Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US in 90/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine: Stranice – Spominsko območje Frankolovo (EŠD 6655).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo in poseben družbeni pomen kot pomembna zgodovinska lokacija in simbolno urejen prostor dediščine Republike Slovenije.
(3) Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi, simbolnimi in krajinskimi vrednotami.
(4) Enota je varovana z namenom ohranjanja avtentičnega prostora, grobov, materialnih ostalin in simbolnega kraja, posvečenega spominjanju na talce, pobite na tem mestu, in na vse talce, žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji.

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– kulturni spomenik je avtentični prostor poboja talcev 12. februarja 1945,
– kulturni spomenik sta grobova 99 talcev, pobitih in pokopanih na tem območju,
– pietetni prostor z grobovoma in prezentacija žrtev in dogodka na razstavi v spominski hiši.
(2) Naštete vrednote so pomembne za razumevanje zgodovinskih dogajanj med drugo svetovno vojno v Sloveniji in v Evropi.

(1) Spomenik obsega nepremičnine: spominsko hišo in parcele št. 1434/1 (del parcele od jugovzhodnega vogala parcele št. 628 do jugozahodnega vogala parcele št. 709/1, obe k. o. 1103 – Stranice), 627/3, 700/3, 700/4, 701/2, 701/3, 703/3, 705, 706, 707/1, 707/2, 708, 709/1, 709/2, 716/1, 716/2, 718, vse k. o. 1103 – Stranice.
(2) Vplivno območje spomenika obsega parcelo št. 1360/3, k. o. 1104 – Preloge, in parcele št. 626/1, 626/2, 703/1, 703/2, 711/1, 711/5, 711/7, 732/3 (vzhodni del parcele do severnega vogala parcele št. 711/1, k. o. 1103 – Stranice), vse k. o. 1103 – Stranice.
(3) Meji spomenika in njegovega vplivnega območja sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 22. oktobra 2003, Uradni list RS, št. 111/03; datoteka z dne 18. junija 2012; izvorno merilo 1:2 880) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu 1:5 000.
(4) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– travnik z dvostranskim drevoredom jablan ob cesti kot prostor obešanja talcev,
– grobova talcev z nagrobnikoma,
– dodatna ureditev grobišča s spomenikom in povezovalno spominsko potjo,
– spominska hiša,
– veduta na spomenik in iz spomenika.

(1) Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje avtentičnosti zgodovinskega prizorišča z ohranjanjem drevoreda obcestnih jablan na travniku in simbolično zasaditev novih jablan iste vrste,
– ohranjanje enotne zasnove grobov z nagrobnikoma,
– ohranjanje značilnih elementov oblikovanja funkcionalnih in vrtnarskih dodatkov ob obeh grobovih (obroba z drevjem, zidana kamnita ograja, pot, granitne spominske table z napisi),
– omogočanje dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, varnosti obiskovalcev in ne moti pietetnega odnosa do žrtev,
– nezazidljivost območja spomenika: prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali dodatnih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo spomeniškega območja,
– redno vzdrževanje območja (grobova, travnate površine, spominska hiša) na podlagi usmeritev Zavoda,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja in odlaganja odpadkov.
(2) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– trajno ohranjanje identitete prostora,
– upoštevanje značilne arhitekturne in krajinske tipologije,
– novogradnje so možne le v območju obstoječih domačij in stavb, če ne krnijo vedut na spomenik,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja in odlaganja odpadkov.

(1) Lastniki spomenika morajo javnosti omogočati nemoten dostop do spomenika.
(2) Spominska hiša mora imeti določen in javno objavljen urnik odprtja; za ogled razstav v hiši se lahko pobira vstopnina. Lastnik najmanj štirikrat letno zagotavlja brezplačen vstop v hišo (8. in 12. februar, 1. november, 3. december).

Spomenik se označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena na spominski hiši.

Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

Izvajanje odloka nadzira inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.