Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1 in 108/09) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 22. seji dne 24. 9. 2013 sprejel

V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad – Bukovžlak in Vrhe (Uradni list SRS, št. 10/89, Uradni list RS, št. 31/93, 131/03, 32/09, 39/09, 80/09, 109/10, 34/12) se v 2. členu za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Območje Bežigrad – Bukovžlak se spremeni tako, da se razširi enota 35a, ki zajema zemljišči s parcelnimi številkami 1047/18 in 1502/13, obe k.o. Bukovžlak.«.

V prvem odstavku 3. člena se doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– za gradnjo objekta spremljajočih dejavnosti, kot so oskrbne, storitvene, trgovske ali servisne dejavnosti na razširjenem delu območja 35a*, ki je določen v devetem odstavku 2. člena.«.

(1) Besedilo prvega odstavka 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
– novogradnje morajo biti v gabaritih prilagojene gabaritom obstoječe zazidave in praviloma ne presegajo višine dveh etaž;
– dovoljene so rekonstrukcije;
– prizidki so dopustni do višine obstoječega objekta, v mejah funkcionalnega zemljišča in 50 % volumna obstoječega objekta;
– nadzidave so dopustne do višine sosednjih objektov in ne smejo v le-teh poslabšati bivalnih pogojev ter ne presegajo z odlokom predpisane etažnosti;
– objekti, ki imajo zazidano površino večjo do 150 m2, morajo biti oblikovani tako, da je stavbna masa prilagojena ruralnemu okolju;
– naklon, barva in tekstura strešin morajo biti usklajeni s sosednjimi objekti in gabariti kulturne krajine, načeloma so to dvokapnice, mogoče pa je tudi sodobnejše oblikovanje, vendar ob upoštevanju vpliva in vpetosti objekta v okolje in krajino. Pri naklonu strešin so izjema objekti za šport in rekreacijo ter poslovno dejavnost, kjer je naklon odvisen od funkcije objekta in začasni objekti za skladiščenje in prireditve;
– barva fasade in kritine se obvezno in natančno določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– pri vseh novogradnjah je mogoče za bivalne prostore izkoristiti tudi mansardne prostore;
– pri lociranju novogradenj in prizidkov je treba upoštevati predpisane odmike od prometnih površin in infrastrukturnih objektov ter sosednjih objektov. Upoštevati je potrebno tudi gradbene linije in gradbene meje, ki so izražene v prostoru;
– ograje so dopustne v obliki žive meje, utrjene z žično mrežo do višine 180 cm. Pri objektih za šport in rekreacijo ter poslovnih objektih je ograja odvisna od funkcije objekta in je lahko tudi višja in v drugačni izvedbi;
– oporni zidovi, razen v mejnih primerih (sanacija zemeljskih plazov) niso dovoljeni;
– na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe v skladu z veljavno prostorsko in gradbeno zakonodajo. Za oblikovanje teh objektov veljajo enako določila kot za druge objekte;
– za lastne potrebe ali oddajanje viškov energije je mogoča postavitev fotovoltaičnih panelov v ravnini strešin in na fasade objektov;
– rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta, gradnja prizidka ali nadzidave z namenom transformacije enodružinskega objekta v tri- ali večstanovanjskega ni dovoljena;
– dovoljene niso štiri- ali večkapne strehe, stožčasti ali okrogli stolpiči ter drugi izzidki in oblike, ki pomenijo krnitev izvirnega stanja območja, posebej stavbnih gmot ter značilnosti prepoznane gručaste zasnove, dovoljene niso barve fasad in kritine, ki so izstopajoče in neprimerne posamezni lokaciji;
– faktor zazidanosti zemljišč ne sme presegati Fz = 0,4, faktor izrabe pa Fi=1,2;
– v skladu s prometno-tehničnimi predpisi ter s soglasjem upravljavca ceste in s soglasjem Mestne občine Celje je na zemljišču s parc. št. 1502/13, k.o. Bukovžlak dopustno umestiti parkirišča.«.
(2) Za petim odstavkom se doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pogoji komunalnega urejanja za razširjen del območja, ki je določen v devetem odstavku 2. člena, so naslednji:
– prometna infrastruktura: ureditveno območje 35a* je dostopno iz regionalne ceste RIII – 752, odsek Bukovžlak–Teharje. Priključek se izvede v osi načrtovanega priključka ceste iz »Uredbe«. Parkirna mesta za načrtovano stavbo so pogojena s potrebnim številom glede na dejavnost v stavbi. V primeru pomanjkanja parkirnih mest, je potrebno le-ta načrtovati tudi v pritličnem delu stavbe. Za potrebe načrtovanja priključka je izdelana »Kapacitetna analiza in dimenzioniranje cestnega priključka s preveritvijo prometne obremenitve in načrtovane prepustnosti prometnih smeri (Cestno prometni inštitut Maribor d.o.o., št.: 501/2012)», ki utemeljuje načrtovane prometne ureditve;
– energetska infrastruktura: načrtovani objekt se bo z elektriko napajal iz NNO omrežja Slance–Vrhe–tč A. V neposredni bližini obstoječega betonskega droga je predvidena razdelilna omarica, iz katere je predviden nov izvod do priključne merilne omarice za predviden objekt. V območju načrtovanega stavbnega zemljišča se obstoječi nadzemni vod kanalizira, priključek preko ceste se izvede s podvrtanjem le-te;
– telekomunikacijska infrastruktura: načrtovana stavba se bo navezala na obstoječe telefonsko omrežje, ki poteka ob obstoječi regionalni cesti in ga je potrebno prestaviti iz območja načrtovane stavbe, oziroma pod utrjeno površino z izvedbo kabelske zaščitne kanalizacije. Na obravnavanem območju je izgrajen razvod kabelskega razdelilnega sistema KRS. Obstoječi KRS poteka ob regionalni cesti na katerega je mogoče priključevanje s tem, da se ga delno prestavi in ustrezno zaščiti;
– ogrevanje: na obravnavanem območju je izgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje (p = 0,1 bar). Obstoječe distribucijsko omrežje, ki je zgrajeno ob Teharski cesti (PE 160) zagotavlja zadostne transportne količine zemeljskega plina za oskrbo načrtovanega objekta in se izvede s priključkom na obstoječi vod s podvrtanjem ceste. Kot alternativni vir energije je mogoče uporabiti tudi električno energijo pridobljeno iz fotovoltaičnih modulov na strehi načrtovane poslovne stavbe, oziroma drugimi alternativnimi viri energije kot so toplotna črpalka, lesna biomasa in drugo;
– meteorna in fekalna kanalizacija: na območju načrtovane stavbe je na severni strani regionalne ceste zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Fekalne vode se speljejo v jašek številka 6, ki se nahaja v križišču regionalne ceste in občinske ceste Slance–Bukovžlak. Za meteorne vode s streh in povoznih površin je predviden pretočno zadrževalno zbiralni bazen, iz zadrževalnega bazena pa se vode speljejo v površinski odvodnik. Manipulacijske površine so predvidene v asfaltni izvedbi, parkirne površine pa iz propustnih materialov (travne plošče, tlakovci …);
– vodovod: načrtovana stavba se bo oskrbovala s pitno vodo iz javnega vodovoda PE fi 90 mm, ki poteka po severni strani regionalne ceste in je del Osrednjega vodovodnega sistema Celja. Priključek se izvede s podvrtanjem ceste. Hidrantno omrežje mora biti del internega vodovodnega omrežja, obstoječi hidrant je na severni strani regionalne ceste, od načrtovane stavbe oddaljen cca 25,00 m.«
(3) Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

V 7. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pogoji za varovanje okolja za razširjen del območja, ki je določen v devetem odstavku 2. člena, so naslednji:
– ukrepi za varovanje pred hrupom: obravnavano območje je namenjeno stanovanjski gradnji s spremljajočimi dejavnostmi in se razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10);
– odpadki: za načrtovano stavbo je zagotovljeno zbirno mesto za mešane komunalne odpadke, ki omogoča nemoten dostop upravljavcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;
– ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine: na območju obravnavanega prostorskega akta ni registriranih enot kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala dela, o čemer mora lastnik pred pričetkom del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Celje. Predhodne arheološke raziskave v fazi izdelave prostorskega akta niso bile izdelane;
– tla in geološki podatki: za širše območje prostorskega akta je bil izdelan geomehanski elaborat Nitor d.o.o., št.: 001-2013, januar 2013. Na podlagi izsledkov geomehanskega elaborata izhaja, da je objekt mogoče temeljiti na plitvih temeljih z vgradnjo tamponske blazine. V primeru večetažnega objekta so potrebne dodatne raziskave tal;
– zelene površine in varstvo narave: območje načrtovane stavbe ne leži v območju varstva narave, je prostorsko omejeno, večjih zelenih površin ni mogoče zagotoviti, površine okoli parkirišča in neposredno ob poslovni stavbi je potrebno ozeleniti in zasaditi z okrasnimi grmovnicami;
– varstvo pred vodami: načrtovani poseg ni poplavno ogrožen in ne leži v vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode. Na območju naselja Bukovžlak je izgrajeno kanalizacijsko omrežja z iztokom v centralno čistilno napravo mesta Celja. Za meteorne vode s streh in povoznih površin je predviden pretočno zadrževalno zbiralni bazen z iztokom v odprti jarek;
– varstvo pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami:
a) ureditveno območje prostorskega akta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektni pospešek tal za obravnavano območje znaša 0.150g. Pri gradnji poslovne stavbe je potrebno ojačiti prvo ploščo,
b) načrtovani poseg se nahaja vzhodno od regionalne ceste RIII – 752, odsek Bukovžlak–Teharje, v bližini ni vodotokov, ki bi poplavljali in ne leži v vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode. Za meteorne vode s streh in povoznih površin je predviden pretočno zadrževalno zbiralni bazen z iztokom v odprti jarek,
c) urejene so ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila, odmiki med načrtovano stavbo in med obstoječimi stavbami omogočajo zadostne odmike in zagotavljajo varnost glede širjenja požara, omogočajo dostop interventnim vozilom in napravam ter zagotavljajo varen umik ljudi in živali. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena iz nadzemnega hidranta, ki je izveden v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91, 52/00 – ZGPro, 83/05). Pri projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 – ZGO-1, 105/06, 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12), ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13). V fazi izdelave projekte dokumentacije PGD je potrebno izdelati elaborat – zasnovo požarne varnosti, če bo objekt požarno manj zahteven, oziroma elaborat – študija požarne varnosti, če bo objekt požarno zahteven.«.

Projekt št. 084/12, ki ga je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o., Celje, je sestavni del tega odloka in stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.