Na podlagi 55. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10 in 57/12), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta PO11 Spodnja vas – sever in popravku sklepa (Uradni list RS, št. 107/11, 29/12) in 12. ter 78. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07, 29/12) je Občinski svet Občine Naklo na 18. redni seji dne 18. 9. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu PO11 Spodnja vas – sever
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt PO11 Spodnja vas – sever (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje DOMPLAN d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/450-82/12, avgust 2013.
(3) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN, gradnjo infrastrukture izven območja, ki je potrebna za gradnjo in obratovanje in druge ureditve zunaj območja povezane s predmetnimi ureditvami.
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.
(2) Tekstualni del obsega:
– odlok.
(3) Grafični del obsega:
– izsek iz kartografskega dela OPN na širšem
območju 1:5000,
– območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1:1000,
– ureditvena situacija 1:1000,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in
priključevanja objektov na GJI 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja
in naravnih virov 1:1000,
– prikaz ureditev potrebnih za obrambo 1:1000,
– načrt parcelacije 1:1000.
(4) Priloge obsegajo:
– izvleček iz strateških prostorskih aktov,
– prikaz stanja prostora,
– seznam strokovnih podlag in upoštevanih predpisov,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost,
– predstavitvena karta.
II. OBMOČJE UREJANJA
3. člen
(obseg območja)
(1) Za območje prostorske enote PO11(*) je predpisana izdelava podrobnega prostorskega izvedbenega akta. OPPN obsega manjši kompleks nezazidanih stavbnih zemljišč na severovzhodnem robu Podbrezij. Načrtovani kompleks, ki je predmet obdelave obsega 4.500 m2.
(2) Predmetne površine so po določilih Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10) opredeljene kot posebna enota urejanja, ki je namenjena stanovanjski gradnji (SS). V območju je dovoljena prevladujoča dejavnost bivanja.
(3) Območje OPPN obsega dele ali celotna zemljišča naslednjih parcelnih številk: 556/3, 556/4, 557/1, 1648, 1659/1, vse k.o. Podbrezje.
(4) Izven ureditvenega območja se dogradi javna infrastruktura, ki je pogoj za nemoteno obratovanje območja (vodovod, elektrika, javna razsvetljava, telekomunikacije, odpadne vode, odvodnjavanje, dostop).
(5) Območje OPPN je identično meji prostorske enote PO11(*). Mejo je v postopku zaradi zahtev upravljavcev infrastrukture ali boljših tehničnih rešitev mogoče tudi minimalno korigirati.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Predmetno območje po svoji legi predstavlja zaključeno stanovanjsko območje. Funkcionalno se program navezuje na osrednjo prometno hrbtenico pod katero je predlagano tudi ostalo infrastrukturno napajanje. Celotno površino obkroža obstoječa stanovanjska gradnja, na zahodu strnjene kmetijske površine, na vzhodu obstoječa dostopna cesta.
(2) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter morebitnih (omilitvenih) ureditev potrebnih za izvedbo OPPN.
5. člen
(predvidene ureditve v območju)
Območje urejanja sestavlja pet zemljiških parcel namenjenih individualni stanovanjski gradnji ter zemljišče namenjeno osrednji dostopni cesti (interni ulici).
6. člen
(predvidene ureditve izven območja)
Predmetno območje se napaja preko občinske dostopne ceste na južni strani območja. Ta se v nadaljevanju priključuje na državno cesto. Obstoječa prometna ureditev se zaradi novogradenj nekoliko preuredi.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
7. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje)
(1) Zemljiška parcela 1
objekt B prosto stoječa individualna stanovanjska hiša,
tloris klet: 6,00 m × 14,00 m,
tloris 8,40 m × 12,00 m,
pritličje:
višina: +10,00 m,
etažnost: K+P+M,
streha: 36–42°, simetrična dvokapnica, frčade, čopi
dovoljeni, del strehe lahko tudi raven ali z
minimalnim naklonom enokapnice,
kota pritličja: 0,00 = 419,50,
zem. parcela 970 m.
(2) Zemljiška parcela 2
objekt C – prosto stoječa individualna stanovanjska hiša,
tloris klet: 4,90 m × 15,00 m,
tloris 11,70 m × 15,50 m, (atrijska stavba)
pritličje:
višina: +10,00 m,
etažnost: K+P+M,
streha: 36–42°, simetrična dvokapnica, frčade, čopi
dovoljeni, del strehe lahko tudi raven ali z
minimalnim naklonom enokapnice,
kota pritličja: 0,00 = 419,60,
zem. parcela 675 m.
(3) Zemljiška parcela 3
objekt A prosto stoječa individualna stanovanjska hiša,
tloris: 8,40 m × 12,00 m,
višina: +10,00 m,
etažnost: K+P+M,
streha: 36–42°, simetrična dvokapnica, frčade, čopi
dovoljeni, del strehe lahko tudi raven ali z
minimalnim naklonom enokapnice,
kota pritličja: 0,00 = 417,30,
zem. parcela 650 m.
(4) Zemljiška parcela 4
objekt A prosto stoječa individualna stanovanjska hiša,
tloris: 8,40 m × 12,00 m,
višina: +10,00 m,
etažnost: K+P+M,
streha: 36–42°, simetrična dvokapnica, frčade, čopi
dovoljeni, del strehe lahko tudi raven ali z
minimalnim naklonom enokapnice,
kota pritličja: 0,00 = 416,80,
zem. parcela 600 m.
(5) Zemljiška parcela 5
objekt A prosto stoječa individualna stanovanjska hiša,
tloris: 8,40 m × 12,00 m,
višina: +10,00 m,
etažnost: K+P+M,
streha: 36–42°, simetrična dvokapnica, frčade, čopi
dovoljeni, del strehe lahko tudi raven ali z
minimalnim naklonom enokapnice,
kota pritličja: 0,00 = 416,80,
zem. parcela 570 m.
(6) Skupna merila za gradnjo objektov:
Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Oblikovanje objektov mora biti poenoteno, lahko z upoštevanjem sodobnih trendov v arhitekturi.
Del zemljišča med cesto in stanovanjskim objektom je namenjeno dvorišču. Na tem delu se lahko postavi nadstrešnica, garaža … Del zemljišča, ki je neposredno povezan z bivalnimi prostori hiše se lahko nameni terasi, ki je lahko nadkrita (nadstrešnica, pergola, markiza …).
Faktor zazidanosti (z vsemi objekti) znotraj pripadajoče zemljiške parcele ne sme preseči 0,30, zelenih površin mora biti najmanj 20 %.
Dostop do zemljiških parcel preko osrednje interne ulice je zasnovan dvosmerno, obračanje je predvideno znotraj zemljiške parcele št. 2, zato le ta na uvozu ne sme biti ograjena.
Vse stanovanjske gradnje so pozicionirane s fiksno točko, kote pritličij so določene z višinskimi kotami, pomožni objekti za lastne potrebe so v grafiki prikazani le informativno.
(7) Skupna merila za rabo objektov:
Za vse objekte je dovoljena rušitev, rekonstrukcija, nadzidava in dozidava skladno z dimenzijami in tolerancami tega odloka. Sprememba namembnosti (nemoteča) je dovoljena pod pogojem, da vsaj polovica objekta ostane v stanovanjski rabi.
Na vse strešne površine objektov (zgradb in nadstrešnic) je dovoljena postavitev – montaža fotovoltaičnih panelov in solarnih sprejemnikov za sanitarno vodo.
(8) Skupna merila za zunanjo ureditev:
Med posestne ograje se postavi s soglasjem soseda na mejo (drugače odmik 0,50 m), ob cesti skladno s pogoji upravljavca ceste. Vsi pomožni objekti za lastne potrebe znotraj pripadajoče zemljiške parcele morajo biti skladni z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in upoštevanjem urbanističnih zahtev tega odloka (pozidanost, zelene površine).
Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena posameznih zemljiških parcel do 1,00 m se ureja s travnimi brežinami, večje nivojske razlike pa lahko tudi z ozelenjenimi opornimi zidovi.
Za površine, namenjene zelenim površinam je potrebno uporabiti sadike avtohtonih drevesnih vrst.
(9) Skupna merila za mimobežno infrastrukturo in druge ureditve:
Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objektov in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dovoljeno.
8. člen
(ureditve izven območja)
Izven območja OPPN bodo segale predvidene navezave na prometne, energetske in komunalne ureditve potrebne za funkcioniranje objektov znotraj zemljiških parcel od 1–5.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNIH VODOV IN NAPRAV
9. člen
(skupne določbe)
(1) Za nemoteno funkcioniranje predvidenih objektov in ureditev v območju je potrebno zagotoviti infrastrukturno opremljenost zemljišč in priključitev le-te na obstoječe omrežje izven območja urejanja.
(2) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:
– prometno omrežje,
– vodovodno omrežje za sanitarno in požarno vodo,
– odvod fekalnih voda (nepropustne greznice ali BČN),
– elektroenergetsko omrežje (NN),
– javno razsvetljavo,
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
– odvodnjavanje,
– odvoz odpadkov.
(3) Vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na predvideno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da s posegi soglašajo tangirani soglasodajalci.
10. člen
(promet)
(1) Zaradi načrtovane pozidave območja je potrebno obstoječi dostop na jugovzhodni strani območja na državno cesto minimalno korigirati.
(2) Stanje: Priključek lokalne ceste, ki se bo uporabil tudi za priključitev območja OPPN PO11, se na državno cesto priključuje pod kotom cca 65°, v km 5,5+000-levo. Priključek je v rahlem padcu proti regionalni cesti, širok je cca 2,50 m, z minimalnimi zavijalnimi radiji in ne dovoljuje srečavanja vozil na priključku.
(3) Predlog: Priključek se v dolžini 30 m uredi v širini 6,00 m, kar zadostuje za srečevanje vozil na priključku, saj je zajezitvena dolžina minimalna. Po 30 m se širina postopno zmanjša na obstoječo širino 2,50 m. Zavijalni loki na priključku je R = 10 m, kar je v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste.
(4) Izvedba: Priključek se asfaltira in obrobi z armirano betonski robniki, ki se na mestu priključevanja na državno cesto poglobijo, zgornji ustroj se izvede v skladu z elaboratom voziščne konstrukcije v fazi nadaljnje izdelave projektne dokumentacije. Prav tako je predmet PGD dokumentacije tudi prometna oprema.
(5) Interna ulica poteka po sredini območja OPPN v smeri sever–jug. Asfaltirano vozišče je širine 3,50 m do 4,50 m z obojestransko bankino širine 0,50 m, tako da je cesta skupne širine 4,50 m do 5,50 m.
(6) Pri izračunu parkirnih mest znotraj pripadajoče zemljiške parcele je potrebno upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
– stanovanjska stavba 2 PM,
– poslovno, obrtno 1PM/50 m2 tlorisa.
(7) Predvidena razširitev cestnega priključka na državno cesto poteka izven območja OPPN po zemljiščih št. 556/2, 1648, 1659/1, k.o. Podbrezje.
11. člen
(vodovod)
(1) Za oskrbo objektov z vodo se obstoječe omrežje preuredi in naveže na obstoječi javni vodovod na južni strani območja OPPN.
(2) Po zahodni strani območja OPPN poteka priključna cev za objekt Podbrezje 26. Priključna cev se opusti in prekine. Izvede se nov vodovodni priključek na koncu novega sekundarnega voda, ki se priključi na obstoječo priključno cev. Obstoječe merilno mesto objekta Podbrezje 26 se prestavi v nov zunanji vodomerni jašek. Individualni vodomerni jaški se izvedejo (na nepovozno površino) ob vstopu vodovoda na pripadajočo zemljiško parcelo.
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljišču št. 555, k.o. Podbrezje.
12. člen
(hidrantna mreža)
(1) Za požarno zaščito so predvideni sekundarni vodovod pod ulico na severni strani zaključi z nadzemnim hidrantom z zapornim ventilom.
(2) Predvidena ureditev ne poteka izven območja OPPN.
13. člen
(odpadne vode)
(1) V območju urejanja je predviden ločen sistem odvajanja fekalnih in padavinskih voda.
(2) Za odvod fekalnih voda se do izgradnje kanalizacijskega omrežja za naselje Podbrezje predvidi individualne vodo nepropustne greznice ali BČN znotraj pripadajoče zemljiške parcele. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se fekalna kanalizacija naveže na javno kanalizacijo Občine Naklo (izven območja urejanja) in naprej v centralno čistilno napravo Kranj. Omrežje se gradi gravitacijsko in vodotesno.
(3) Vse padavinske vode z utrjenih površin se odvodnjava skladno z resornim pravilnikom. Meteorne vode nastale znotraj zemljiških parcel se tudi ponikajo znotraj teh zemljišč.
(4) Predvidena ureditev ne poteka izven območja OPPN.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za predvidenih pet stanovanjskih enot se zagotovi napajanje preko obstoječega elektro omrežja.
(2) Stanje: Vzporedno z predmetnim območjem – na njegovi vzhodni strani, poteka srednje in nizko napetostni kabelski snop, ki se zaradi predvidenih gradenj ne prestavlja. Prestavi, oziroma ukine pa se SKS, ki poteka po zahodnem robu obravnavanega območja.
(3) Predlog: Zaradi načrtovane pozidave območja se predvidi nova prostostoječa (elektro) razdelilna omara (PSRO). Dovodni kabel, ki bo napajal novo PSRO bo skupaj z novim kablom za obstoječega odjemalca Cegram potekal pod cesto vse do transformatorske postaje T0012 Dolenja vas – sever. Podzemno NN omrežje je načrtovano do roba predmetnih zemljiških parcel in se zaključi s samostoječimi priključno merilnimi omaricami.
(4) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih št. 556/4, 1621/2, 1648, k.o. Podbrezje.
15. člen
(javna razsvetljava)
(1) Ob notranji interni ulici je predvidena tudi javna razsvetljava. Ta se priključi na obstoječe omrežje, ko bo le-to zgrajeno (ob občinski cesti južno od območja urejanja).
(2) Javna razsvetljava se izvede z uličnimi svetilkami, ki s svojo močjo in usmerjenostjo svetlobe ne onesnažujejo okolja. Za osvetljevanje se uporabljajo žarnice, ki ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo neprodušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(3) Predvidena ureditev ne poteka izven območja OPPN.
16. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov ni predpisano in se ureja individualno, skladno z energetsko zakonodajo.
(2) Ob dostopni cesti južno od območja OPPN se v prihodnosti predvideva potek plinovodnega omrežja, ki pa ni predmet predmetnih ureditev znotraj OPPN, saj individualni priključki na plinovodno omrežje niso predvideni.
17. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Stanovanjski objekti znotraj območja urejanja bodo priključeni tudi na telekomunikacijsko omrežje. Točka priključitve je zahodno od območja urejanja. Interni kabel bo potekal pod novo načrtovano ulico do meje vseh zemljiških parcel.
(2) Za območje je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja izdelati projekt telekomunikacijskega omrežja. V tem projektu je treba obdelati tudi prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi Telekoma Slovenije d.d.
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih št. 556/3, 522, 523, k.o. Podbrezje.
18. člen
(odvodnjavanje)
(1) Voda s cestnih teles se (preko ustreznih lovilcev (če so po predpisih potrebni) vodi v ponikanje.
(2) Prečni in vzdolžni nagib, kakor tudi odvodnjavanje priključka se uredijo tako, da se voda iz priključka ne steka na občinsko oziroma državno cesto.
19. člen
(odpadki)
(1) Javna higiena se bo zagotavljala tudi z zabojniki za odpadke, ki bodo postavljeni znotraj pripadajočih zemljiških parcel, ki bodo v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije.
(2) Predvidena ureditev ne poteka izven območja OPPN.
20. člen
(ostala merila in pogoji komunalnega urejanja)
(1) Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno, izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic.
(4) Natančen potek komunalnih vodov, njihova križanja in prestavitve se določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladijo s pristojnimi upravljavci.
(5) Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev je v varovalnih pasovih raba prostora omejena oziroma pogojena s pozitivnim soglasjem upravljavcev.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
21. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo varstvo tal, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo pred naravnimi nesrečami in požarom ter varovanje narave in kulturne dediščine.
22. člen
(tla)
(1) Za prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oziroma na površine gradbenih parcel obstoječih objektov.
(3) Rodovitna prst se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njeno rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m.
(4) Vse utrjene površine, na katerih je možno parkirati vozila (dvorišča), morajo biti odvodnjavane skladno z resornimi predpisi. Meteorne vode nastale znotraj zemljiških parcel se tudi ponika znotraj teh zemljišč. Vode s cestnih teles se vodijo v ponikovalnice preko ustreznih lovilcev (če so po predpisih potrebni) ali v meteorno kanalizacijo, če je v okolici že zgrajena.
23. člen
(varstvo zraka)
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
24. člen
(varstvo pred hrupom)
Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Obravnavano območje spada v III. stopnjo varstva pred hrupom.
25. člen
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Predvideti je potrebno ustrezne tehnične ukrepe za zavarovanje pred razlitjem nevarnih snovi.
(3) Interne poti bodo služile tudi intervencijskim potem. Intervencijska pot bo istočasno namenjena za umik ljudi in premoženja. Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.
(4) Pri projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati, da je predmetno območje v območju s projektnim pospeškom tal (a(g)) 0,2g.
(5) Za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov se izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta. Objekti, za katere je obvezna izdelava zasnove ali študije požarne varnosti, so določeni v izvršilnem predpisu, ki ureja izdelavo študije požarne varnosti.
26. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike in najemnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem kot tudi vzdrževanje le-tega.
(3) Zaradi nemotenega funkcioniranja objektov in zagotovitve požarne varnosti območje dvorišča na zemljiški parceli 2 ni dovoljeno ograjevati oziroma v celoti pozirati s pomožnimi objekti. Omenjene površine namreč služijo kot obračališče.
27. člen
(varstvo narave)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, zato posebnih ukrepov ne predpisujemo.
28. člen
(varstvo kulture)
Na obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine, zato posebnih ukrepov ne predpisujemo.
VII. OMILITVENI UKREPI
29. člen
(skupni ukrepi)
Posebni omilitveni ukrepi za preprečitev negativnih vplivov na okolje, naravo, kulturo, naravne vire in zdravje ljudi niso predvideni.
30. člen
(osončenje)
Razporeditev notranjih bivalnih prostorov in postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe znotraj pripadajočih zemljiških parcel mora omogočati 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
31. člen
(etapnost)
(1) Etapnost gradnje objektov in infrastrukture je dovoljena.
(2) Etapnost gradnje komunalne infrastrukture: Vsaki gradnji (stanovanjska hiša) je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj pripadajoče zemljiške parcele, vključno s predpisanim številom parkirnih mest.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi stanovanjski objekt se izvede rekonstrukcija cestnega priključka na južni strani območja.
(4) Etapnost ostalih ureditev se izvaja neodvisno od gradenj na posamezni zemljiški parceli.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
32. člen
(monitoring)
V skladu z zakonodajo na območju OPPN monitoring ni predpisan.
33. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča se omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in obratovanja so tudi zagotovitev infrastrukturne in komunalne oskrbe objektov in naprav.
X. TOLERANCE
34. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Z odstopanji se ne sme poslabšati prostorskih in okoljskih razmer, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Odstopanja pri osnovnih gabaritih objektov so ob upoštevanju FT dovoljena v razponu 10 %, pri višini pritličja objektov so v razponu 0,50 m, pri skupni višini objektov je določena maksimalna višina. Dovoljen povečan tloris (v tlorisni projekciji skrajnih elementov stavbe – strehe, napušči) ne sme segati čez mejo pripadajoče zemljiške parcele. Predpisane kletne etaže ali mansarde, prizidki oziroma izzidki se lahko tudi ne izvedejo. Deli stavb v posameznih etažah kot so na primer: balkoni, loggie podaljški prostorov, oblikovani poudarki in podobno, so lahko (ob upoštevanju ostalih urbanističnih določil odloka) zamaknjeni iz ali v osnovni gabarit stavbe do 1,50 m.
(4) Odstopanja pri namembnosti objektov (po tem odloku so dovoljene rabe splošnega družbenega pomena, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja) so dovoljena le znotraj istega klasifikacijskega razreda.
(5) Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le-te.
(6) Odstopanja pri zunanji ureditvi so dovoljena znotraj posamezne zemljiške parcele.
XI. KONČNE DOLOČBE
35. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
36. člen
(prenehanje veljavnosti)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo.
37. člen
(vpogled v akt)
OPPN s prilogami je na vpogled na Upravni enoti Kranj in Občini Naklo.
38. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0007/2011-35
Naklo, dne 18. septembra 2013
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r.
