Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US in 90/12) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 28. seji 16. septembra 2013 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: EŠD 364 Ljubljana – Hotel Tivoli – Švicarija (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– Hotel Tivoli – Švicarija, zgrajen v letih 1908–1910, je znamenito in izvirno avtorsko delo arhitekta Cirila Metoda Kocha, ki je zaradi lege v parku Tivoli načrtoval v t.i. domačijskem slogu s povzetimi prvinami slovenske alpske hiše;
– Ohranjena izvirna zasnova objekta z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem ter značilnimi okrasnimi lesenimi, kamnoseškimi in likovnimi fasadnimi prvinami ter stavbnim pohištvom predstavlja avtentično podobo Hotela Tivoli – Švicarije;
– Hotel Tivoli – Švicarija s prvotno zunanjo ureditvijo je eden ključnih objektov v sklopu ureditve parka Tivoli, ovrednotenega in razglašenega z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 21/84, 47/87 in Uradni list RS, št. 96/09 – obvezna razlaga, 3/10 – popr., 58/11).
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– stavba v celoti s prvotno tlorisno zasnovo v prvotnih gabaritih ter fasado z lesenimi in kamnitimi okrasnimi prvinami, reliefnim frizom, lesenimi balkoni, stavbnim pohištvom, vhodno vežo, stopniščem, hodniki v nadstropjih, veliko dvorano z dekorativno poslikavo v pritličju z javno namembnostjo ter parkovna ureditev na vzhodni strani objekta ter okolica z dostopnimi potmi in gozdnatim zaledjem.

(1) Spomenik Hotel Tivoli – Švicarija, Pod turnom 4, Ljubljana, obsega nepremičnino s parcelnimi št.: 2032 (jugovzhodni del), 2041, 2042, 2043, 2049, 2050, 2051, 2054 in 2057, stavbo z identifikacijsko številko 1725 – 7, katastrska občina 1725 Ajdovščina.
(2) Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in topografskem načrtu v merilu 1:5000, ki sta sestavna dela tega odloka.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Mestna občina Ljubljana in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter vrtnoarhitekturnih sestavin spomenika iz 2. člena tega odloka,
– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih delov v skladu z varovanimi vrednotami spomenika in njegovimi osnovnimi namembnostmi,
– redno strokovno vzdrževanje celote in varovanih sestavin spomenika ter neposredne okolice,
– podrejanje vseh posegov v spomenik in njegove dele ohranjanju varovanih sestavin spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,
– prepoved premeščanja spomenika in njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika ali njegovih delov,
– v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je potrebno zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev stanja pred posegom oziroma prvotnega stanja varovanega dela na stroške povzročitelja,
– pri funkcionalnem posodabljanju objekta in izvajanju dostopa gibalno oviranim je treba varovane sestavine spomenika ohranjati v največji možni meri,
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji zavoda, v primeru del na komunalni infrastrukturi (vzdrževalna dela, obnovitvena dela …) se pridobi kulturno varstvene pogoje zavoda,
– ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Ta odlok se objavi, ko nanj da soglasje minister, pristojen za ohranjanje narave, in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.