Številka: P-4/13-5

Datum: 18. 9. 2013

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, na seji 18. septembra 2013

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep Policijske postaje Ljubljana Bežigrad št. 223-90/2011/10 z dne 24. 1. 2012 je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1. Policijska postaja Ljubljana Bežigrad je kršitelju izdala plačilni nalog za plačilo sodne takse. Kršitelj je na Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad 20. 1. 2012 poslal vlogo, poimenovano "Prošnja za oprostitev plačila sodne takse v zadevi št. 9910064496363 223-90/2011/6", Policijska postaja Ljubljana Bežigrad pa je navedeno vlogo štela za ugovor zoper plačilni nalog in ga je s sklepom št. 223-90/2011/10 z dne 24. 1. 2012 zavrgla. Zoper navedeni sklep je kršitelj 1. 2. 2012 vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel številko sklepa, zoper katerega vlaga zahtevo za sodno varstvo, vlogo pa je tudi lastnoročno podpisal. Policijska postaja Ljubljana Bežigrad je zahtevo za sodno varstvo odstopila Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot organu, pristojnemu za odločanje.
2. Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o zahtevi kršitelja z dne 1. 2. 2012. Navedlo je, da je prekrškovni organ vlogo prenagljeno odstopil sodišču, saj kljub določbam 61. do 63. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13 – v nadaljevanju ZP-1) ni opravil predhodnega preizkusa vloge. Po oceni sodišča je vloga nepopolna, saj ne vsebuje niti razloga, zaradi katerega se kršitelj pritožuje, niti obrazložitve. Sodišče meni, da mora prekrškovni organ najprej poskrbeti za popolnost vloge, nato pa mora opraviti tudi predhodni preizkus zahteve za sodno varstvo. Poleg tega je sodišče prekrškovni organ tudi opomnilo, naj ponovno preuči svojo odločitev, saj iz spisa izhaja, da je kršitelj podal zgolj prošnjo za oprostitev sodne takse in ne ugovora zoper plačilni nalog.
3. Policijska postaja Ljubljana Bežigrad zavrača svojo pristojnost. Navaja, da vloga zavezanca za plačilo sodne takse vsebuje vse bistvene sestavine, ki so potrebne za preizkus, ali je vloženo pravno sredstvo popolno. Vloga sicer res ne vsebuje razlogov za izpodbijanje pa tudi obrazložitve ne, vendar je po prepričanju prekrškovnega organa obrazložitev te vloge smiselno enaka vsebini pravočasno vloženega ugovora (prošnja za oprostitev plačila sodne takse, ker ima vlagatelj nizko pokojnino). Glede na navedeno prekrškovni organ vlogo ocenjuje kot popolno in sposobno za to, da jo sodišče po 62.a členu ZP-1 lahko preizkusi.

4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
5. V obravnavani zadevi je kršitelj vložil zahtevo za sodno varstvo zoper sklep, s katerim je prekrškovni organ zavrgel njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Skladno s peto alinejo 62. člena ZP-1 se sme namreč z zahtevo za sodno varstvo izpodbijati odločba prekrškovnega organa tudi zaradi stroškov postopka.(1) Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno za obravnavo zahteve za sodno varstvo, ker je ocenilo, da je vloga nepopolna in da bi jo moral prekrškovni organ najprej vrniti v dopolnitev. Drugačnega mnenja pa je prekrškovni organ, ki vlogo ocenjuje kot popolno in sposobno za obravnavo. Glede na navedeno med sodiščem in prekrškovnim organom pravzaprav ni spora o tem, kdo je pristojen za odločanje o popolni zahtevi za sodno varstvo, temveč je nastal spor o tem, ali je vloga popolna ali ne, oziroma ali in kdo bi moral kršitelja pozvati k dopolnitvi vloge. Ker pa se je sodišče s sklepom izreklo za stvarno nepristojno, je spor glede pristojnosti za odločanje o zahtevi za sodno varstvo vendarle nastal.(2)
6. Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo je na podlagi druge alineje prvega odstavka 210. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 60. člena in 65. členom ZP-1 pristojno okrajno sodišče.(3) To pomeni, da je tudi v predmetni zadevi za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Ob oceni, da je zahteva za sodno varstvo, ki jo je posredoval prekrškovni organ, nepopolna, se torej Okrajno sodišče v Ljubljani ne bi smelo izreči za stvarno nepristojno, temveč bi moralo vlogo na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – v nadaljevanju ZUP)(4) v zvezi z 58. členom ZP-1 z dopisom vrniti prekrškovnemu organu v dopolnitev. Če se namreč sodišče zaradi nepopolnosti vloge izreče za nepristojno, njegova pristojnost kasneje ne oživi zgolj zato, ker je vloga z dopolnitvijo postala popolna. Sklep o nepristojnosti bi namreč tudi po dopolnitvi vloge še vedno ostal v veljavi, kar bi onemogočalo odločanje sodišča o vloženi zahtevi za sodno varstvo. Iz povedanega izhaja, da se vprašanja dopolnjevanja vloge ne rešujejo s sklepom o nepristojnosti, temveč z dopisom organu, ki mora poskrbeti za popolnost vloge. Ob upoštevanju vsega navedenega je zato po presoji Ustavnega sodišča za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je kršitelj vložil zoper sklep št. 223-90/2011/10 z dne 24. 1. 2012, pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
7. Ustavno sodišče pa še dodaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani kljub nepopolnosti zahteve za sodno varstvo lahko ocenilo, da kršitelj ni vložil ugovora zoper plačilni nalog za sodno takso, temveč prošnjo za oprostitev plačila sodne takse. Zastavlja se torej vprašanje, ali ne bi bilo mogoče o vloženi zahtevi za sodno varstvo vendarle odločiti že v fazi preizkusa morebitnih kršitev po uradni dolžnosti.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Prim. tudi sodbo Vrhovnega sodišča št. IV Ips 16/2012 z dne 20. 3. 2012.

(2) O vprašanju, kdaj nastane spor glede pristojnosti, prim. sklep Ustavnega sodišča št. P-10/12 z dne 10. 10. 2012 (Uradni list RS, št. 82/12).

(3) Le nedovoljene in prepozne zahteve za sodno varstvo sme skladno z drugim odstavkom 63. člena ZP-1 zavreči že prekrškovni organ.

(4) Prvi odstavek 67. člena ZUP določa: "Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu." Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 257/2006 z dne 1. 3. 2006.