Na podlagi druge alineje drugega odstavka 292. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) in na podlagi 2. točke 256. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 90/12, 102/12, 56/13 in 63/13 – ZS-K) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja

Ta sklep določa:
– podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot kritni sklad (v nadaljnjem besedilu: kritni sklad), in
– podrobnejša pravila pri izdelavi analitičnega kontnega načrta kritnega sklada.

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo naslednji pomen:
– kritni sklad: kritni sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot je opredeljen v 323. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2);
– skupina kritnih skladov: skupina treh kritnih skladov za izvajanje naložbene politike življenjskega cikla člana, v skladu s 324. členom ZPIZ-2;
– upravljavec kritnega sklada: zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, in pokojninska družba;
– mednarodni standardi računovodskega poročanja: standardi, ki so kot mednarodni računovodski standardi določeni z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. septembra 2002, str. 609) in Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 320 z dne 29. novembra 2008, str. 1), s spremembami (v nadaljnjem besedilu: MSRP);
– vrednotenje knjigovodskih postavk: merjenje posameznih gospodarskih kategorij ob njihovem začetnem pripoznanju v poslovnih knjigah kritnega sklada, in njihovo prevrednotovanje oziroma merjenje po začetnem pripoznanju.

Knjigovodske postavke kritnih skladov se vrednotijo, razkrivajo in predstavljajo v skladu z ZPIZ-2, tem sklepom in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi ZPIZ-2 ter z MSRP.

Po začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine kritnega sklada vrednotijo po modelu poštene vrednosti v skladu z MSRP.

Pri odločanju o tem, ali je trg za nek finančni instrument delujoč, se poleg meril in sodil, navedenih v 3. členu tega sklepa, uporabljajo tudi merila in sodila, ki so z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov in Uredbo Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241 z dne 2. septembra 2006), predpisana za določanje likvidnih finančnih instrumentov.

Če ni mogoče z zanesljivostjo izmeriti poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente:
– ki kotirajo na organiziranem trgu, vendar ta trg za kapitalske instrumente ni delujoč ali
– ne kotirajo na organiziranem trgu,
njihova knjigovodska vrednost praviloma ne sme presegati knjigovodske vrednosti sorazmernega deleža v kapitalu družbe, ki je izdajateljica teh instrumentov.

Upravljavec kritnega sklada mora voditi poslovne knjige kritnega sklada po kontnem načrtu, ki je predpisan za zavarovalnice na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo (v nadaljnjem besedilu: predpisani kontni načrt), pravil skrbnega računovodenja, in v skladu s tem sklepom.
Upravljavec kritnega sklada lahko predpisani kontni načrt iz prejšnjega odstavka še dodatno razčleni na potrebne analitične konte, ki mu omogočajo analitično spremljanje poslovnih dogodkov (v nadaljnjem besedilu: analitični kontni načrt kritnega sklada).
Analitični kontni načrt kritnega sklada mora omogočiti ločeno evidentiranje vseh prihodkov, odhodkov ter sredstev in obveznosti, za vsak kritni sklad posebej.
Konti iz analitičnega kontnega načrta kritnega sklada morajo omogočati neposredno vnašanje v postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida kritnega sklada.

Analitični kontni načrt kritnega sklada mora omogočiti začetno pripoznanje vseh stroškov kritnega sklada po njihovih naravnih vrstah.
Stroški kritnega sklada se vodijo na analitičnih kontih kritnega sklada po izvirnih vrstah. Ob začetnem pripoznanju se izmerijo v zneskih, kot izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin, pripravljenih v skladu s pravili skrbnega računovodenja.
Posredni stroški, ki se nanašajo na upravljanje oziroma poslovanje kritnega sklada, se ob začetnem pripoznanju izmerijo po vrednostih, ki izhajajo iz razdelilnikov stroškov, pripravljenih na podlagi upravičenih sodil, ki jih je potrdilo poslovodstvo upravljavca kritnega sklada.

Upravljavec kritnega sklada mora v analitičnem kontnem načrtu kritnega sklada poleg kontov, določenih v predpisanem kontnem načrtu, zagotoviti tudi naslednje konte:
1. v okviru razreda 1:
a) v okviru ustreznih, že predpisanih analitičnih kontov znotraj temeljnega konta 112 – Denarna sredstva na posebnih računih kritnih skladov, se vzpostavijo ločeni analitični konti denarnih sredstev za vsak posamezni kritni sklad oziroma skupino kritnih skladov. Denarna sredstva na teh računih se izkazujejo ločeno za:
– vplačila v korist člana in izplačila odkupne vrednosti premoženja članu oziroma upravičencu, ob prenehanju dodatnega zavarovanja,
– druga vplačila in izplačila;
b) v okviru skupine konta 15 – Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov, se vzpostavi nov konto 154 – Terjatve pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do banke skrbnice;
2. v okviru razreda 2 se v okviru skupine 25 vzpostavi nov konto 258 – Obveznosti pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do banke skrbnice;
3. v okviru razreda 4:
a) v okviru ustreznih, že predpisanih analitičnih kontov znotraj temeljnega konta 413 – Sprememba kosmatih matematičnih rezervacij, razen konta 4131, se vzpostavijo ločeni analitični konti, na katerih se izkaže:
– sprememba matematičnih rezervacij iz naslova premije,
– sprememba matematičnih rezervacij iz naslova donosa;
V primeru kritnega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost, se sprememba matematične rezervacije iz naslova donosa dodatno razčleni na:
– sprememba matematične rezervacije iz naslova zajamčene donosnosti, in
– sprememba matematičnih rezervacij iz naslova donosa nad zajamčenim donosom;
b) dodajo oziroma odprejo se naslednji novi konti:
424 – Stroški pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, v zvezi z upravljanjem
4240 – Vstopni stroški,
4241 – Provizija za upravljanje,
4242 – Izstopni stroški;
425 – Administrativni in drugi stroški pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, določeni v pravilih upravljanja kritnega sklada;
426 – Stroški pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, v zvezi z banko skrbnico;
4. v okviru razreda 6 se vzpostavijo naslednji novi konti:
a) Terjatve pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca
– Terjatve pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca, zaradi nedoseganja zajamčenega donosa,
– Druge terjatve pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca;
b) Obveznosti pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca
– Obveznosti pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca, za vstopne stroške,
– Obveznosti pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca, za provizijo za upravljanje,
– Obveznosti pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca, za izstopne stroške,
– Druge obveznosti pokojninskega sklada, oblikovanega kot kritni sklad, do upravljavca;
5. V okviru razreda 9 se v okviru ustreznih, že predpisanih temeljnih kontov znotraj skupine konta 97 – Dolgoročne zavarovalno-tehnične rezervacije – čiste matematične rezervacije, razen konta 971, vzpostavijo ločeni konti, na katerih se izkaže:
– čiste matematične rezervacije iz naslova premije,
– čiste matematične rezervacije iz naslova donosa;
V primeru kritnega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost, se čiste matematične rezervacije iz naslova donosa dodatno razčlenijo na:
– čiste matematične rezervacije iz naslova zajamčenega donosa, in
– čiste matematične rezervacije iz naslova donosa nad zajamčenim donosom.

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2014.