Na podlagi prvega in tretjega odstavka 39. člena novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Odločbe št. 315 – 5/2012/4, z dne 13. 2. 2012, izdane s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, in Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12) 70/08 – ZVO-1B, ter 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10) je Občinski svet Občine Železniki na 20. seji dne 19. 9. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki (Uradni list RS, št. 41/13, 42/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za preselitev kmetijskega gospodarstva Jagodic v digitalni in analogni obliki.
(2) OPPN je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj, Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, pod številko projekta UD 453–68–12, september 2013.

OPPN vsebuje:
1) Besedilo odloka sestavljajo poglavja:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova in usmeritve za projektiranje in gradnjo
V. Zasnova komunalne infrastrukture
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
IX. Dopustna odstopanja
X. Načrt parcelacije
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
XII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
XIII. Končne določbe.
2) Grafični del:
2.1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana za območje Občine Železniki;
2.2. Lega prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji ter prikazom varovanj in omejitev;
2.3. Območje OPPN s prikazom parcel M 1:1000;
2.4. Geodetski načrt območja z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500;
2.5. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo M 1:500;
2.6. Lega objektov na zemljišču in usmeritve za projektiranje M 1:500;
2.7. Idejna zasnova kmetijskega gospodarstva Jagodic 1:500;
2.8. Prerez A – A in prerez B – B;
2.9. Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture;
2.10. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3) Priloge
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – lokacijska informacija
2. Odločba št. 315 – 5/2012/4, z dne 13. 2. 2012, Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana
3. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Jagodic
4. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
5. Strokovne podlage za pripravo OPPN
6. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
7. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN
8. Tehnični elementi za zakoličbo.

(1) Območje prostorske ureditve se nahaja na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1).
(2) Območje OPPN obsega dele parcel št. 1056/1 in 1056/2, obe k.o. 2064 – Selca.
(3) Izven območja OPPN se bodo vršili posegi na delu parcel št. 1058 in 1054, obe k.o. 2064 – Selca.
(4) Velikost območja je 0.6072 ha.

(1) Izven območja OPPN je predvidena izgradnja dela energetske in komunalne infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objektov znotraj območja podrobnega prostorskega načrta.
(2) Na delu parcele št. 1056/1, k.o. 2064 – Selca, je predvidena deponija humusa.
(3) Na levem bregu potoka Drbovnik je predviden protipoplavni nasip v dolžini cca 200.00 m, višine do 0,60 m.
(4) Obstoječi leseni most za prehod kmetijske mehanizacije na obdelovalne površine se zamenja z novim.

(1) V območju OPPN je za potrebe preselitve kmetijskega gospodarstva Jagodic predvidena izgradnja naslednjih objektov: hlev za 53 GVŽ – krav in 19,65 GVŽ telet in telic, skladišče krme in nastilja v podaljšku hleva, nepretočna greznica, bazen za gnojevko in zbiralnik padavinskih vod, senik z garažo za kmetijsko mehanizacijo v pritličju in enega ali dveh koritastih silosov.
(2) V okviru preselitve kmetijskega gospodarstva Jagodic je načrtovana tudi vsa potrebna komunalna in energetska infrastruktura.

(1) Zemljišča predvidena za pozidavo predstavljajo kmetijske površine – travnik in delno sadovnjak.
(2) Območje OPPN je vezano na obstoječo javno pot št. 994603 Drbovnik, ki poteka po robu kmetijskih površin in delno po gozdni cesti »03L185 Cegelnica« s parc. št. 1058, k.o. 2064 Selca, Gospodarska javna infrastruktura (vodovodno omrežje, NN elektro omrežje, telekom vod) je izvedena do roba naselja Selca.
(3) Dostop do obdelovalnih površin kmetije je obstoječ in poteka preko obstoječega mostu na vodotoku Drbovnik in javne poti s parc. št. 1054, k.o. Selca. Obstoječi most se zamenja z novim, ki bo imel višino mostne odprtine do plošče H = 0.95 m.
(4) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodijo preko meteornega kanala do zbiralnika meteornih vod in nato v bližnji potok Drbovnik.
(5) Predvideno kmečko gospodarstvo bo predstavljalo vitalno žarišče, na robu ruralnega tkiva, s svojimi funkcionalnimi objekti, ki bodo ustrezali najvišjemu standardu in tehnologiji. Oblikovanje zunanje podobe objektov naj bo trajnostno naravnano in naj vsebuje kakovostne oblikovalske elemente obstoječih objektov v naselju Selca.
(6) Vedutna izpostavljenost kmečkega gospodarstva bo ublažena z vegetacijo ob potoku Drbovnik in s sadovnjakom visokoraslega sadnega drevja na južni strani potoka.
(7) Predvidena ureditev kmečkega gospodarstva ne bo vplivala na osončenje sosednjih objektov in ne bo poslabševala varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami v okolici lociranih objektov.

Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji list št. 2.6 Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– zbirno in odjemno mesto za ostale odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem prostoru;
– predvidena in obstoječa drevesa visokoraslega sadnega drevja.

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– hlev za 53 GVŽ – krav in 19,65 GVŽ telet in telic; na zahodni strani hleva so predvideni pomožni prostori (mlekarna za hlajenje in shranjevanje mleka, molzišče, garderoba, WC in tuš ter priročna krmilnica), na vzhodni strani hleva pa skladišče krme in nastilja; pomožne prostore je možno prilagoditi izbrani tehnologiji;
– bazen za gnojevko pod hlevom;
– senik: pritličje – garaže za kmetijsko mehanizacijo in skladišče, v nadstropju bo senik;
– eden ali dva koritasta silosa za siliranje trave in silažne koruze;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij;
– nepretočna greznica;
– zbiralnik meteornih vod;
– gradnja opornih zidov na mestih, kjer ni možno razlik v terenu izvesti z brežinami;
– izvedba protipoplavnega nasipa na levem bregu potoka Drbovnik v dolžini cca 200.00 m;
– Izgradnja novega mostu, z višino mostne odprtine do plošče H = 0.95 m čez potok Drbovnik, na lokaciji obstoječega.

(1) Hlev za govejo živino s skladiščem krme in nastilja v podaljšku (A1)
– Tlorisni gabarit objekta je 24,50 m x 55,50 m.
– Višinski gabarit objekta je K + P; na nivoju kleti je predviden bazen za gnojevko, v pritličju katerega strop je hkrati streha je hlev. Nad pomožnimi prostori v pritličju se izvede AB plošča, nad njo pa strojnica in pisarna.
– Skladišče za gnojevko pod hlevom sestavljajo kanali globine 2.50, kapaciteta – volumen jame (kanalov) bo cca 1.100 m³. Na vzhodnem delu hleva bo pod nivojem terena zgrajen zbiralnik meteornih vod.
– Višina kapi bo 3.00 m nad urejenim terenom. Kota tlaka pritličja bo na 435.20 m.
– Streha objekta bo simetrična dvokapnica v naklonu 25°–30°. V strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin.
– Kritina mora biti temno sive barve iz nesvetlečega materiala.
– Objekt bo montažno grajen. Konstrukcija je lahko kovinska, lesena ali armiranobetonska.
(2) Senik z garažo za stroje; pritličje bo namenjeno garaži za kmetijsko mehanizacijo in skladišču, v nadstropju in mansardi bo senik (A2).
– Tlorisni gabarit objekta je 12,00 m x 35,00 m.
– Višinski gabarit objekta je P + 1 + M. Kota tlaka pritličja bo na 435.20 m, svetla višina pritličja bo 4.00 m, svetla višina nadstropja pa bo 3.50 m.
– Streha objekta mora biti simetrična dvokapnica v naklonu 38º – 45º.
– Kritina mora biti temno sive barve iz nesvetlečega materiala.
– Objekt bo grajen klasično in montažno.
(3) Koritasti silos (B1), namenjen siliranju trave in silažne koruze.
– Tlorisni gabarit silosa je 6.00 m x 50.00 m, višina je 1.70 m.
– Dno silosa bo na koti 434.20 m.

(1) Pri arhitekturnem oblikovanju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene ali drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Ustvarijo naj se kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
(2) Zaradi velikih dimenzij je potrebno objekta členiti na manjše gradbene mase z ometanimi slopi in lesenimi vertikalnimi polnili. Pri lesenih polnilih naj bodo uporabljeni detajli in vzorci, ki se povzamejo po kvalitetnih detajlih arhitekturne dediščine iz neposredne bližine.
Fasade morajo biti obdelane z zaglajenimi ometi v beli barvi v kombinaciji z leseni deli obdelanimi enotno brez barvanja, dopustni so zaščitni premazi, ki dopuščajo naravno staranje lesa.
Talni zidec mora biti ometan ali izveden v kamnu lomljencu.
Strešine se izvede v enotni temno sivi kritini iz nesvetlečega materiala. Napušči naj bodo odprti.
(3) Južna stranica koritastega silosa naj bo v celoti zasuta z zemljo in zatravljena. Čim manjšo vidnost betonske stene je možno zagotoviti tudi z dodatno zasaditvijo.
(4) Sončni kolektorji ali sončne celice morajo biti izvedeni v ravnini strehe.
Višina objektov je razvidna iz grafičnih prilog list št. 2.8. Karakteristična prerezi.

(1) Lega objektov je razvidna iz načrta št. 2.6. Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
(2) Vse novogradnje (A1, A2, B1) so določene s fiksno točko in toleranco + 0,50 m.
(3) Odmik senika od gozdne ceste »03L185 Cegelnica« je minimalno 4.00 m.
(4) Obstoječ teren bo potrebno med objekti nasipavati do predvidene kote zunanje ureditve 435.20 m.

(1) Vsi dostopi do objektov, pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
(2) Utrjene in povozne površine se izvedejo v asfaltu. Vse ostale površine se zatravijo.
(3) Višinske razlike med posameznimi nivoji terena se premoščajo prioritetno s travnimi brežinami, kjer pa to ni možno, je dovoljena izgradnja opornih zidov.
(4) Ograje je možno postavljati na parcelno mejo dogovorno med sosedi. Odmik ograje od gozdne poti je 1,00 m. Višina ograje ob gozdni poti pri uvozih na kmečko dvorišče ne sme presegati višine 1,00 m. Medposestne ograje so dovoljene v leseni izvedbi ali z gabrovimi živicami.
(5) Oporni zidovi so lahko izvedeni v kamnu lomljencu. Možna je tudi izvedba z lesenimi kaštami. Oporne zidove višje od 1.50 m je potrebno ozeleniti.
(6) Na južni strani se izven območja kmetije zasadijo ob obstoječih sadnih drevesih še dodatna. V notranjosti območja OPPN naj se predvidi zasaditev vsaj treh visokodebelnih sadnih dreves.
(7) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati in zatraviti.
(8) Južna stranica koritastega silosa naj bo v celoti zakrita z zemljo in zatravljena. Čim manjšo vidnost betonske stene se zagotovi z dodatno zasaditvijo.
(9) Protipoplavni zemeljski nasip na levem bregu potoka Drbovnik se zatravi in zasadi z jagodičjem.

Velikost in oblika parcele za gradnjo kmetijskega gospodarstva je razvidna iz Načrta lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo, list št. 2.5.

(1) Načrtovana komunalna oprema obsega:
– interno meteorno kanalizacijo, ravnanje s komunalnimi odpadki, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje.
Načrtovane rešitve s potekom energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture list št. 2.10.
(2) Komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu.
(3) Objekte kmetijskega gospodarstva je obvezno priključiti na:
– gozdno cesto »03L185 Cegelnica« s parc št. 1058, k.o. 2064 Selca, in preko nje na obstoječo javno pot št. 994603 Drbovnik;
– javni vodovod;
– elektroenergetsko omrežje;
– meteorno kanalizacijo (zasebno);
– telekomunikacijsko omrežje.
(4) Pri projektiranju objektov in komunalnih naprav je potrebno upoštevati pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so sestavni del tega odloka.
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo preko gozdne ceste »03L185 Cegelnica« s parc št. 1058, k.o. 2064 Selca, priključeno na obstoječo javno pot št. 994603 Drbovnik.
(2) Rešitev priključka na gozdno cesto mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na priključku.
(3) Del gozdne ceste, ki bo dovozna cesta za območje OPPN, se izbriše iz evidence gozdnih cest in prekategorizira v javno cesto. Občina v predlogu sprememb in dopolnitev odloka o kategorizaciji občinskih cest in poti upošteva smernice Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kranj.
1.2. Kolesarski in peš promet
Za kolesarje in pešce se uporablja javna pot in gozdarska cesta.
1.3. Mirujoči promet
Znotraj območja kmetijskega gospodarstva so predvidena tri parkirna mesta za osebna vozila.
1.4. Arhitektonske ovire
(1) Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
2. Oskrba z vodo
2.1. Vodovod
(1) Na lokaciji predvidenega kmetijskega gospodarstva Jagodic je obstoječ vodovodni priključek.
(2) Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje na katerega bo vezano območje kmetije, je potrebno obnoviti.
(3) Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati horizontalno brez vertikalnih lomov.
(4) Vodovodni priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javnega vodovoda ob nadzoru upravljavca.
(5) Priklop objekta na javni vodovod se vrši preko vodomernega jaška, ki mora biti lociran izven objekta in dostopen delavcem in pooblaščenim osebam upravljavca.
2.2. Hidrantno omrežje
(1) Za zaščito pred požarom se bo uporabljala voda iz zbiralnika padavinskih vod. Jašek za črpanje vode se uredi ob vzhodni fasadi.
3. Odvajanje odpadnih voda
(1) V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in padavinskih vod iz streh in utrjenih površin.
(2) Odvodnjavanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
3.1. Fekalna kanalizacija
(1) Fekalne odplake iz sanitarij (WC in tuš) in odpadne vode se vodijo preko nepretočne greznice v jamo za gnojevko pod hlevom.
(2) Gnojevka iz hleva se preko talnih rešetk skladišči v jami pod hlevom. Koristni volumen jame (kanalov) je cca 1.170 m³, kar presega 6-mesečno skladiščenje (za cca 250 m³) in omogoča redčenje gnojevke z vodo. Skladišče za gnojevko mora biti zgrajeno vodotesno tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
(3) Jašek za črpanje gnojevke se uredi tik ob zahodni fasadi, kjer je poglobljen jašek z mešalom.
3.2. Meteorna kanalizacija
(1) Padavinske vode iz streh se zbirajo in vodijo v zbiralnik padavinskih vod.
(2) Zbiranje padavinskih vod iz utrjenih površin se izvede preko lovilca olj, v meteorni kanal in nato preko zbiralnega jaška meteornih vod odvede v potok Drbovnik. Iztok cevi se izvede na primerni koti – vsaj 0,30 m nad višino srednje vode in opremi s protipoplavno loputo.
(3) Lokacija iztoka meteornih vod v potok Drbovnik je razvidna iz načrta Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture list št. 2.10.
4. Elektroenergetsko omrežje
(1) Obravnavano območje OPPN ni opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti.
(2) Za napajanje novega odjemalca – kmetijskega gospodarstva z električno energijo se predvidi izgradnja novega NN izvoda iz obstoječe TP 1079 Selca Kabelska do priključno merilne omarice. Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin, njena lokacija se določi v projektu elektrifikacije območja.
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
(5) Na celotnem območju, ki se ureja z OPPN za preselitev kmetijskega gospodarstva Jagodic, so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve elektro energetske infrastrukture v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta.
(6) Na posamezen objekt je možno namestiti enostavne naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje bo potrebno v skladu z Energetskim zakonom (71. člen, Uradni list RS, št. 27/07, 70/08 in 22/10) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.
5. Ogrevanje objektov
(1) Ogrevanje objektov je predvideno z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
(2) Sončna energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
6. Telekomunikacijsko omrežje
(1) Obravnavano območje OPPN bo možno priključiti na javno telekomunikacijsko omrežje. Točka priklopa je na objektu Selca 11A.
(2) V primeru posegov izven območja OPPN, na območje obstoječih telekomunikacijskih naprav, je obvezno pred pričetkom izvajanja gradbenih del označiti in ustrezno označiti obstoječe telekomunikacijske naprave.
7. Ravnanje z odpadki
(1) Za zbiranje odpadkov je predvidena lokacija tipskega zabojnika ob uvozu v območje kmečkega gospodarstva Jagodic znotraj parcele za gradnjo. V času odvoza odpadkov mora biti dostopna smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic ali drugih ovir.
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnik, predviden v okviru zelenih površin kmetijskega gospodarstva.
(3) Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
(4) Ravnanje z gradbenimi odpadki, ki bodo nastali med izvajanjem gradbenih del, mora biti skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). Gradbenih in nevarnih odpadkov, odpadnih sekundarnih surovin in odpadne embalaže ni dovoljeno mešati z ostalimi vrstami odpadkov, za katere je predpisano in uvedeno ločeno zbiranje na izvoru njihovega nastanka, oziroma katere je možno reciklirati in ponovno uporabiti. Gradbene in nevarne odpadke, odpadne surovine in embalažo ni dovoljeno odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali na nedovoljena odlagališča.
(5) V času izvajanja gradbenih in drugih del na območju obdelave z OPPN, mora biti za reden odvoz odpadkov od obstoječih objektov, zagotovljen prost dostop do prevzemnih mest, za specialna vozila za zbiranje in odvoz.

1. Varstvo kulturne dediščine
(1) V obravnavanem območju OPPN za preselitev kmetijskega gospodarstva Jagodic ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Varstvo arheoloških ostalin velja na celotnem območju urejanja.
Kolikor na območju OPPN ne bodo opravljene predhodne arheološke raziskave pred začetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča (investitor) oziroma odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/in investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Lokacija OPPN je v prostoru izpostavljena, nahaja se v neposredni bližini varovanega kulturno krajinskega prostora (Praprotno – Kulturna krajina Selške Sore, EŠD 18168), zato se pri oblikovanju objektov upoštevati naslednja priporočila:
– na obeh predvidenih objektih se uporabi temno siva kritina (na svetleča);
– projektna rešitev naj zagotovi čim manjšo vidnost predvidene betonske stene silosa in da se po potrebi predvidi dodatna zasaditev.

1. Varstvo pred hrupom
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za deponijo humusa se lahko uporabi zemljišče neposredno ob območju OPPN.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine.
(3) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1.20 m.
(4) Izkopni materiali se uporabijo na parcelah za gradnjo kot materiali za zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami.
3. Varstvo zraka
(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
(2) Objekti morajo biti ogrevani z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo.
5. Ohranjanje narave
(1) Območje predstavlja kmetijske travniške površine s posameznimi visokoraslimi sadnimi drevesi. Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obravnavano območje se ne nahaja v daljinskem območju vpliva posebnih varovanih in zavarovanih območij. Na obravnavanem območju prav tako ni habitatov zavarovanih vrst ter prednostnih habitatnih tipov.
(2) Za območje OPPN izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebna.
6. Varstvo voda
(1) Vse posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZVO-1: gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo.
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi o varstvu okolja:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09);
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07);
– Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08);
– Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08).
(4) Padavinske vode naj se prioritetno zbirajo, vodijo v vodotok Drbovnik, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. V skladu z 92. členom ZVO-1 v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbaniziranih površin.
(5) Pri načrtovanju, izvedbi in obratovanju objekta je potrebno upoštevati še:
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00, 41/04 –ZVO-1);
– Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 113/09);
– Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09),
– Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).
(6) Gnojnična jama naj bo urejena v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, 98/07).
(7) Skladno s 65. členom ZVO-1 je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meja brega voda 2. reda.
(8) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.
(9) Preventivno se preprečuje obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
(10) Skladišče goriv za kmetijske stroje se predvidi v garaži za stroje.

(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo.
(2) Območje leži na potresno srednje nevarnem območju (stopnja 0,2 g na karti potresne ogroženosti).
(3) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(4) Na podlagi podatkov Agencije RS za okolje in prikaza stanja prostora v Občini Železniki območje OPPN ne leži na območju ogroženosti pred poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti.
(5) Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi Hidrološko-geološkega poročila.

(1) V OPPN so upoštevani pogoji varstva pred požarom, zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara in zagotovljene so zadostne količine požarne vode iz zbiralnika padavinskih vod. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi, živali in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Pri določanju višinske kote objekta in pri fiksnih točkah so dovoljene tolerance do ± 0.50 m.
(2) Tlorisne gabarite se lahko presega do ± 5 %.
(3) Dovoljeno je tudi odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka.
Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(4) Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

Načrt parcelacije določa gradbeno parcelo kmetije in tehnične elemente za gradnjo objektov v naravi. Parcelacija je razvidna iz načrta št. 2.5 Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo. Parcela za gradnjo kmetije je določena z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge.

Ureditve in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale sočasno:
– dograditev sekundarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje, izgradnja dela javne poti ter izgradnja infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– izgradnja objektov kmetijskega gospodarstva in
– zunanja ureditev objektov kmetije z zasaditvijo visokodebelnih sadnih dreves.

Širine in radiji priključkov na javno pot ter elementi gozdne ceste morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa. Priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča poti na katero se priključuje. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste. Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati.

V času gradnje ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– skladno z obvezujočim arheološkim varstvenim režimom morajo izvajalci, vsaj 10 dni pred pričetkom del, obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana, zaradi zagotovitve arheološkega nadzora nad zemeljskimi deli;
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi in vkopi);
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(1) Vsi vplivi prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega gospodarstva Jagodic se spremljajo na podlagi predpisov s področja varovanj.
Varstvo tal in voda
(2) Med gradnjo se izvaja spremljanje kazalcev okolja, in sicer s spremljanjem nepredvidenih dogodkov na gradbišču, v gradbenem dnevniku (zaradi morebitnih pojavov razlitja snovi, izpiranja nevarnih snovi, okvare strojev ipd.) in poročili o ukrepih. Potrebno je zagotavljati nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih in kmetijskih strojih in drugih napravah, voditi evidence odpadne embalaže ter reden pregled lovilca olj na ploščadi za pranje in vzdrževanje kmetijskih strojev v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98 in 50/01).
Varstvo zraka
(3) Monitoring v času obratovanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03).
Ravnanje z odpadki
(4) Po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov, izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. Ob vsaki predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščeni organizaciji naj se skladno z navedeno uredbo pridobi evidenčni list in arhivira za dobo petih let.
Varovanje kulturne dediščine
(5) Ob gradnji objektov na območju OPPN je potrebno izvesti arheološki nadzor na celotni lokaciji posega.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt velja dokler se na območju OPPN izvaja kmetijska dejavnost.
(2) Namenska raba Območja OPPN (IK) se v občinskem aktu ne sme spreminjati v druga stavbna zemljišča.

Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled na Občini Železniki in na Upravni enoti Škofja Loka.

Nadzor nad izvajanjem predmetnega odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svoje pristojnosti Občina Železniki.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo za obravnavano območje veljati določbe Izvedbenega dela Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki (Uradni list RS, št. 41/13, 42/13).
(2) Po vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja, dopolnjuje ali nadomesti.
(3) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.