Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12), 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 20. seji dne 12. 9. 2013 sprejel

Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: občina).

S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe,
2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe,
6. vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
8. kazenske določbe in
9. prehodne ter končne določbe.

Cilji javne službe po tem odloku so:
1. varovanje in ohranjanje okolja,
2. povzročiteljem odpadkov omogočati dostop do storitev javne službe,
3. dosegati cilje republiških operativnih programov s področja varstva okolja,
4. zagotavljati ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka,
5. urediti zbiranje odpadkov tudi za stavbe, v katerih ni prebivalcev s stalnim prebivališčem ali v počitniških kapacitetah,
6. zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju z odpadki,
7. zagotavljati načelo, da stroške ravnanja z odpadki plača njihov povzročitelj,
8. zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja z odpadki,
9. zagotavljanje odvoza odpadkov (frekvenca, volumen posode, prevzemna mesta …),
10. določiti obvezna vlaganja v vso opremo in lokacije, ki so potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, kar je v pristojnosti izvajalca te službe,
11. določiti obveznost osveščanja občanov glede ravnanja z odpadki, kar je določeno kot obveznost izvajalca.

V okviru opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se ravnanje s komunalnimi odpadki nanaša na zbiranje odpadkov, ki nastajajo na območju občine kot:
1. odpadki iz podskupine 15 01 (Embalaža – vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek) iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke (v nadaljevanju klasifikacijski seznam),
2. odpadki iz podskupine 20 01 (Ločeno zbrane frakcije, razen 15 01) iz klasifikacijskega seznama, razen odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 99 (Drugi tovrstni odpadki) ter odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 01 (Papir in karton) in 20 01 40 (Kovine) od izvirnih povzročiteljev komunalnih odpadkov iz javnega sektorja in iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja,
3. odpadki iz podskupine 20 02 (Odpadki z vrtov in parkov – vključno z odpadki s pokopališč) iz klasifikacijskega seznama ter
4. odpadki s klasifikacijskima številkama 20 03 01 (Mešani komunalni odpadki) in 20 03 07 (Kosovni odpadki) iz klasifikacijskega seznama.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. izvajalec javne službe je s strani občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo;
2. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje določenih vrst komunalnih odpadkov in je lahko:
(a) izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
(b) izvirni povzročitelj iz javnega sektorja, in
(c) izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja;
3. odpadek je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
4. nevaren odpadek je nevaren odpadek v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
5. nenevaren odpadek je vsak odpadek, ki ni uvrščen med nevarne odpadke;
6. komunalni odpadek je komunalni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
7. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
8. biološki odpadki so biorazgradljivi kuhinjski odpadki s klasifikacijsko številko 20 01 08 in zeleni vrtni odpad s klasifikacijsko številko 20 02 01 iz klasifikacijskega seznama;
9. gradbeni odpadki so gradbeni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih;
10. oddaja odpadkov je ravnanje z odpadki, pri katerem imetnik odpadkov odda odpadke v nadaljnje ravnanje s potrditvijo evidenčnega lista;
11. prepuščanje odpadkov je ravnanje z odpadki, pri katerem imetnik odpadkov odda odpadke v nadaljnje ravnanje brez potrditve evidenčnega lista;
12. ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je ločeno zbiranje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
13. priprava odpadkov za ponovno uporabo je priprava za ponovno uporabo v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
14. obdelava odpadkov je obdelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
15. predelava odpadkov je predelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
16. odstranjevanje odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
17. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov ter kosovni odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka in vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov in so izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov;
18. nenevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nenevarne frakcije) so nenevarni odpadki iz tabele 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega odloka;
19. nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije) so nevarni odpadki iz tabele 1 iz priloge 1 tega odloka. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki;
20. kosovni odpadki so odpadki iz tabele 1 iz priloge 1 tega odloka, s številko 20 03 07 iz klasifikacijskega seznama;
21. zbiralnica nenevarnih frakcij je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, namenjen za ločeno zbiranje nenevarnih frakcij, in se v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, uvršča med pomožne komunalne objekte.
22. premična zbiralnica nevarnih frakcij je urejena in opremljena pokrita zbiralnica ali zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih frakcij ali tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij;
23. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je namenjen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje odpadkov iz priloge 1 tega odloka ter njihovo oddajo v nadaljnje ravnanje. Kadar je to potrebno, je urejen tudi za pripravo mešanih komunalnih odpadkov za prevoz v center za ravnanje s komunalnimi odpadki;
24. javni sektor sestavljajo:
(a) državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občine),
(b) javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
(c) druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna občine;
25. zbirno mesto odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska posoda za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke;
26. prevzemno mesto odpadkov je mesto, na katerem izvirni povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem letnem koledarju izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski posodi ali brez posode;
27. namenska posoda za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki in kompaktne posode, ki estetsko ustrezajo izgledu okolja (v nadaljevanju: zabojniki);
28. namenska tipizirana vreča je namenska vreča izvajalca javne službe, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča).

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja varstva okolja.

Občina zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije. Koncesija se podeli v skladu s koncesijskim aktom. Do podelitve koncesije opravlja javno službo dosedanji izvajalec.

Javna služba se izvaja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe. Javna služba se izvaja tako, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.

Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca, s pisnim soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.

Javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, vključuje tudi obdelavo in začasno skladiščenje določenih vrst komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
– storitve zbiranja mešanih komunalnih odpadkov,
– ločeno zbiranje ločenih frakcij iz zbiralnic nenevarnih frakcij ter na izvoru,
– obdelavo ločenih frakcij in začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo,
– ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov,
– zbiranje kosovnih odpadkov,
– obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
– zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje ali predelavo,
– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,
– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.
Podrobnejša vsebina storitev javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena se za posamezno koledarsko leto določi z letnim izvedbenim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine (v nadaljevanju: letni program), ki ga mora izvajalec javne službe vsako leto do 30. septembra za naslednje leto predložiti pristojnemu organu občinske uprave v potrditev, razen v letu, ko se koncesija podeljuje, ko je letni program sestavni del koncesijske pogodbe. Občina potrdi letni program najkasneje 2 meseca po prejemu in ga posreduje izvajalcu.
Letni program obsega podatke o:
– območju izvajanja javne službe (naselja, število vključenih gospodinjstev),
– vrstah odpadkov, za katere se zagotavlja njihovo prevzemanje (po naseljih, po povzročiteljih),
– zabojniku za zbiranje/prevzemanje posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po povzročiteljih, po naseljih),
– frekvencah in času prevzemanja posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po povzročiteljih, po naseljih),
– pogojih za prevzemanje posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po povzročiteljih, po naseljih),
– prevzetih količinah in vrstah odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah nenevarnih frakcij, s premično zbiralnico nevarnih frakcij, v zbirnem centru v preteklem letu (prvič v naslednjem letu izvajanja koncesije),
– ravnanju s prevzetimi odpadki (po vrstah odpadkov),
– načinu dobave in zamenjave dotrajanega oziroma poškodovanega zabojnika za zbiranje odpadkov,
– delu z javnostjo pri izvajanju javne službe,
– drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe,
– stroških in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa,
– drugih podatkih v skladu s predpisi.
Javna služba se izvaja v skladu s potrjenim letnim programom dela.

Vsi odpadki se zbirajo ločeno na izvoru nastanka.
Izvajalec mora zagotoviti zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov na način, da se iz celotne snovi odpadkov izločijo ločene in nevarne frakcije ter druge vrste odpadkov, ki jih je možno predelati in/ali uporabiti.
Izvajalec mora za izločanje ločenih frakcij zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij na izvoru nastanka,
– ločeno zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah nenevarnih frakcij in
– ločeno zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij v zbirnem centru.
Izvajalec mora za izločanje nevarnih frakcij zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.

Izvajalec mora zagotoviti prevoz določenih vrst komunalnih odpadkov od mest, na katerih odpadke prevzame (prevzemna mesta, zbiralnice nenevarnih frakcij, zbirni center, lokacije prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico) do mest njihove obdelave.

Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec zagotoviti tudi:
– oddajo in prepuščanje odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi,
– vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javne službe,
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo,
– izdelavo letnih in dolgoročnih programov zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in načrta zbiranja teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
– zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim službam ter objavljanje podatkov, ki se nanašajo na javno službo,
– zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru tako, da sta pri izvirnem povzročitelju iz gospodinjstva in javnega sektorja zagotovljena najmanj dva zabojnika 80 litrov, rjavi za biološke (če gospodinjstvo ne odlaga bioloških odpadkov v lastni kompostnik) in črni za mešane komunalne odpadke, ter namenske vreče za mešano embalažo (kovinska, plastična in iz sestavljenih materialov). Na vsakem zabojniku oziroma vreči mora biti napis namen uporabe zabojnika oziroma vreče,
– ostali povzročitelji, ki se obvezno vključujejo v sistem javne službe morajo imeti najmanj 80 l zabojnik za mešane komunalne odpadke, razen, če v tem odloku ali državnih predpisih ni določeno drugače,
– opremo za vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje preostalih odpadkov,
– zamenjavo dotrajanih in poškodovanih zabojnikov,
– vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz odpadkov,
– poročanje občini in pristojnemu ministrstvu o izvajanju javne službe,
– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov storitev oziroma izvirnih povzročiteljev komunalnih odpadkov o posameznih aktivnostih izvajanja javne službe,
– osveščanje občanov v zvezi z naravovarstvenim ravnanjem izvajanja javne službe,
– oblikovanje predlogov cen oziroma sprememb tarifnih postavk javne službe,
– obračun storitev javne službe njihovim uporabnikom za zbiranje in odlaganje odpadkov,
– obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe in
– nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in
– drugo v skladu predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje, uporabnikom storitev ali tretjim osebam.

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za uporabnike obvezna.

S tem odlokom prevzame izvajalec javne službe tudi storitve vodenja katastra, povezanega z javno službo in ostalih evidenc za celotno območje Mestne občine Murska Sobota, kot to izhaja iz tega odloka.
Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema. Kataster mora biti voden ažurno.

Za zagotavljanje javne službe mora občina zagotoviti:
– izvajanje javne službe v skladu s predpisi,
– ceno storitev, ki bodo zagotavljale ob gospodarnem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javne službe ter bodo primerljive med različnimi izvajalci iz različnih okolij,
– sankcioniranje povzročiteljev odpadkov, ki ne uporabljajo storitve javne službe, in uporabnike storitev, ki ravnajo v nasprotju s predpisi in navodili izvajalca,
– prostor za zbirni center in prostor za zbiralnice ločenih nenevarnih frakcij,
– nadzor nad izvajanjem javne službe.

Izvirni povzročitelji morajo odpadke zbirati in prepuščati izvajalcu v skladu s tem odlokom, letnim izvedbenim programom (v nadaljevanju: letni program) ter navodili občine in izvajalca.

Izvirni povzročitelji morajo zbirati in prepuščati posamezne vrste odpadkov v zabojniku ali vreči. Vrste odpadkov in zabojnik za zbiranje posameznih vrst odpadkov so določeni v tem odloku in v letnem programu.
Izvirni povzročitelji lahko prepuščajo odpadke samo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah nenevarnih frakcij, v zbirnem centru, v premični zbiralnici nevarnih frakcij.

Za čas do prevzema odpadkov morajo izvirni povzročitelji zagotoviti, da je zabojnik za zbiranje odpadkov nameščen na zbirnem mestu, ki ga določi izvirni povzročitelj, vendar ne na javnih površinah in tako, da izvirni povzročitelji, ki v objektu prebivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v posodo za zbiranje odpadkov.

Če zbirnega mesta ni možno urediti na površini, ki je v lasti izvirnega povzročitelja, lastnika ali upravljavca objekta, v katerem odpadki nastajajo, lahko pristojni organ občine dovoli namestitev zabojnika za zbiranje odpadkov na javni površini, če iz njihove vloge sledi, da ob tem objektu ni primernih drugih površin ter da namestitev zabojnika za zbiranje odpadkov v tem objektu ni možna.

Izvirni povzročitelji morajo zagotoviti, da je zabojnik za zbiranje odpadkov ali odpadki, ki se zbirajo izven zabojnika, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem.

Za urejenost in čistočo zbirnih mest skrbijo izvirni povzročitelji, ki skrbijo tudi za skupna zbirno-prevzemna mesta razen, če onesnaženje povzroči izvajalec pri prevzemanju odpadkov.
V večstanovanjskih stavbah, kjer so imenovani upravniki, izvajajo obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena upravniki.

Vsak nov uporabnik storitev, ki se prijavi na odvoz odpadkov, prejme od izvajalca, v skladu s tem odlokom, potrebno število zabojnikov in namenskih vreč.

Če ima izvirni povzročitelj več odpadkov, kot to dopušča njegov zabojnik za zbiranje odpadkov, si mora priskrbeti večji ali dodatni zabojnik ali namensko vrečo ali pa jih prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje.

V primeru, da je zabojnik poškodovan tako, da je onemogočena njegova uporaba, ga je izvajalec javne službe, v primeru, da je zabojnik last izvajalca, dolžan na svoje stroške zamenjati, razen v primeru namernega poškodovanja ali nenamenske uporabe s strani izvirnega povzročitelja, ko stroški zamenjave bremenijo izvirnega povzročitelja. Če je zabojnik last izvirnega povzročitelja, krije stroške zamenjave izvirni povzročitelj, razen v primeru, da je do poškodbe prišlo po krivdi izvajalca.

Na prevzemnih mestih izvajalec prevzema odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Za vsako koledarsko leto se prevzem odpadkov podrobneje določi v letnem programu.

Izvajalec prevzema in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje zabojnika za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja odpadkov.
Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja zabojnika in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine.
Če je prevzemno mesto onesnaženo po krivdi izvirnega povzročitelja, je izvajalec javne službe upravičen stroške čiščenja in odstranitve odpadkov zaračunati lastniku oziroma lastnikom prevzemnega mesta.
Če pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drugi zabojnik za zbiranje odpadkov.

Podatke o uporabnikih storitev javne službe vodi izvajalec v registru uporabnikov storitev javne službe (v nadaljevanju: register). Na zahtevo pristojnega organa občine je izvajalec javne službe dolžan omogočiti vpogled v register.
Podatki iz registra se nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnikov storitev javne službe ter vrsto, volumen, število in lastništvo zabojnika za zbiranje odpadkov oziroma prepuščanje na prevzemnih mestih.

Podatki v registru se lahko spremenijo na podlagi:
– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe,
– ugotovitev izvajalca javne službe in
– ugotovitev pristojnih organov občine.
Spremembe se lahko nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnika storitve javne službe ter spremembo zabojnika za zbiranje odpadkov.
Izvajalec ob vsaki spremembi podatkov v registru uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register.

Prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov določita izvajalec in izvirni povzročitelj, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register.

Prevzemno mesto za odpadke mora biti dostopno vozilom za neoviran prevzem odpadkov, urejeno na prostem in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnikov v vozilo.
Prevzemno mesto je praviloma lahko oddaljeno največ 5 metrov od mesta praznjenja zabojnikov oziroma dostopne ceste, če so za to izpolnjeni prostorski pogoji.
Prevzemno mesto za odpadke je lahko izjemoma na javni površini, lahko pa je tudi na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem teh odpadkov.
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnika ne sme biti stopnic ali drugih večjih ovir.

Izvajalec prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga izvirni povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.
Pri izdelavi koledarja iz prejšnjega odstavka in letnega programa je treba upoštevati, da je prevzem odpadkov:
– za izvirne povzročitelje iz 2. točke 5. člena tega odloka: minimalni volumen posameznega zabojnika za namen iz šeste alineje 13. člena tega odloka na območju Mestne občine Murska Sobota znaša 80 litrov in se odvaža:
a. od individualnih gospodinjstev: 26-krat letno (vsakih 14 dni) mešani komunalni odpadki, 39-krat letno (tedensko v toplem delu leta in 14-dnevno v hladnem delu leta) biološki odpadki in 13-krat letno (na 4 tedne) mešana embalaža po sistemu rumene vreče od vrat do vrat;
b. od večstanovanjskih objektov v mestu Murska Sobota: 52-krat letno (tedensko) mešani komunalni odpadki, 52-krat letno biološki odpadki, 52-krat letno mešana embalaža in 26-krat letno papir in papirna embalaža.
– Lastniki, ki bivajo v hišah občasno, lastniki počitniških kapacitet in gospodinjstva z enim članom lahko odlagajo odpadke v namenske vreče, ki jih kupijo pri izvajalcu javne službe. Minimalno letno število namenskih vreč za mešane komunalne odpadke in namenskih vreč za ločeno zbiranje embalaže znaša 6 kosov.
– Izvirni povzročitelji iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja se morajo obvezno vključiti v sistem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
V prejšnjem odstavku tega člena navedeno predstavlja minimalni standard ravnanja z odpadki, ki se lahko spremeni na podlagi potrjenega letnega programa.

V primeru izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, mora izvajalec o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno, odvisno od dogodka obvestiti izvirne povzročitelje, na krajevno običajni način.

Izvajalec mora ugotavljati nepravilno uporabo zabojnika za zbiranje posameznih vrst odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec kršitelja prijaviti pristojnim nadzornim službam občine. Prijavi priloži fotografijo kršitve in naslov kršitelja, kolikor je to mogoče.

Evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu zabojnikov za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih vodi izvajalec v registru prevzemnih mest.

Zbiralnice nenevarnih frakcij, v katerih izvirni povzročitelji prepuščajo ločene frakcije (papir, steklo, kovine), morajo biti na posameznem območju občine postavljene sorazmerno gostoti poselitve na tem območju, tako, da je po ena zbiralnica nenevarnih frakcij za največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju.
Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora zbiralnico nenevarnih frakcij opremiti najmanj za ločeno zbiranje:
1. odpadnega papirja in kartona, vključno z vso odpadno primarno in sekundarno embalažo iz papirja in kartona,
2. vse odpadne primarne in sekundarne steklene embalaže.
Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora prevzemati v zbiralnicah prepuščene nenevarne frakcije s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom ne prihaja do raztresanja odpadkov.

Lokacije zbiralnic nenevarnih frakcij, vrste ločenih frakcij, ki jih prevzema izvajalec v posameznih zbiralnicah ter zabojnik za zbiranje v posameznih zbiralnicah nenevarnih frakcij (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec javne službe v registru zbiralnic nenevarnih frakcij, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v letnem programu.
Lokacije zbiralnic nenevarnih frakcij določita v dogovoru občina in izvajalec javne službe.
Občina je dolžna zagotoviti ustrezne lokacije za postavitev zbiralnic nenevarnih frakcij.

Izvajalec javne službe mora zbiralnice nenevarnih frakcij vzdrževati tako, da:
– izvirni povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste ločenih frakcij lahko odložijo v zbiralnici nenevarnih frakcij,
– je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov,
– na kraju zbiralnice nenevarnih frakcij ne prihaja do onesnaževanja okolja,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi,
– se zagotovi red in čistočo.
Izvajalec javne službe prevzema ločene frakcije z zbiralnic nenevarnih frakcij 14 dnevno oziroma v skladu s potrjeno dinamiko odvozov iz letnega programa, vendar tako, da se posamezni zabojnik, ki je polno naložen z odpadki čim prej izprazni. V nasprotnem primeru mora izvajalec javne službe namestiti dodatni zabojnik ali povečati število zbiralnic.

Izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja, ne sme prepuščati komunalnih odpadkov v zbiralnici nenevarnih frakcij.
Prepovedano je brskanje po zabojnikih v zbiralnicah nenevarnih frakcij in odnašanje oziroma odtujevanje materialov iz zabojnikov.

Občina mora zagotoviti prepuščanje odpadkov v zbirnem centru na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop izvirnim povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, ki jih lahko prepustijo izvajalcu javne službe.
Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki je usposobljena za ločeno zbiranje nenevarnih in nevarnih frakcij in izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
Oseba izvajalca javne službe iz prejšnjega odstavka mora pripeljane odpadke pregledati in tiste, ki so primerni za pripravo na ponovno uporabo, predhodno skladiščiti v delu centra, ki je urejen za oddajo teh odpadkov v pripravo za ponovno uporabo.
Kosovne odpadke večjih dimenzij, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo, se pred oddajo naprej razstavi na posamezne nenevarne frakcije v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Izvajalec vodi register zbirnega centra v katerem so določene vrste odpadkov.

V zbirnem centru izvirni povzročitelj iz gospodinjstva in javnega sektorja prepušča odpadke iz priloge 1 tega odloka, razen biorazgradljivih odpadkov biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, nevarnih odpadkov, mešanih komunalnih odpadkov in gradbenih odpadkov.
Izvajalec javne službe lahko v soglasju z občino del zbirnega centra nameni za zbiranje gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Izvajalec javne službe mora biti vpisan tudi v evidenco zbiralcev odpadkov kot zbiralec gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s tovrstnimi odpadki.
Prepovedano je brskanje po zabojnikih v zbirnem centru in odnašanje oziroma odtujevanje materialov iz zabojnikov.

Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– izvirni povzročitelji nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik prepustijo posamezno nenevarno frakcijo,
– izvirni povzročitelji prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi iz drugega odstavka tega člena,
– ne prihaja do onesnaževanja okolja,
– se vsi zbrani odpadki razvrščajo in predhodno skladiščijo tako, da je možna njihova obdelava v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Upravljavec prevzema odpadke v zbirnem centru v dneh in času, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov in ga povzročitelji prejmejo od izvajalca najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.

V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov mora izvajalec javne službe zagotoviti ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz tabele 1 iz priloge 1 tega odloka od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev najmanj dvakrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij, opremljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

V premični zbiralnici nevarnih frakcij mora nevarne frakcije prevzemati oseba izvajalca javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki je usposobljena za ločeno zbiranje nevarnih frakcij in izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
Izvajalec vodi register zbiranja nevarnih frakcij.

Prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij se njihovim izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstva zagotavlja na lokacijah, ki so določene v letnem programu.

Če je premična zbiralnica nevarnih frakcij tovorno vozilo mora postanek na posamezni lokaciji trajati vsaj eno uro, pri čemer se lokacije določijo tako, da je prepuščanje nevarnih frakcij omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstva.

Izvajalec javne službe mora premične zbiralnice nevarnih frakcij urediti in vzdrževati tako, da:
1. je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov,
2. na kraju premične zbiralnice nevarnih frakcij ne prihaja do onesnaževanja okolja, ter
3. je možna obdelava zbranih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Izvajalec javne službe mora izvirne povzročitelje iz gospodinjstev obvestiti o času in načinu prevzema s premično zbiralnico najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani. Obvestilo lahko vsebuje tudi seznam in opis odpadkov, ki se zbirajo s premično zbiralnico nevarnih frakcij in navodila za njihovo ločeno zbiranje.

Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja v zbirnem centru in najmanj dvakrat letno v koledarskem letu od najave izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva o prepustitvi kosovnih odpadkov na odpoklic.
Prevzem kosovnih odpadkov na odpoklic mora biti izveden najkasneje v 14 dneh od najave izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva na način, da ni onemogočena oddaja v pripravo za ponovno uporabo. Če je tehnično izvedljivo, se lahko skupaj s kosovnimi odpadki prevzema tudi odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO) iz 1. razreda 1. in 2. zbirno predelovalne skupine ter 4. razreda 3. zbirno predelovalne skupine iz tabele 2 iz priloge 1 tega odloka.
Kosovne odpadke večjih dimenzij, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo, se pred oddajo naprej razstavi na posamezne nenevarne frakcije v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.
Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu javne službe ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih, je dolžan poravnati stroške sanacije. Če povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, odredi odstranitev komunalnih odpadkov pristojni nadzorstveni organ, na stroške lastnika ali posestnika zemljišča.

Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi pristojen nadzorstveni organ v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč.
Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.

Uporabniki storitev javne službe so vsi izvirni povzročitelji odpadkov kot jih opredeljuje predmetni odlok.
Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče.
Izvirni povzročitelj prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, in sicer:
1. nenevarne frakcije v zbirnem centru, zbiralnici ali v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah na način, določen v predpisu občine,
2. nevarne frakcije v zbirnem centru ali premični zbiralnici nevarnih odpadkov,
3. kosovne odpadke v zbirnem centru ali na poziv in
4. mešane komunalne odpadke v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah na način, določen v predpisu občine.
Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva mora:
1. ločeno zbirati ločene frakcije in jih do prepustitve izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov hraniti tako, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje,
2. prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov:
(a) mešane komunalne odpadke,
(b) ločene frakcije in
(c) nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki kot nevarno frakcijo.
Izvirni povzročitelj iz javnega sektorja mora:
1. v prostorih, kjer deluje ali opravlja dejavnost zagotoviti ločeno zbiranje vsaj za:
(a) biološke odpadke,
(b) odpadni papir in karton ter
(c) odpadno embalažo in jih do prepustitve ali oddaje hraniti tako, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje,
2. prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov:
(a) mešane komunalne odpadke,
(b) ločene frakcije iz prve točke tega odstavka in
(c) ločene frakcije iz prve točke tega odstavka, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki, kot nevarno frakcijo,
3. ne glede na (b) in (c) alinei prejšnje točke oddajati odpadni papir in karton zbiralcu v skladu s predpisom, ki ureja odpadke ter prepuščati ali oddajati druge ločene frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano.
Izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja, mora:
1. v prostorih, kjer deluje ali opravlja dejavnost, zagotoviti ločeno zbiranje vsaj za:
(a) biološke odpadke,
(b) odpadni papir in karton ter
(c) odpadno embalažo
in jih do prepustitve ali oddaje hraniti tako, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje,
2. prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov:
(a) mešane komunalne odpadke,
(b) ločene frakcije iz prejšnje točke in
(c) ločene frakcije iz prejšnje točke, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki, kot nevarno frakcijo,
3. ne glede na (b) in (c) alinei prejšnje točke oddajati odpadni papir in karton zbiralcu v skladu s predpisom, ki ureja odpadke ter prepuščati ali oddajati druge ločene frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano.
Uporaba storitev javne službe je obvezna za izvirne povzročitelje iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.

Izvirni povzročitelji ravnajo tako, da preprečujejo nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje.
V primeru nastanka odpadkov izvirni povzročitelji iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzročijo, izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu javne službe čim več ločenih frakcij, nevarnih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, da jim ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi.

Izvirni povzročitelji imajo pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe,
– do zagotovljenih cen storitev javne službe,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi izvajalec javne službe in se nanašajo nanj,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitve javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži izvajalcu javne službe in občini, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

Izvirni povzročitelji imajo dolžnost:
– pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodila izvajalca javne službe,
– nastale odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v zabojnik za zbiranje, ki je v skladu s tem odlokom in z letnim programom namenjen za prevzemanje posameznih vrst odpadkov,
– dostavljati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta, v zabojniku za zbiranje odpadkov ali brez njega, če je tako prepuščanje dovoljeno ali v namenskih vrečah izvajalca javne službe, v skladu z letnim programom,
– dostavljati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta, v terminih, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov, za prevzemanje posameznih vrst odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije v zbiralnicah nenevarnih frakcij ter v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja,
– prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij,
– hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe, varno in neškodljivo za ljudi in okolje,
– v primeru zlorabe ali namernega poškodovanja zabojnika na svoje stroške zamenjati zabojnik za zbiranje odpadkov,
– v primeru drugih sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe,
– redno plačevati storitve javne službe,
– obveščati nadzorstveni organ in izvajalca javne službe o kršitvah tega odloka.

Izvirni povzročitelji ne smejo:
– pri zbiranju odpadkov le-te mešati, da jih več ni možno izločevati za namene uporabe oziroma predelave,
– mešati nevarnih frakcij z drugimi vrstami odpadkov ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami,
– prepuščati odpadke v zabojniku ali namenski vreči, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje,
– pisati ali lepiti plakate na zabojnik za zbiranje odpadkov ali ga namerno uničevati,
– odpadke kopičiti, jih sežigati ali odlagati v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjena odstranjevanju teh odpadkov.
Kolikor se v zabojnikih nahajajo odpadki, ki v njih ne sodijo (mešanje odpadkov), jih izvajalec javne službe ni dolžan izprazniti. V takem primeru se na zabojnik pritrdi obvestilo zakaj se zabojnik ni izpraznil in o tem obvesti pristojno osebo izvajalca javne službe ali pristojni inšpekcijski organ in izvirnega povzročitelja. Izvirni povzročitelj v tem primeru nosi dodatne stroške ravnanja z odpadki.
Vreče ali škatle, ki so priložene ob zabojniku, delavci izvajalca javne službe ne bodo odpeljali, razen v primeru, ko gre za vreče izvajalca javne službe.

V zabojnik za zbiranje odpadkov je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– nevarne frakcije,
– klavniške odpadke,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka,
– električno in elektronsko opremo,
– posebne odpadke.

Izvirni povzročitelji morajo zagotoviti, da:
– so odpadki na dan prevzemanja na prevzemnih mestih še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza),
– zabojnik za zbiranje odpadkov po praznjenju isti dan vrnejo in namestijo nazaj na zbirno mesto,
– so pokrovi zabojnika za zbiranje odpadkov popolnoma zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na zbirnem ali prevzemnem mestu,
– odpadki, ki se zbirajo v zabojniku za zbiranje odpadkov, ne smejo biti odloženi ob zabojniku,
– je omogočen dovoz izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta.

Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov, je strogo prepovedano.
Povzročitelj, ki odpadke kopiči, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če izvirni povzročitelj iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe službe nadzora občine.
Če izvirnega povzročitelja iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec javne službe na stroške lastnika zemljišča, s katerega se z odločbo službe nadzora občine odredi odstranitev odpadkov.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, ki se izvajajo na javnih površinah v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor proti plačilu opremi z zabojniki in namenskimi vrečami za zbiranje:
– odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadno embalažo iz stekla,
– odpadno plastično in kovinsko embalažo ter odpadno embalažo iz sestavljenih materialov in
– mešane komunalne odpadke.
Najkasneje do 10. ure naslednjega dne po končani prireditvi morajo organizatorji javne prireditve na svoje stroške prireditveni prostor očistiti in zagotoviti, da izvajalec iz prejšnjega odstavka tega člena proti plačilu prevzame zbrane odpadke.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz naslednjih virov:
– iz plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe,
– iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
– iz drugih virov.

Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje javne službe.
Cene storitev javne službe so cene (tarifne postavke), na podlagi katerih izvajalec obračunava opravljene storitve njihovim uporabnikom.

Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec javne službe na podlagi predpisov iz prejšnjega člena in stroškovnika kalkulacij javne službe s potrditvijo pristojnega organa lokalne skupnosti.

Izvirni povzročitelji so dolžni izvajalcu javne službe posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca javne službe sproti oziroma najkasneje v roku 15 dni od nastanka spremembe obveščati o vseh spremembah teh podatkov.
Izvajalec javne službe obračunava storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe oziroma upošteva spremembo v prvem naslednjem obračunskem obdobju.

Če izvirni povzročitelji spremembe podatkov, ki vplivajo na obračun storitev, ne sporočijo izvajalcu javne službe niti v roku 30 dni od nastale spremembe, izvajalec javne službe pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc, katero potrdi pristojni nadzorstveni organ občine.

Osnova za obračun storitev javne službe je količina odpadkov, ki jih uporabnik storitev javne službe prepusti izvajalcu javne službe in je določena s prostornino zabojnika ter številom odvozov.

Za zagotavljanje javne službe občina zagotovi naslednje objekte in naprave:
– prostor za zbirni center in opremo zbirnega centra,
– prostor za zbiralnice nenevarnih frakcij.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti naslednjo opremo:
– vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, skupaj s pripadajočo opremo,
– vozilo (premično zbiralnico) za prevzemanje in prevoz nevarnih frakcij,
– zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru na prevzemnih mestih,
– namenske vreče,
– vso opremo za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni organi občine.

Z globo 3.000,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
– javne službe ne zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe, programi ter navodili občine, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem (8. člen),
– določene storitve javne službe izvaja s podizvajalcem, brez soglasja občine (10. člen),
– ne pripravi letnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (11. člen)
– ne zagotovi ločeno zbiranje odpadkov (12. člen),
– ne zagotavlja prevoza določenih vrst komunalnih odpadkov od mest, na katerih odpadke prevzame do mest njihove obdelave (13. člen),
– za nemoteno izvajanje javne službe ne zagotovi storitev, kot so določene v 14. členu odloka,
– ne prevzema odpadkov na prevzemnih mestih, ki so podrobneje določeni v letnem programu (27. člen),
– prevzema in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki ne zagotavlja praznjenje zabojnika za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov (28. člen),
– ne zagotovi odstranitve odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, kadar jih onesnaži pri prevzemanju odpadkov (28. člen),
– ne popravi ali ne zagotovi drugega zabojnika za zbiranje odpadkov, kadar pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe (28. člen),
– ne vodi podatkov o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe (29. člen),
– ob vsaki spremembi podatkov v registru ne potrdi uporabniku vpis teh sprememb v register in ne uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register (30. člen),
– ne določi prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register (31. člen),
– ne prevzema odpadkov v skladu z letnim koledarjem odvozov in sprejetim letnim programom (33. člen),
– zaradi izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, o vzrokih izpada ter o novih terminih ne obvesti povzročitelje, na krajevno običajni način (34. člen),
– ne ugotavlja nepravilno uporabo zabojnika za zbiranje posameznih vrst odpadkov (35. člen),
– v primeru kršitve kršilca ne prijavi pristojnim nadzornim službam občine (35. člen),
– ne vodi evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu zabojnikov za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih v registru prevzemnih mest (36. člen),
– lokacije zbiralnic ločenih frakcij, vrste ločenih frakcij in odpadne embalaže, ki jih prevzema v posameznih zbiralnicah, ter posode za zbiranje v posameznih zbiralnicah ločenih frakcij ne vodi v registru zbiralnic ločenih frakcij (38.36. člen),
– ne sodeluje z občino pri določanju lokacij zbiralnic ločenih frakcij (38. člen),
– ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij, kot to določa 39. člen odloka,
– ne prevzema ločene frakcije in odpadno embalažo z zbiralnicah ločenih frakcij v skladu z dinamiko odvoza (39. člen),
– ne vodi registra zbirnega centra, v katerem so določene vrste odpadkov, ki jih prevzema v zbirnem centru ter zabojnikov za njihovo zbiranje (41. člen),
– ne vzdržuje zbirni center, kot to določa (43. člen),
– ne prevzema odpadke v zbirnem centru v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov (44. člen),
– ne zagotavlja zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico (45. člen),
– ne opravlja prevoza nevarnih frakcij skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi (45. člen),
– ne vodi registra zbiranja nevarnih frakcij, s katerim so določene vrste nevarnih frakcij, ki jih prevzema s premično zbiralnico (46. člen),
– ne prevzema nevarne frakcije s premično zbiralnico nevarnih frakcij v dneh, ki so določeni z obvestilom (47. člen),
– ne pripravi predloga za oblikovanje cen na podlagi republiških predpisov in predpisov občine ter stroškovnih kalkulacij (65. člen),
– ne zaračunava cen storitev javne službe v skladu s 66. in 68. členom,
– ne izvaja obračun storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe (66. člen),
– ne zagotovi opremo za izvajanje javne službe, kot to določa 70. člen odloka.
Z globo 1.500,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvajalca, če izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z globo 500,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– odpadke ne zbira in prepušča izvajalcu v skladu s tem odlokom, letnim programom ter navodili občine in izvajalca (18. člen),
– odpadke ne zbira v zabojniku, ki je v tem odloku in v letnem programu določena za zbiranje posameznih vrst odpadkov (19. člen),
– odpadke ne prepušča na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru, v premični zbiralnici nevarnih frakcij (19. člen),
– ne zagotovi, da je zabojnik za zbiranje odpadkov ali odpadki, ki se zbirajo izven zabojnika za zbiranje, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (22. člen),
– ne skrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest ter skupnih zbirno-prevzemnih mest (23. člen),
– ima občasno več odpadkov, kot to dopušča njegov zabojnik za zbiranje odpadkov in jih ne odloži v dodatni zabojnik za zbiranje odpadkov, tipizirano vrečo ali pa prepusti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje (25. člen),
– brska po zabojnikih, odnaša oziroma odtujuje material iz zabojnikov (40. in 42. člen),
– ne uporablja storitev javne službe (54. člen),
– ne ravna tako, da iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči izloči in ločeno prepusti izvajalcu čim več ločenih frakcij, nevarnih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (55. člen),
– pri ravnanju z odpadki ne upošteva predpise in navodila Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodila izvajalca (57. člen),
– nastale odpadke ne zbira in ločuje na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlaga v zabojnik za zbiranje, ki je v skladu s tem odlokom in letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov (57. člen),
– ne prepušča ločene frakcije in odpadno embalažo v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (57. člen),
– ne prepušča nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij, v času njenega obratovanja (57. člen),
– ne hrani odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepusti izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje (57. člen),
– v primeru zlorab ali namernega poškodovanja sam ne zamenja zabojnika za zbiranje odpadkov (57. člen),
– v primeru drugih sprememb le-te pravočasno ne sporoči izvajalcu (57. člen),
– pri zbiranju odpadke meša, da jih več ni možno izločevati za namene uporabe oziroma predelave (58. člen),
– meša nevarne frakcije z drugimi vrstami odpadkov ali meša posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj (58. člen),
– prepušča ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami (58. člen),
– prepušča odpadke v zabojniku ali vreči ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje (58. člen),
– piše ali lepi plakate na zabojnik za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničuje (58. člen),
– odpadke kopiči, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjena za odstranjevanje teh odpadkov (58. člen),
– v zabojnik za zbiranje odpadkov odlaga, zliva ali postavlja nevarne frakcije, klavniške odpadke, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka, električno in elektronsko opremo in posebne odpadke (59. člen),
– ne zagotovi, da so odpadki na dan prevzemanja na prevzemnih mestih še pred začetkom delovnega časa, najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza (60. člen),
– zabojnik za zbiranje odpadkov po praznjenju ne vrne in namesti nazaj na zbirno mesto (60. člen),
– ne zagotovi, da so pokrovi zabojnika za zbiranje odpadkov popolnoma zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na zbirnem ali prevzemnem mestu (60. člen),
– odpadke, odloži ob zabojnik (60. člen),
– izvajalcu ne omogoči dovoz do prevzemnega mesta (60. člen),
– izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost posode …) ter izvajalca sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (66. člen).

Z globo 2.500,00 EUR se kaznuje pravna oseba za prekrške, ki so navedeni v 73. členu.
Z globo 2.000,00 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost za prekrške, ki so navedeni v 73. členu.
Z globo 800,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjih odstavkov tega člena.

Z globo 800,00 EUR se za prekršek kaznuje organizatorja kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če:
– za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem ne zagotovi, da se prireditveni prostor proti plačilu opremi z zabojniki za zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali (62. člen),
– najkasneje do 10. ure naslednjega dne po končani prireditvi na svoje stroške ne očisti prireditveni prostor in zagotovi, da izvajalec proti plačilu prevzame zbrane odpadke (62. člen).
Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo organizatorja kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če organizator ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/02 in 112/05).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.