ali izvedejo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
(12) V času gradnje se okoliško prebivalstvo sproti obvešča o poteku gradnje.

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali na podlagi monitoringa pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. Za vsako drugačno rešitev križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture prej pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, ali po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.
(4) Dopustna je ureditev in postavitev naprav ter objektov za vzpostavitev inteligentnega prometnega sistema. Dopustna je tudi namestitev naprav, ki proizvajajo električno energijo iz alternativnih virov energije, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

Nadzor nad izvajanjem tega državnega prostorskega načrta opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev, ki so načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, razen na registrirani kulturni dediščini, dovoljeno:
– vzdrževanje, rekonstruiranje, odstranitev, dozidava in nadzidava obstoječih objektov, pri čemer se njihova velikost lahko spremeni največ za 10 % glede na obstoječe gabarite;
– sprememba namembnosti objektov;
– urejanje vodotokov;
– opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih;
– vzdrževanje, zaščita, prestavljanje, obnavljanje, odstranitev, dograjevanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti;
– dozidava trgovskega objekta na parceli s št. 355/10 v katastrski občini Velenje (964), v obsegu, ki ne onemogoča izvedbo ureditev, določenih s tem državnim prostorskim načrtom.
(2) S posegi iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka morajo, če je za poseg potrebno gradbeno dovoljenje, soglašati investitorji prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom. Če investitor ni znan, izda soglasje ministrstvo, pristojno za ceste.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni ali dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 ter družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 93/99 in 72/12);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02, 91/02 – odl. US, 175/03, 46/05, 68/05, 101/08, 72/09 in 87/11);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij v občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/12 – uradno prečiščeno besedilo);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1988 in 1990, ter družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986–1990 in sprememb in dopolnitev planskih aktov dela občine Žalec za območje mestne občine Velenje – dopolnitve 2009 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 17/88, 6/90, 7/01, 13/04 in 17/10);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S4/6, Pesje v Velenju (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 17/95, 5/00, 4/07 in 8/12);
– Odlok o zazidalnem načrtu Selo (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 1/03, 2/05, 22/06, 22/07 in 14/09);
– Odlok o lokacijskem načrtu za rekreacijsko območje »Jezero« v Velenju (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 20/05, 2/07 in 18/08);
– Odlok o lokacijskem načrtu »Stari jašek« (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 20/05, 21/05, 30/06, 1/08, 19/08, 6/09 in 10/10);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S4/4 Nad Stanetovo cesto v Velenju (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 22/06, 3/08 in 7/11);
– Odlok o ureditvenem načrtu začasne deponije komunalnih odpadkov (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 11/89, 7/98, 7/07, 22/07, 14/09 in 12/10);
– Odlok o lokacijskem načrtu Stara vas sever (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 9/06);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stara vas zahod (Uradni vestnik MOV, št. 6/12);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 02; Krajevni skupnosti Škale-Hrastovec in Konovo – del (PUP 02) (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 6/10 – uradno prečiščeno besedilo, 27/10 in 6/12);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote krajevne skupnosti Plešivec, Cirkovec, Paka in Bevče (PUP 03) (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 6/10 in 27/10);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za odprti prostor planske celote 04 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 10/10 in 27/10);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih planske celote – PUP 04 za dele mesta Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 4/07, 3/08 in 1/12);
– Odlok o ureditvenem načrtu odlagališča pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 7/93, 7/96, 9/04 in 24/07);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989, in srednjeročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Šoštanj, dopolnjenega 2004, spremembe in dopolnitve za območje TEŠ, 2008 (Uradni list občine Šoštanj, št. 7/00, 5/04 in 6/08);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 02, KS Ravne, Gaberke, Škale-Hrastovec in Konovo (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 16/88, 9/93 in Uradni list občine Šoštanj, št. 7/00, 3/03, 4/04, 1/05, 8/05, 2/08 in 1/11).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.