Na podlagi določil 9. člena Zakon o društvih − ZDru-1-UPB2 Uradni list RS, št. 64/11 ter v skladu z določili 33. in 118. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (Uradni list RS, št. 37/09) je Občni zbor Zveze bibliotekarskih društev Slovenije na seji dne 22. 5. 2013 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki obsega:
– Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, z dne 27. 3. 2009;
– Spremembe in dopolnitve Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, z dne 14. 9. 2012;
– Dopolnitve Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, z dne 20. 3. 2013.
Predsednik Zveze
Sabina Fras Popovič l.r.
S T A T U T
Zveze bibliotekarskih društev Slovenije – uradno prečiščeno besedilo (Statut ZBDS-UPB1)
SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S Statutom Zveze (v nadaljevanju: Statut) se urejajo vprašanja, ki se nanašajo na: namen, cilje in dejavnost Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju: Zveze), ime in sedež, članstvo ter pravice in obveznosti članov, predstavljanje in zastopanje, premoženje in odgovornost za obveznosti, organizacijo, upravljanje in organe Zveze, priznanja in nagrade, javnost dela, finančno poslovanje in prenehanje dela.
2. člen
Zveza je prostovoljno, nevladno in nepridobitno strokovno združenje, ki povezuje bibliotekarska in druga strokovna društva (v nadaljevanju: društva) ter druge pravne osebe zasebnega prava in posameznike s področja knjižnične in informacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zveza deluje na območju Republike Slovenije.
Zveza je pravna naslednica 21. decembra 1947 ustanovljenega Društva bibliotekarjev Slovenije, ki se je 18. novembra 1983 na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju pokrajinskih društev v zvezo preimenovalo v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije.
3. člen
Zveza je lahko včlanjena v druge sorodne organizacije v Sloveniji in tujini.
4. člen
Zveza je članica mednarodnega združenja IFLA (International Federation of Library Associations and Organisations).
5. člen
V Zvezo se društva in druge osebe združujejo z namenom, da pospešujejo razvoj knjižničarske stroke in dejavnosti ter utrjujejo njen položaj v družbi, medsebojno sodelujejo in koordinirajo dejavnosti, obravnavajo ter razrešujejo strokovna vprašanja, ki so skupnega pomena, sodelujejo pri razvoju knjižničarske dejavnosti, knjižnic in knjižničnega sistema Slovenije ter zagotavljajo profesionalno integriteto knjižničnih delavcev v Sloveniji.
Zveza se pri svojem delu zavzema za najvišjo možno raven profesionalnega delovanja ter za razvoj in varovanje demokratičnih načel širše družbene skupnosti.
6. člen
Zveza je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo veljavni predpisi.
Zveza mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime. Zvezo zastopa in zanjo podpisuje ter sprejema obveznosti predsednik Zveze.
Delo Zveze je javno.
7. člen
Zveza je ustanovljena na podlagi sklepov zborov članov ustanoviteljev zveze.
Zveza je registrirana pri pristojnem registrskem organu za notranje zadeve.
IME, SEDEŽ IN OZNAKE
8. člen
Ime zveze je: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Skrajšano ime Zveze je: ZBDS.
Ime Zveze v angleškem jeziku je: Slovenian Library Association.
Skrajšano ime Zveze v angleškem jeziku je: SLA.
Skrajšano ime Zveze se v pravnem prometu ne uporablja.
Sedež Zveze je v Ljubljani.
Poslovni naslov Zveze je: Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Sedež Zveze se lahko spremeni s sklepom Občnega zbora Zveze.
Sprememba sedeža pomeni istočasno spremembo statuta.
Poslovni naslov se lahko spremeni s sklepom predsednika Zveze. Sprememba poslovnega naslova ne pomeni spremembe statuta.
9. člen
Zveza uporablja pri svojem poslovanju žig.
Žig je okrogle oblike in nosi napis: ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, LJUBLJANA.
10. člen
Zveza uporablja tudi logotip kvadratne oblike s stilizirano glavo sove.
CILJI IN DEJAVNOST ZVEZE
11. člen
V Zvezi se društva, druge pravne osebe in posamezniki združujejo zaradi uresničevanja naslednjih ciljev:
– krepiti ugled knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti,
– zastopati družbene in profesionalne interese zaposlenih v knjižničarstvu ter se zavzemati za njihovo profesionalno integriteto,
– zagotavljati najvišjo možno raven profesionalizma v stroki,
– vzpodbujati in podpirati izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev,
– krepiti položaj in vzpodbujati razvoj vseh vrst knjižnic,
– podpirati svoboden pretok informacij in vzpodbujati ustvarjanje pogojev za prost in enakopraven dostop do informacijskih virov in informacij vsem državljanom,
– pospeševati razvoj informacijske pismenosti prebivalstva,
– širiti zavest o nujnosti trajnega ohranjanja pisne kulturne dediščine slovenskega naroda.
12. člen
Zveza uresničuje namen in cilje z izvajanjem naslednje dejavnosti:
– skrbi za informiranje članov o zadevah skupnega interesa,
– koordinira delo med člani, krepi njihovo sodelovanje in skupno nastopanje v javnosti,
– skrbi za uveljavljanje strokovnih priporočil, standardov in normativov, Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter Manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva,
– izdaja strokovne publikacije,
– organizira strokovna srečanja in druge oblike neformalnega izobraževanja knjižničarjev,
– sodeluje z državnimi oziroma upravnimi organi, ko gre za urejanje zadev s področja knjižničarstva,
– sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju zakonskih in drugih predpisov s področja knjižničarstva,
– sodeluje z mednarodnim knjižničarskim združenjem IFLA in drugimi sorodnimi organizacijami in društvi doma in v tujini,
– izvaja dogovorjene skupne akcije na področju delovanja Zveze.
13. člen
Zveza za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti opravlja tudi pridobitno dejavnost, ki je povezana z dejavnostjo društva, tako da izvaja izobraževanja, svetovanja, založniško in trgovinsko dejavnost.
Zveza opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:
– P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
– P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
– M70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
– M74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
– G47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
– G47.621 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi in revijami
– J58.110 Izdajanje knjig
– J58.130 Izdajanje časopisov
– J58.140 Izdajanje revij in druge periodike
– J58.190 Drugo založništvo.
ČLANSTVO
14. člen
Članstvo v Zvezi je prostovoljno.
Člani Zveze so pravne in fizične osebe.
15. člen
Članstvo v Zvezi je redno, pridruženo ali častno.
Redni člani Zveze so pravne osebe društva, pridruženi člani Zveze so druge pravne osebe, častni člani Zveze so fizične osebe.
16. člen
Redni član Zveze lahko postane bibliotekarsko ali sorodno društvo s področja knjižnične in informacijske dejavnosti iz Slovenije ali tujine, ki sprejema poslanstvo in cilje Zveze in je pripravljeno izvajati dogovorjeni program Zveze ter se ravnati po določilih statuta in drugih dokumentov Zveze.
Za sprejem tujega člana v Zvezo veljajo enaki pogoji kot za sprejem domačega.
Pridruženi član Zveze lahko postane pravna oseba s področja knjižnične in informacijske dejavnosti oziroma sorodnih področij, iz Slovenije ali tujine.
Za sprejem tujega člana v Zvezo veljajo enaki pogoji kot za sprejem domačega.
17. člen
Častni član Zveze lahko postane posameznik iz Slovenije ali tujine, ki je pomembno prispeval k razvoju knjižnic in knjižničarstva. Naziv častnega člana Zveze, ki pomeni obliko posebnega priznanja, podeli na predlog Izvršnega odbora Upravni odbor, pri čemer se pred včlanitvijo pridobi soglasje častnega člana za članstvo v Zvezi.
Predloge za častne člane posredujejo Izvršnemu odboru redni člani Zveze.
18. člen
Pridruženi in častni člani imajo pravico sodelovati v delu Zveze v skladu z določili Statuta, ne morejo pa voliti in biti izvoljeni v organe upravljanja Zveze.
19. člen
Zveza ima lahko tudi donatorje in sponzorje, ki so fizične in pravne osebe in Zvezi pomagajo s finančnimi in materialnimi prispevki ali kako drugače sodelujejo pri izvajanju dejavnosti Zveze.
Donatorji in sponzorji niso člani Zveze. Način in oblike sodelovanja v dejavnosti Zveze se opredelijo s pogodbo.
20. člen
Zveza ima lahko tudi simpatizerje. To so fizične in pravne osebe, ki spremljajo dejavnost in akcije Zveze in v njih sodelujejo. Zveza jim lahko nudi določene ugodnosti pri spremljanju oziroma sodelovanju v dejavnostih Zveze.
Simpatizerji niso člani Zveze.
Simpatizerji se lahko organizirajo v Klub prijateljev Zveze. Pravila o delovanju Kluba prijateljev Zveze sprejme Upravni odbor Zveze na predlog Izvršnega odbora Zveze.
21. člen
Vlogo za včlanitev v Zvezo predloži pravna oseba Izvršnemu odboru Zveze. Vloga mora vsebovati naslednji prilogi:
– sklep svojega najvišjega organa o včlanitvi v zvezo ter
– potrdilo o registraciji.
Vloga za sprejem se lahko zavrne v primeru, da kandidat ne izpolnjuje s tem statutom določenih pogojev oziroma ne izkazuje namena izpolnjevanja ciljev Zveze.
Na predlog Izvršnega odbora sprejme sklep o sprejemu v članstvo Upravni odbor. V primeru zavrnitve vloge za včlanitev je možna pritožba na Občni zbor, katerega odločitev je dokončna. Odločitev Občnega zbora se lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z Zakonom o društvih.
22. člen
Redni in pridruženi člani Zveze plačajo članarino za koledarsko leto. Predlog za višino članarine sprejme Upravni odbor Zveze, potrdi pa ga Občni zbor v drugi polovici koledarskega leta za naslednje leto. Občni zbor lahko odloči, da se višina članarine določi za dve koledarski leti, vendar največ do konca trajanja mandata aktualnega vodstva.
Častni člani članarine ne plačujejo.
23. člen
Člani bibliotekarskih in sorodnih društev oziroma drugih pravnih oseb, ki so redni člani Zveze, dobijo člansko izkaznico, na kateri je poleg polnega imena in logotipa Zveze tudi ime društva oziroma druge pravne osebe, katere člani so.
Ob včlanitvi v Zvezo dobijo častni in pridruženi člani člansko izkaznico s polnim imenom in logotipom Zveze.
24. člen
Članstvo v Zvezi preneha z izstopom, izbrisom, izključitvijo, prenehanjem ali smrtjo in v drugih primerih, ki jih določa Zakon o društvih.
Članstvo v Zvezi preneha tudi, če Zveza preneha s svojim delovanjem.
25. člen
Sklep o izstopu iz članstva v Zvezi sprejme posameznik ali pristojni organ pravne osebe.
V primeru izstopa iz Zveze je član dolžan poravnati za tekoče leto vse preostale finančne obveznosti do Zveze.
Sklep o izstopu iz Zveze se najkasneje do konca septembra za naslednje koledarsko leto v pisni obliki dostavi Upravnemu odboru. O izstopih iz Zveze Upravni odbor poroča Občnemu zboru.
26. člen
Redni ali pridruženi član se izbriše iz članstva v Zvezi, če ne poravna članarine za preteklo leto. Pred izbrisom se člana opozori, da obveznosti ni poravnal, ter se ga pozove, da jih poravna najkasneje v 30-tih dneh. Če član niti v tem roku ne poravna svojih obveznosti, se ga izbriše iz članstva Zveze.
Sklep o izbrisu sprejme Upravni odbor, ki o tem poroča Občnemu zboru. Z dnem izbrisa prenehajo vse pravice in obveznosti člana, ki je bil izbrisan.
27. člen
Člani so iz Zveze lahko izključeni v primeru kršitve določil Statuta oziroma Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.
Postopek izključitve iz članstva zaradi kršitve določil Statuta oziroma Etičnega kodeksa sproži Častno razsodišče v skladu z določbami Pravilnika o delu Častnega razsodišča.
Sklep o izključitvi sprejme Upravni odbor z večino glasov na seji navzočih članov.
Izključeni član ima pravico pritožbe na Občni zbor Zveze, katerega odločitev je dokončna. Odločitev Občnega zbora se lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z Zakonom o društvih.
Izključeni član pred potekom treh let od izključitve ne more ponovno postati član Zveze.
28. člen
Ob prenehanju članstva ne more imeti član nobenega zahtevka do premoženja Zveze, razen v primeru, da je Zvezi odstopil v uporabo lastna materialna sredstva po posebni pogodbi.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
29. člen
Pravice in dolžnosti rednih članov Zveze so:
– sodelovati pri vseh oblikah dela in aktivnostih, ki jih organizira Zveza,
– uresničevati cilje in izvajati dejavnost Zveze v skladu s poslanstvom in cilji Zveze,
– uresničevati in izvajati sklepe in naloge iz programa dela Zveze,
– reševati probleme skupnega pomena usklajeno v Zvezi,
– obveščati Zvezo o svojih aktivnostih in stališčih v zvezi s problematiko knjižničarstva,
– delovati skladno s sklepi Občnega zbora,
– delovati v skladu s Statutom in drugimi akti Zveze,
– delovati v skladu z načeli Etičnega kodeksa,
– redno plačevati članarino.
30. člen
Pravice in dolžnosti članov bibliotekarskih in sorodnih društev združenih v Zvezo, so:
– sodelovati v delu Zveze,
– dajati predloge in iniciative v zvezi z delovanjem Zveze,
– voliti in biti izvoljen v organe Zveze,
– biti informiran o delu Zveze in njenih organov ter delovnih teles,
– objavljati v publikacijah in na spletni strani Zveze,
– koristiti popuste pri kotizacijah za strokovna srečanja in drugih oblikah strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira Zveza,
– koristiti popuste pri nakupu publikacij Zveze,
– koristiti druge ugodnosti, ki jih za člane pridobi Zveza,
– delovati v skladu z načeli Etičnega kodeksa,
– zahtevati strokovno zaščito Zveze v primeru oviranja njihove strokovne dejavnosti.
Pravice in dolžnosti iz prvega odstavka, razen pravic iz tretje alinee, imajo tudi pridruženi člani ter častni člani Zveze.
31. člen
Za svoje delo v organih Zveze posamezniki praviloma ne prejemajo plačila, razen povrnitve neposrednih stroškov za izvajanje svoje funkcije. Za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo posameznik pokaže s svojim delom v organih Zveze, lahko Upravni odbor prizna takemu posamezniku nagrado.
ORGANI IN UPRAVLJANJE ZVEZE
32. člen
Organi Zveze so:
– Občni zbor
– Predsednik
– Upravni odbor
– Izvršni odbor
– Strokovni odbor
– Nadzorni odbor
– Častno razsodišče.
Občni zbor je najvišji organ upravljanja Zveze.
Upravni odbor, Izvršni odbor in Nadzorni odbor so organi upravljanja Zveze, ki skupaj s Predsednikom vodijo celotno poslovanje Zveze.
Nadzorni odbor izvaja nadzor nad delom in poslovanjem Zveze.
Častno razsodišče spremlja spoštovanje etičnih načel stroke in določil Statuta Zveze.
Strokovni odbor je najvišji strokovni organ Zveze, ki vodi in koordinira strokovno delo Zveze.
Občni zbor
33. člen
Občni zbor Zveze ima naslednje naloge in pristojnosti:
– sprejema smernice in odločitve o osnovnih vprašanjih dejavnosti in razvoja Zveze,
– sprejema Statut in druge splošne akte Zveze ter njihove spremembe in dopolnitve,
– razpravlja o letnih poročilih o delu in načrtih dela Zveze, ki jih predložijo Upravni odbor, Nadzorni odbor in Častno razsodišče ter odloča o sprejemu teh dokumentov,
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Zveze,
– voli in razrešuje predsednika in člane Nadzornega odbora in Častnega razsodišča,
– voli in razrešuje predsednika in člane Sveta Knjižnice,
– voli in razrešuje predsednike sekcij,
– voli in razrešuje strokovnega tajnika Zveze,
– voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora Kalanovega sklada,
– voli in razrešuje predsednika in člane komisije za Čopove diplome in priznanja,
– voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora Stepišnikovega sklada,
– na predlog Upravnega odbora sklepa o ustanavljanju in ukinjanju sekcij Zveze,
– na predlog Upravnega odbora odloča o višini članarine,
– odloča o predlogih, prošnjah in pritožbah članov,
– sprejema pravilnike o podeljevanju priznanj in nagrad,
– odloča o včlanjevanju Zveze v druga združenja in izstopanju iz njih,
– odloča o prenehanju dela Zveze,
– odloča o drugih vprašanjih Zveze v skladu z zakonom in tem Statutom.
34. člen
Občni zbor sestavljajo delegati rednih članov Zveze, ki so imenovani v skladu s Statutom.
Posle iz svojih pristojnosti izvaja Občni zbor neposredno na sejah in posredno preko drugih organov Zveze.
35. člen
Redni član Zveze imenuje delegate v Občni zbor po ključu 2 delegata na prvih 50 članov, za vsakih naslednjih 50 članov mu pripada po 1 delegat, vendar skupaj največ sedem. Stanje članstva se ugotavlja na dan 30. maj za tekoče leto.
Redni član izda svojim delegatom pooblastilo za zastopanje na Občnem zboru.
36. člen
Mandat delegatov v Občnem zboru traja štiri leta oziroma do zaključka mandata aktualnega vodstva Zveze. V primeru, da imenovani delegat izstopi iz člana Zveze, se imenuje nadomestnega delegata za obdobje do zaključka mandata bivšega delegata.
37. člen
Delegati, ki jih imenuje član Zveze, predstavljajo njegovo delegacijo.
Delegati glasujejo na Občnem zboru tako, da ima vsak član delegacije po en glas pri glasovanju.
38. člen
Seje Občnega zbora so praviloma najmanj enkrat letno.
Seja Občnega zbora se lahko izjemoma izvede tudi dopisno.
Seje Občnega zbora so redne ali izredne.
39. člen
Redne seje Občnega zbora sklicuje predsednik.
Če predsednik ne skliče redne seje Občnega zbora pravočasno, mora vzrok za zamudo obvezno preučiti Nadzorni odbor, ki lahko sproži postopek za sklic izredne seje.
40. člen
Izredno sejo Občnega zbora lahko skliče Upravni odbor, in sicer na pisno obrazložen zahtevek najmanj tretjine članov Upravnega odbora ali na zahtevo Nadzornega odbora, v skladu s pogoji, ki jih navaja ta Statut.
Če Upravni odbor ne skliče izredne seje Občnega zbora v roku 60 dni od prejema zahtevka iz prejšnjega odstavka, lahko sejo skličejo Nadzorni odbor ali tretjina članov Upravnega odbora.
Izredno sejo lahko skliče tudi tretjina delegatov – članov Občnega zbora.
41. člen
Vabilo na sejo Občnega zbora mora sklicatelj posredovati pisno vsem delegatom – članom Občnega zbora najmanj 10 dni pred dnem seje. V vabilu mora navesti datum, čas in mesto poteka seje, ter navesti dnevni red in priložiti gradivo potrebno za odločanje na seji. Šteje se, da je vabilo posredovana z dnem, ko je izročeno neposredno vabljeni osebi.
Na seji Občnega zbora se odloča samo o zadevah, ki so navedene v dnevnem redu, poslanem ob njenem sklicu.
42. člen
Seja Občnega zbora je sklepčna, če je navzoča več kot polovica članov Občnega zbora, kar se mora ugotoviti pred začetkom dela.
Odločitve seje Občnega zbora so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.
Odločitve o spremembi ali dopolnitvi Statuta in o prenehanju dela Zveze se sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
Volitve predsednika in podpredsednikov Zveze, Upravnega in Nadzornega odbora ter Častnega razsodišča ter glasovanje o ostalih vprašanjih je praviloma tajno, lahko pa Občni zbor na zasedanju določi, da je glasovanje javno.
Sklepi seje Občnega zbora so obvezujoči za vse člane Zveze.
43. člen
Redno sejo Občnega zbora vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik Zveze, v primeru njegove zadržanosti pa eden od podpredsednikov.
Izredno sejo Občnega zbora vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik Nadzornega odbora.
O poteku seje Občnega zbora se vodi zapisnik. Zapisnik o seji Občnega zbora podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overovitelja zapisnika.
Podrobnejša določila o delu Občnega zbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze.
Predsednik in podpredsednika
44. člen
Predsednika Zveze voli Občni zbor praviloma s tajnim glasovanjem izmed predlaganih kandidatov.
Mandat predsednika Zveze traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen.
45. člen
Predsednik Zveze izvaja naslednje naloge iz svoje pristojnosti:
– predstavlja in zastopa Zvezo,
– organizira in vodi delo in poslovanje Zveze,
– sklicuje redne seje Občnega zbora,
– sklicuje in vodi seje Izvršnega odbora in Upravnega odbora,
– izvaja sklepe Občnega zbora in Upravnega odbora,
– koordinira delo delovnih teles Zveze,
– izvaja tudi druge naloge, ki mu jih poverita Občni zbor in Upravni odbor v skladu s Statutom in drugimi splošnimi akti ter prevzetimi obveznostmi Zveze.
46. člen
Občni zbor Zveze lahko na predlog Upravnega odbora razreši predsednika Zveze tudi pred iztekom mandata, če za to obstaja utemeljeni razlog.
Kot utemeljeni razlog se šteje:
– odstop na lastno željo,
– dejanska nezmožnost izvajanja nalog,
– nespoštovanje zakonskih predpisov in splošnih aktov Zveze oziroma neopravičljivo neizvajanje sklepov Občnega zbora oziroma Upravnega odbora Zveze ali ravnanja zoper sklepe,
– povzročitev večje škode Zvezi.
V primeru razrešnice predsednika se na istem zasedanju Občnega zbora in pod isto točko dnevnega reda izvoli novi predsednik Zveze.
47. člen
Zveza ima dva podpredsednika.
Podpredsednik Zveze v skladu s pooblastili nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik.
Podpredsednika Zveze voli Občni zbor praviloma s tajnim glasovanjem izmed predlaganih kandidatov.
Mandat podpredsednika traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen.
48. člen
Občni zbor Zveze lahko na predlog Upravnega odbora razreši podpredsednika Zveze tudi pred iztekom mandata, če za to obstaja utemeljeni razlog.
Kot utemeljeni razlog se smiselno upoštevajo določila iz 46. člena Statuta.
V primeru razrešnice podpredsednika se na istem zasedanju Občnega zbora in pod isto točko dnevnega reda izvoli novi podpredsednik Zveze.
Upravni odbor
49. člen
Upravni odbor je organ upravljanja Zveze.
Njegovi člani so predsedniki oziroma zakoniti zastopniki rednih članov Zveze, predsednik Strokovnega odbora ter predsednik in podpredsednika Zveze.
50. člen
Seje Upravnega odbora sklicuje, vodi in predlaga dnevni red predsednik Zveze.
Administrativna dela za sklic sej izvaja strokovni tajnik Zveze, ki vodi tudi zapisnik.
Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
Na seje Upravnega odbora se vabijo brez pravice glasovanja strokovni tajnik Zveze, predsednik Nadzornega odbora, predsednik Častnega razsodišča, glede na dnevni red pa tudi predsednik Sveta revije Knjižnica, predstavnik Zveze v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost in predstavnik Zveze v Kulturniški zbornici Slovenije.
Seje Upravnega odbora so praviloma javne.
51. člen
Za veljavno odločanje in delo Upravnega odbora mora biti na seji prisotna več kot polovica njegovih članov. Prisotnost se ugotavlja na začetku seje.
Sklepi se sprejemajo z javnim glasovanjem in so veljavni, če zanje glasuje večina ne seji prisotnih članov.
52. člen
Upravni odbor vodi delovanje Zveze in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava predloge poročil in programov dela Zveze,
– obravnava predloge Statuta, Etičnega kodeksa ter sprememb in dopolnil splošnih aktov Zveze,
– obravnava predloge pravilnikov o nagradah in priznanjih,
– potrjuje poslovnike Zveze,
– Občnemu zboru predlaga ustanovitev oziroma ukinitev Sekcij Zveze,
– odloča o ustanavljanju in ukinjanju strokovnih komisij Zveze,
– imenuje glavnega urednika in člane uredniškega odbora revije Knjižnica,
– odloča o sprejemu oziroma izključitvi člana,
– imenuje blagajnika,
– predlaga včlanitev Zveze v mednarodna knjižničarska združenja,
– imenuje predstavnike Zveze v druge organizacije in telesa,
– odloča o nakupu, prodaji in odpisu osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost presega 50.000,00 EUR,
– izvaja sklepe Občnega zbora in naloge, za katere je pooblaščen z določili splošnih aktov Zveze oziroma naloge, ki mu jih poveri Občni zbor.
Podrobnejša določila o delu Upravnega odbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze.
Izvršni odbor
53. člen
Izvršni odbor je operativni organ Zveze in deluje tudi kot posvetovalni organ predsednika Zveze.
54. člen
Izvršni odbor sestavljajo predsednik Zveze, oba podpredsednika, predsednik Strokovnega odbora, strokovni tajnik in blagajnik Zveze.
55. člen
Izvršni odbor se sestaja po potrebi vendar najmanj štirikrat letno.
Seje sklicuje predsednik Zveze, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov. Dnevni red se sprejema na seji sami.
Izvršni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna več kot polovica njegovih članov. Sklepi se na seji sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
O delu na seji vodi Izvršni odbor zapisnik.
Podrobnejša določila o delu Izvršnega odbora Zveze določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze.
Nadzorni odbor
56. člen
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad delom in finančno-materialnim poslovanjem Zveze ter poroča o tem Občnemu zboru. Za svoje delo je odgovoren Občnemu zboru.
Nadzorni odbor ima tri člane. Predsednika in dva člana izvoli Občni zbor za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve.
Član Nadzornega odbora ne more biti istočasno član Upravnega odbora, Častnega razsodišča, ali opravljati funkcije predsednika ali podpredsednika Zveze.
Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi člani. Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov.
57. člen
Nadzorni odbor spremlja in nadzira:
– spremembo Statuta in drugih splošnih aktov Zveze,
– uresničevanje zakonitosti v delu in poslovanju Zveze,
– izvajanje sklepov in odločitev Občnega zbora in Upravnega odbora,
– razpolaganje s finančnimi in materialnimi sredstvi Zveze ter
– sproži postopek za sklic izredne seje Občnega zbora, če ugotovi nepravilnosti v vodenju poslov ali kršenje Statuta Zveze.
Nadzorni odbor opravlja tudi druge naloge, za katere je pooblaščen z določili splošnih aktov Zveze oziroma naloge, ki mu jih poveri Občni zbor.
58. člen
Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v celotno dokumentacijo Zveze.
59. člen
O delu Zveze v celotnem mandatnem obdobju pripravi Nadzorni odbor pisno poročilo za Občni zbor Zveze. Poročilo podpišejo vsi člani Nadzornega odbora.
60. člen
Pri svojem delu se Nadzorni odbor ravna po načelih zakonitosti, določanja materialne resnice ter načelu informiranja o svojem delu.
Podrobnejša določila o delu Nadzornega odbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze.
Častno razsodišče
61. člen
Častno razsodišče spremlja spoštovanje načel in določb Etičnega kodeksa, Statuta in drugih aktov, ki obvezujejo člane in organe Zveze.
Častno razsodišče ima tri člane. Predsednika in dva člana izvoli Občni zbor za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve.
Član Častnega razsodišča ne more biti hkrati član Upravnega odbora, Nadzornega odbora, ali opravljati funkcije predsednika ali podpredsednika Zveze.
Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno Občnemu zboru Zveze.
62. člen
Častno razsodišče veljavno odloča, če so na seji prisotni vsi člani. Častno razsodišče sprejema odločitve z večino glasov.
63. člen
Predlog za uvedbo postopka pred častnim razsodiščem poda član Zveze ali organi Zveze. Na podlagi pisnega predloga Častno razsodišče sproži in vodi postopek, in sicer če so kršena profesionalna merila, načela in norme Etičnega kodeksa knjižničarjev ali določbe Statuta ter drugih splošnih aktov Zveze oziroma v primeru kršitev medsebojnih odnosov, ki ogrožajo pravice drugih ali kako drugače prizadenejo njihove interese.
Častno razsodišče lahko po izvedenem postopku izreče ukrep opomina ali izključitve člana iz Zveze.
Na ukrep Častnega razsodišča lahko član vloži pisno pritožbo na Upravni odbor. Pritožbo je treba vložiti v roku 30 dni od prejema sklepa Častnega razsodišča.
Če Upravni odbor pritožbo zavrne, lahko član v roku 30 dni od sklepa Upravnega odbora vloži pritožbo Občnemu zboru Zveze. Občni zbor Zveze sprejme končno odločitev.
64. člen
Podrobnejša določila o delu Častnega razsodišča določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze.
Strokovni odbor
65. člen
Strokovni odbor je strokovni organ Zveze, ki vodi in koordinira delo stalnih delovnih teles (sekcij) Zveze.
Strokovni odbor sestavljajo predsedniki sekcij in predsednik Zveze.
Prvo sejo Strokovnega odbora v mandatnem obdobju skliče predsednik Zveze.
Člani Strokovnega odbora na prvi seji izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Predsednik koordinira delo Strokovnega odbora in zastopa sekcije Zveze v Upravnem in Izvršnem odboru Zveze.
66. člen
Predsedniki sekcij pripravijo ob koncu vsakega koledarskega leta pisno poročilo o delu v tem letu in program za naslednje leto.
Strokovni odbor razpravlja in sprejema sklepe o strokovnem delu sekcij na osnovi njihovih poročil in programov dela.
Strokovni odbor posreduje predloge poročil in programov dela sekcij in poroča o njihovem izvajanju Upravnemu odboru Zveze.
Na pobudo Sekcij obravnava predloge za ustanovitev začasnih delovnih teles – strokovnih komisij in jih predlaga v potrditev Upravnemu odboru.
67. člen
Strokovni odbor se sestaja po potrebi vendar najmanj dvakrat letno.
V primeru, da se predsednik sekcije ne more udeležiti seje Strokovnega odbora, mora imenovati svojega namestnika.
Podrobnejša določila o delu Strokovnega odbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze.
DELOVNA TELESA ZVEZE
68. člen
Zveza ima stalna in začasna delovna telesa.
Stalna delovna telesa so Sekcije. Začasna delovna telesa so Strokovne komisije.
69. člen
Naloga sekcij je proučevanje in razreševanje teoretičnih in praktičnih vprašanj s posameznih področij knjižničarske oziroma informacijske dejavnosti ter usklajevanje strokovnega dela na področju svojega delovanja.
70. člen
Zveza ima Sekcije:
– po vrstah knjižnic in
– po vrsti knjižničarske dejavnosti.
71. člen
Zveza ima naslednje sekcije:
– Sekcija za splošne knjižnice
– Sekcija za potujoče knjižnice
– Sekcija za visokošolske knjižnice
– Sekcija za šolske knjižnice
– Sekcija za specialne knjižnice
– Sekcija študentov bibliotekarstva
– Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino
– Sekcija za mladinsko knjižničarstvo
– Sekcija za izobraževanje in kadre
– Sekcija za promocijo in marketing.
72. člen
Sklep o ustanovitvi nove oziroma ukinitvi obstoječe sekcije sprejme Občni zbor Zveze na predlog Upravnega odbora.
Upravnemu odboru daje pobude za ustanovitev oziroma ukinitev sekcij Strokovni odbor.
73. člen
Sekcije nimajo statusa pravnih oseb. Pri komuniciranju z javnostmi morajo uporabljati ime in logotip Zveze.
74. člen
Predsednike sekcij izvoli Občni zbor Zveze za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve.
75. člen
V delu sekcij lahko sodelujejo člani društev in drugih pravnih oseb, vključenih v Zvezo in častni člani Zveze. Pri razreševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko sodelujejo v delu sekcije kot svetovalci tudi druge osebe – strokovnjaki s področja, ki ga pokriva sekcija.
76. člen
Posameznik je lahko istočasno član največ treh sekcij. V sekcijo se včlani s pristopno izjavo. Članstvo v sekciji velja do preklica oziroma do prenehanja delovanja sekcije.
Število članov sekcij navzgor ni omejeno. Strokovni odbor lahko predlaga ukinitev sekcije, če je v obdobju zadnjega leta delovanja imela manj kot 10 članov.
77. člen
Delo posamezne sekcije koordinira največ 7-članski izvršni odbor, ki ga predlaga predsednik sekcije. Predlog članov izvršnega odbora sekcije potrdi Strokovni odbor. Predsednik sekcije je po funkciji član izvršnega odbora sekcije.
78. člen
Strokovne komisije delujejo v okviru Sekcij ali Strokovnega odbora Zveze.
79. člen
Sekcija predlaga Strokovnemu odboru ustanovitev oziroma ukinitev Strokovne komisije za preučitev določenih teoretičnih ali praktičnih vprašanj in pripravo predlogov strokovnih rešitev s področja delovanja sekcije.
V predlogu za imenovanje strokovne komisije utemelji namen, cilje, naloge in pričakovane rezultate delovanja Komisije ter obdobje njenega delovanja.
Člani strokovne komisije morajo biti člani sekcije, v izvajanju posameznih aktivnosti pa lahko sodelujejo tudi drugi posamezniki, strokovnjaki z ustreznega področja dela komisije.
Strokovna komisija ima največ 7 članov.
80. člen
Člani strokovne komisije izberejo na svoji prvi seji izmed sebe predsednika.
Predsednik koordinira delo komisije in o tem redno poroča svoji Sekciji in je odgovoren za uresničitev namena in ciljev komisije.
Mandat predsednika strokovne komisije traja za obdobje delovanja komisije.
81. člen
Strokovni odbor predlaga Upravnemu odboru ustanovitev oziroma ukinitev strokovne komisije za preučitev določenih teoretičnih ali praktičnih vprašanj in pripravo predlogov strokovnih rešitev s širšega področja delovanja Zveze.
V predlogu za imenovanje strokovne komisije utemelji namen, cilje, naloge in pričakovane rezultate delovanja Komisije ter obdobje njenega delovanja.
V delu Komisije lahko sodelujejo člani društev in drugih pravnih oseb, vključenih v Zvezo in častni člani Zveze, v izvajanju posameznih aktivnosti pa lahko sodelujejo tudi drugi posamezniki, strokovnjaki z ustreznega področja dela komisije.
Strokovna komisija ima največ 7 članov.
82. člen
Člani strokovne komisije iz prejšnjega člena izberejo na svoji prvi seji izmed sebe predsednika.
Predsednik koordinira delo komisije in o tem redno poroča Strokovnemu odboru in je odgovoren za uresničitev namena in ciljev komisije.
Mandat predsednika strokovne komisije traja za obdobje delovanja komisije.
83. člen
Podrobnejša določila o delovanju sekcij in strokovnih komisij določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze.
ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE ZVEZE
84. člen
Zvezo zastopa in predstavlja predsednik Zveze.
V primeru odsotnosti predsednika Zveze predsednik izmed podpredsednikov določi namestnika, ki ga nadomešča v času odsotnosti.
Oseba, ki nadomešča predsednika ima pravice in pooblastila predsednika Zveze za čas, ko ga nadomešča.
Predsednik Zveze lahko v okviru svojih pooblastil da drugi osebi pisno pooblastilo za zastopanje v pravnem prometu.
Pooblaščenec lahko zastopa Zvezo samo v mejah, ki so določene s pooblastilom.
TAJNIŠTVO ZVEZE
85. člen
Administrativno dejavnost Zveze opravlja tajništvo.
Za celotno poslovanje tajništva in za vodenje arhiva Zveze je odgovoren Strokovni tajnik Zveze. Strokovni tajnik lahko opravlja funkcijo tudi profesionalno.
Strokovnega tajnika izvoli Občni zbor za obdobje štirih let in je lahko ponovno imenovan.
86. člen
Na predlog predsednika Zveze lahko Upravni odbor imenuje blagajnika, ki je odgovoren za pripravo finančnih načrtov in poročil. Mandat blagajnika traja največ do konca trajanja mandata aktualnega vodstva Zveze in je lahko ponovno imenovan.
87. člen
Za izvajanje svojih poslov lahko ima Zveza posebno administrativno službo in zaposluje delavce.
Sklep o ustanovitvi posebne administrativne službe sprejme Upravni odbor.
ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
88. člen
Zveza redno izdaja strokovni časopis Knjižnica in zbornike strokovnih posvetovanj. Izdaja lahko tudi druge strokovne publikacije ter informativna in strokovna glasila. Pri izdajanju publikacij lahko sodeluje z drugimi organizacijami kot soizdajatelji na osnovi pogodbe. Podpisnik pogodbe je predsednik Zveze.
Publikacije izdaja v tiskani oziroma elektronski obliki.
89. člen
Glavne in odgovorne urednike oziroma uredniške odbore publikacij Zveze imenuje Upravni odbor Zveze.
Uredniški odbori imajo od pet do sedem članov in so imenovani na predlog glavnega urednika publikacije.
Mandat urednikov in uredniških odborov periodičnih publikacij traja do izteka mandata Upravnega odbora, ki jih je imenoval, oziroma do odstopa ali razrešitve urednika ali člana uredniškega odbora. Mandat urednika ali uredniškega odbora se lahko po sklepu Upravnega odbora podaljša, dokler ne izpolni nalog, ki jih je prevzel ob nastopu mandata.
Mandat urednikov oziroma uredniških odborov neperiodičnih publikacij traja do objave publikacije.
90. člen
V primeru soizdajateljstva publikacije z drugo oziroma drugimi organizacijami se glavni in odgovorni urednik in uredniški odbor imenujejo v soglasju med Upravnim odborom Zveze in ustreznim organom druge oziroma drugih soizdajateljev.
91. člen
Organ upravljanja strokovnega časopisa Knjižnica je Uredniški svet.
Predsednika in štiri člane Uredniškega sveta izvoli Občni zbor Zveze za mandatno obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve.
Delovanje Uredniškega sveta Knjižnice podrobneje določa Pravilnik o organizaciji in izdajanju revije Knjižnica.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka potrdi Upravni odbor Zveze.
92. člen
Uredniški odbori periodičnih publikacij Zveze se sestajajo po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
Pri uredniškem delu morajo uredniki in člani uredniških odborov publikacij Zveze upoštevati smernice Upravnega odbora.
93. člen
Uredniki publikacij Zveze za svoje delo odgovarjajo Upravnemu odboru in Občnemu zboru.
O delu uredniških odborov in založniški dejavnosti glavni uredniki enkrat letno poročajo Upravnemu odboru.
O založniški dejavnosti Zveze v celotnem mandatnem obdobju predloži Upravni odbor Zveze pisno poročilo Občnemu zboru Zveze.
94. člen
Pri izvajanju založniške dejavnosti Zveze se spoštujejo ustrezni predpisi s področja založniške dejavnosti.
SKLADI
95. člen
V okviru Zveze deluje Kalanov sklad, katerega namen je z nagradami spodbujati izdelavo in publiciranje strokovnih in znanstvenih del s področja bibliotekarske in informacijske znanosti.
Delo Kalanovega sklada vodi upravni odbor sklada.
Organizacijo in poslovanje Kalanovega sklada ter sestavo in način dela upravnega odbora sklada določa Pravilnik Kalanovega sklada.
96. člen
V okviru Zveze deluje Stepišnikov sklad, katerega namen je pospeševanje razvoja, strokovnega dela in promocije na področju potujočega knjižničarstva.
Sredstva sklada se podeljujejo za izvedbo raziskovalnih in razvojnih projektov, udeležbo na strokovnih srečanjih, organizacijo strokovnih srečanj ter izdelavo strokovnih in promocijskih gradiv s področja potujočega knjižničarstva. Kriterije in način podeljevanja sredstev sklada določa Pravilnik Stepišnikovega sklada.
Delo Stepišnikovega sklada vodi upravni odbor sklada.
Organizacijo in poslovanje Stepišnikovega sklada ter sestavo in način dela upravnega odbora sklada določa Pravilnik Stepišnikovega sklada.
96.a člen
V okviru Zveze deluje Spominski sklad dr. Bruna Hartmana, katerega namen je spodbujati podiplomski doktorski študij bibliotekarstva.
Delo Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana vodi upravni odbor sklada.
Organizacijo in poslovanje Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana ter sestavo in način dela upravnega odbora sklada določa Pravilnik Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana.
PRIZNANJA IN NAGRADE
97. člen
Zveza podeljuje svojim članom javna priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva: Čopove diplome in Čopova priznanja ter nagrade Kalanovega sklada.
98. člen
Čopove diplome in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku stroke.
Sestavo in način dela Komisije za Čopove diplome in Čopova priznanja ter kriterije in način podeljevanja diplom in priznanj določa Pravilnik o podeljevanju Čopovih diplom in Čopovih priznanj.
Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjižničarski delavci za tista pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k razvoju bibliotekarske in informacijske znanosti oziroma knjižničarstva.
Kriterije in način podeljevanja nagrad določa Pravilnik Kalanovega sklada.
99. člen
Materialna sredstva za podeljevanje nagrad Kalanovega sklada zagotavlja sklad sam, za podeljevanje Čopovih diplom in Čopovih priznanj pa sredstva zagotavlja Zveza v okviru sredstev za izvajanje njenega programa.
FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE ZVEZE
100. člen
Finančno in materialno poslovanje izvaja Zveza v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Zveza vodi poslovne evidence in sestavlja finančna poročila v skladu s predpisi, ki veljajo za društva, po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
101. člen
Viri sredstev Zveze so:
– članarina,
– sredstva pridobljena z lastno dejavnostjo,
– sredstva iz naslova materialnih pravic Zveze ter namenska sredstva, pridobljena s pogodbami (oglaševanje in reklama),
– javna sredstva,
– prispevki fizičnih in pravnih oseb (donacije, sponzorstva, darila in volila),
– sredstva pridobljena z opravljanjem pridobitne dejavnosti,
– drugi zakonsko dovoljeni viri.
102. člen
Sredstva Zveze se uporabljajo za izvajanje dejavnosti Zveze, ki je opredeljena s tem Statutom.
103. člen
Za vsako leto sprejme Upravni odbor finančni načrt in letni obračun Zveze. Kot poslovno leto se šteje obdobje od 1. januarja do 31. decembra.
Finančni načrt in obračun potrdi Občni zbor po opravljenem notranjem nadzoru nad finančnim in materialnim poslovanjem Zveze, ki ga izvede Nadzorni odbor.
Če Občni zbor finančni načrt in letni obračun ne potrdi do 28. februarja, sprejme Upravni odbor začasni finančni načrt in obračun, vendar največ za obdobje treh mesecev.
104. člen
Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik Zveze.
Računovodsko in knjigovodsko dokumentacijo, skladno s pooblastili in splošnimi akti, podpisuje oseba, ki jo za to pooblasti predsednik Zveze.
105. člen
Nadzorni in Upravni odbor lahko zahtevata vpogled v celotno materialno in finančno dokumentacijo in poslovanje Zveze.
106. člen
Nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem izvaja Nadzorni odbor Zveze. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.
PREMOŽENJE IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
107. člen
Premoženje Zveze sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev in sponzorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti Zveze in iz drugih virov, njene nepremične in premične stvari ter materialne pravice.
S premoženjem razpolaga Zveza pod pogoji in na način predpisan z zakonskimi in drugimi predpisi in tem Statutom.
108. člen
Če pri opravljanju svoje dejavnosti Zveza ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem Statutu.
Vsaka delitev premoženja Zveze med njene člane je nična.
109. člen
Za svoje obveznosti odgovarja Zveza s svojim celotnim premoženjem, v skladu z zakonskimi predpisi.
110. člen
V primeru prenehanja Zveze, pripada premoženje po pokritju terjatev, stroškov sodnih in drugih postopkov rednim članom Zveze, ki so registrirani za opravljanje nepridobitne dejavnosti sorodne dejavnosti Zveze, proporcionalno glede na višino zadnjega članskega prispevka za delo Zveze.
V primeru, da član iz prejšnjega odstavka članskega prispevka ni poravnal, ni upravičen do deleža preostanka premoženja Zveze.
JAVNOST DELA ZVEZE
111. člen
Delovanje Zveze in vseh njenih organov je javno. Zveza in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati člane Zveze in javnost o svojem delu.
Za predstavljanje in zastopanje Zveze v javnosti in posredovanje informacij o delu Zveze je odgovoren in pristojen predsednik Zveze, v primeru njegove odsotnosti pa pooblaščeni podpredsednik.
112. člen
Svoje člane Zveza obvešča:
– z obvestili in sporočili za člane,
– prek svojih publikacij,
– prek svoje spletne strani,
– z obvestili v sredstvih javnega obveščanja.
113. člen
Javnost dela Zveze in njenih organov je zajamčena:
– s pravico vpogleda v zapisnike in poročila organov Zveze,
– s pravico zainteresirane javnosti neposredno spremljati seje Upravnega odbora in Občnega zbora,
– s posredovanjem informacij o delu Zveze zainteresiranim javnostim,
– z obveščanjem javnosti o delu Zveze prek njene spletne strani in drugih sredstev obveščanja.
114. člen
Javnost je lahko izjemoma izključena z zasedanj Občnega zbora oziroma Upravnega odbora v naslednjih primerih:
– ko poteka razprava o podatkih, ki se štejejo za poslovno tajnost Zveze,
– v primerih, ko bi prisotnost javnosti pomenila kršenje določb predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali varovanje zasebnosti in integritete posameznika.
O izključitvi javnosti odloča organ z večino glasov. Člani organa, ki je sprejel sklep o izključitvi javnosti, so dolžni varovati podatke glede katerih je bila javnost izključena kot tajne, ne glede na to ali so glasovali za sklep ali proti sklepu o izključitvi javnosti.
ZBIRANJE IN UPORABA OSEBNIH PODATKOV
115. člen
Za potrebe svojega delovanja vodi Zveza zbirke osebnih podatkov, ki so lahko v tiskani ali/in elektronski obliki. Pri zbiranju in uporabi podatkov se spoštujejo predpisi s področja varovanja osebnih podatkov.
Zveza zbira, hrani in obdeluje ter uporablja naslednje osebne podatke: podatek o imenu, priimku, naslovu, datumu rojstva, poklicu, zaposlitvi, ter za osebe, ki prejemajo kakršnakoli izplačila, tudi o davčni številki in številki transakcijskega računa.
PRENEHANJE ZVEZE
116. člen
Zveza preneha s sklepom Občnega zbora Zveze ter v drugih primerih v skladu z zakonodajo.
Sklep o prenehanju Zveze se objavi v skladu z določili Zakona o društvih.
Premoženje Zveze se razdeli v skladu z določili tega statuta in Zakona o društvih.
Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 27. 3. 2009
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
117. člen
Za razlago določb tega Statuta je pristojen Občni zbor Zveze.
118. člen
Za dopolnitve in spremembe Statuta velja enak postopek kot za njegov sprejem.
119. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme Občni zbor Zveze, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ki se opravi po tem, ko pristojni registrski organ ugotovi, da je v skladu z zakonskimi predpisi.
Statut se objavi v glasilu Uradni list Republike Slovenije, publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze.
120. člen
Poslovniki iz tega Statuta morajo biti sprejeti oziroma usklajeni z določili Statuta v roku šestih mesecev po začetku uporabe Statuta. Sprejme jih Upravni odbor Zveze.
121. člen
V roku enega meseca po začetku uporabe Statuta se razpišejo volitve v organe Zveze, ki so določeni s tem statutom. Z dnem izvolitve novih organov prenehajo mandati vsem dosedanjim članom organov, ter prenehajo z delom organi, ki niso več določeni s tem statutom.
122. člen
Ko začne veljati ta Statut, preneha veljavnost Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je bil sprejet na skupščini Zveze v Portorožu, dne 28. 10. 1997 ter spremembe njegovih členov 1. in 38., ki so bile sprejete na skupščini Zveze v Celju, dne 8. 10. 1998.
Prehodne in končna določba ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 14. 9. 2012
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
Pravilnik Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana mora biti sprejet v roku šestih mesecev po začetku uporabe Statuta.
13. člen
Mandat obstoječim organom in stalnim delovnim telesom Zveze se izteče po določbah Statuta, veljavnih pred sprejetjem teh Sprememb in dopolnitev Statuta.
14. člen
Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati, ko jih sprejme Občni zbor Zveze, uporabljati pa se začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ki se opravi po tem, ko pristojni registrski organ ugotovi, da je v skladu z zakonskimi predpisi.
Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v glasilu Uradni list Republike Slovenije, publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze.
Končna določba ob uveljavitvi Dopolnitev Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 20. 3. 2013
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Dopolnitve Statuta začnejo veljati, ko jih sprejme Upravni odbor Zveze, uporabljati pa se začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ki se opravi po tem, ko pristojni registrski organ ugotovi, da je v skladu z zakonskimi predpisi.
Dopolnitve Statuta se objavijo v glasilu Uradni list Republike Slovenije, publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze.
