Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNacrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C) in v skladu s 104. členom Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) ter 95. členom Poslovnika Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 23/07, 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na 24. redni seji dne 25. 9. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šentrupert
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šentrupert (v nadaljevanju: OPN Občine Šentrupert).
Strokovna gradiva za OPN Občine Šentrupert je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju 2008–2013.
2. člen
Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim Občina Šentrupert določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN). Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
3. člen
OPN Občine Šentrupert vsebuje:
I. ODLOK O OPN
(1) Besedilo odloka o OPN s prilogami
(2) Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50 x 70 cm z
naslednjo vsebino:
Naslovnica
Vsebina grafičnega dela OPN
Strateški del OPN
0-01 Zasnova prostorskega razvoja občine,
merilo 1:50.000
0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
merilo 1:50.000
0-03 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
merilo 1:50.000
0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000
0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
merilo 1:50.000
0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000
0-07 Strateške razvojne površine za naselja Šentrupert,
Slovenska vas in Rakovnik pri Šentrupertu,
merilo 1:10.000
Izvedbeni del OPN
1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste, merilo 1:50.000
1.02 Pregledna karta naselij Občine Šentrupert z
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000
2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture, merilo 1:50.000
3.01 do 3.16 Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
merilo 1:5.000
4.01 do 4.16 Prikaz območij enot urejanja prostora
in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij
OPPN, merilo 1:50.000
Legenda
II. PRILOGE OPN
OPN Občine Šentrupert vsebuje naslednje priloge:
31 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta
32 prikaz stanja prostora
33 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve
prostorskega akta
34 smernice in mnenja
35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
36 povzetek za javnost
37 okoljsko poročilo.
DIGITALNI PODATKI OPN
Digitalna vsebina OPN Občine Šentrupert obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2012) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.
4. člen
OPN Občine Šentrupert določa:
1. UVODNE DOLOČBE
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT
2.1. Izhodišča prostorskega razvoja občine
2.1.1. Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih
prostorskega razvoja
2.1.2. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe
države in regije
2.1.3. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih
občin
2.1.4. Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz
na karti 0-01)
2.2.1. Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih
naselij
2.2.2. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti
2.2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v
občini in regiji
2.2.4. Druga za občino pomembna območja
2.2.5. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični
načrt
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični
prikaz na karti 0-02)
2.3.1. Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
2.3.2. Zasnova prometne infrastrukture
2.3.3. Zasnova elektronskih komunikacij
2.3.4. Zasnova energetske oskrbe
2.3.5. Zasnova vodooskrbe
2.3.6. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
2.3.7. Zasnova ravnanja z odpadki
2.3.8. Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških
območij
2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
(grafični prikaz na kartah 0-03 in 0-06)
2.4.1. Okvirna območja naselij in območij razpršene
poselitve
2.4.2. Usmeritve za razvoj naselij
2.4.3. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
2.4.4. Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve
2.4.5. Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
2.4.6. Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
2.4.7. Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij
(grafični prikaz na karti 0-07)
2.5. Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na
karti 0-04)
2.5.1. Usmeritve za razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
2.5.2. Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
2.5.3. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne
z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti
2.6. Usmeritve za določitev namenske rabe prostora
(grafični prikaz na karti 0-05)
2.7. Koncept prostorskega razvoja naselja Šentrupert
2.7.1. Območje prostorskega razvoja naselja Šentrupert
2.7.2. Koncept podrobnejše namenske rabe
2.7.3. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega
prometa
2.7.4. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
2.7.5. Koncept zelenega sistema naselja
2.8. Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje – PIP
2.9. Usmeritve za Občinske podrobne prostorske načrte –
OPPN
3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT
3.1. Splošne določbe
3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1. Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo
prostora (namembnosti in vrste posegov)
3.2.2. Tolerance glede namenske rabe prostora
3.2.3. Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
3.2.4. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
3.2.5. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo
3.2.6. Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno
infrastrukturo
3.2.7. Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro
3.2.8. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave,
varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in
varstvo naravnih dobrin
3.2.9. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.10. Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja
3.2.11. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
OPPN
3.3. Usmeritve za OPPN
3.4. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva
okolja – ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo
posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi)
3.5.1. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje
narave
4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Tabele, ki so sestavni del odloka:
Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – poselitev
Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor
Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – območja mineralnih surovin
Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN
Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA
Tabela 3: Nezahtevni in enostavni objekti
5. člen
Z OPN Občine Šentrupert se prostorsko ureja območje celotne Občine Šentrupert.
2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT
2.1. Izhodišča prostorskega razvoja občine
2.1.1. Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja
6. člen
Občina Šentrupert z 2807 prebivalci v 25 naseljih na območju 49 km2 sodi med manjše slovenske občine. Povprečna gostota je 57 prebivalcev/km2 z večjimi razlikami med poseljenostjo ravninskega dela občine – Mirnske kotline in poseljenostjo gričevnatega Posavskega hribovja.
Prostorski razvoj na območju Občine Šentrupert se je v zadnjih 20 letih izvajal v okvirih prostorskega plana Občine Trebnje za obdobje 1986–2000. Občina Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan tudi na območju nove Občine Šentrupert, vendar z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma izkoriščen, tako da ima Občina Šentrupert relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva tudi na trg stavbnih zemljišč in možnosti razvoja.
Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. Prav tako je močan interes za gradnjo zidanic, vendar večinoma kot sekundarno bivališče. Interes za nakup stanovanj je relativno majhen, saj je večina interesov za stanovanja usmerjena v novogradnje stanovanjskih stavb. Interes za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem od drugod – izven občine. Interes za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz območja občine in sosednjih območij, razvojni interes iz drugih urbanih središč je manjši.
Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo naselja ob prometnih koridorjih: ob državni cesti Mirna–Mokronog–Sevnica to je v koridorju vzhod–zahod. Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj naslednja naselja: Šentrupert, Slovenska vas in Prelesje. Možnosti za prostorski razvoj ima tudi območje nekdanjega vojaškega skladišča pri Jesenicah s prestrukturiranjem v območje za proizvodne dejavnosti. Zaradi infrastrukturne opremljenosti (železnica), primerne oddaljenosti od naselij in neizpostavljene lege ima območje tudi potencial za nadaljnjo širitev.
Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč in z območji ohranjanja narave. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena in poplavna dolinska območja.
2.1.2. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
7. člen
Razvojni interesi države in regije na območju Občine Šentrupert so: širitev zaporov na Dobu, gradnja daljnovoda Beričevo–Krško 2 x 400 kV in regionalne cestne povezave.
Medobčinski razvojni interesi so: sodelovanje pri urejanju Centra za ravnanje z odpadki Globoko v Občini Trebnje.
Lokalni razvojni interesi so:
– nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega in lokalnih središč,
– zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev,
– zagotovitev novih območij za bivanje,
– določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih,
– izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih naselij,
– izboljšava komunalnega in energetskega omrežja.
2.1.3. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
8. člen
Občina Šentrupert si bo s sosednjimi občinami prizadevala za skupno izboljšavo in ureditev infrastrukture, prednostno pa na področju prometnih razmer, odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter odlaganju odpadkov. Ureditve skupnega pomena so: rekonstrukcije nekaterih odsekov cestnega omrežja, skupno urejanje odlagališča odpadkov.
2.1.4. Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
9. člen
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Šentrupert so:
1. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
2. zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje,
3. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejših lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
4. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
5. zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti in drugih oblik zaposlitve,
6. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,
7. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
8. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,
9. varovanje vodnih virov,
10. spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
11. razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
12. omejevanje nakupovalnih središč v vaških naseljih, ki bi neustrezno vplivala na krajevni razvoj,
13. izboljšanje prometnih povezav in umirjanje prometa v jedrih naselij,
14. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
15. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
16. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
17. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo.
Cilji občine v urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:
18. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,
19. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,
20. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01)
2.2.1. Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij
10. člen
Omrežje naselij v Občini Šentrupert tvorijo funkcijski tipi naselij:
1. občinsko središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni in nekatere funkcije upravne enote, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za starejše občane, prostori za kulturne dejavnosti. Občinsko središče je naselje Šentrupert. Razvijalo se bo v občinsko središče in krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe.
2. lokalno središče ožjega pomena z dejavnostmi: osnovna oskrba, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti. Lokalni središči pomembni za Občino Šentrupert sta naselji Slovenska Vas in Prelesje ob regionalni cesti in železnici. V naseljih se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti.
3. druga naselja: podeželska, vaška naselja s pretežno kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkih gospodarstev. Druga naselja so: Bistrica, Brinje, Dolenje Jesenice, Draga pri Šentrupertu, Gorenje Jesenice, Hom, Hrastno, Kamnje, Mali Cirnik pri Šentjanžu, Okrog, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravnik, Roženberk, Straža, Škrljevo, Trstenik, Vesela gora, Vrh, Zabukovje, Zaloka, Kostanjevica, Ravne nad Šentrupertom. Druga naselja v občini se predvsem notranje razvijajo in dopolnjujejo za potrebe lokalnega prebivalstva. Razvija se predvsem dopolnilne dejavnosti in storitve ter krepi naselja v smislu kakovosti.
2.2.2. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
11. člen
Prostorski razvoj Občine Šentrupert je načrtovan relativno zmerno. Večje razvojne površine so načrtovane med regionalno cesto in železnico (Slovenska vas–Prelesje) za potrebe širšega gravitacijskega območja. Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi neugodnega terena za graditev.
Prednostna razvojna območja so:
– v naselju Šentrupert: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom, zelene površine – muzej na prostem), površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš;
– v naseljih Slovenska vas - Rakovnik - Prelesje: površine za razvoj centralnih dejavnosti in organizirano večstanovanjsko gradnjo, površine za manjše gospodarske cone, površine za razvoj trgovine in drugih storitev;
– območje zapora Dob: površine za razvoj kmetijske pridelave zelenjave v okviru izvrševanja kazni zapora, širitev površin za zapore;
– območje nekdanjega vojaškega območja Ciganska Dolina pri Bistrici: spreminjanje degradiranih površin in razvoj gospodarske cone za lesno-predelovalno industrijo.
2.2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
12. člen
Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod–zahod; z državno regionalno cesto Trebnje–Mirna–Mokronog–Sevnica in z železnico Trebnje–Mirna–Sevnica.
Železniška proga poteka po južnem delu občine in povezuje Trebnje in Sevnico. Železniško postajališče Šentrupert je v Slovenski vasi.
V prečni smeri je pomembna cestna regionalna povezava od Šentruperta do Slovenske vasi.
Druge občinsko pomembne lokalne ceste so v smereh proti sosednjim občinam.
Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih cestah. Z načrtovanimi obvoznicami okoli Šentruperta je potrebno razrešiti promet skozi jedro Šentruperta.
2.2.4. Druga za občino pomembna območja
13. člen
Druga za občino pomembna razvojna območja so območja pridobivanja mineralnih surovin v Zabukovju in v Dragi pri Šentrupertu ter za turistični razvoj pomembna območja ohranjanja narave ter vinogradniška območja.
2.2.5. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
14. člen
Šentrupert je z gotsko cerkvijo sv. Ruperta in osrednjim trgom naselje, ki ima značilnosti urbanega naselja. Za naselje Šentrupert se pripravi urbanistični načrt.
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti0-02)
2.3.1. Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
15. člen
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira in dopolnjuje, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja in vpliva na zdravje ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino.
Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče – novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij.
Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.
2.3.2. Zasnova prometne infrastrukture
16. člen
Državne regionalne prometne povezave potekajo v smeri vzhod–zahod. Cesta in železnica potekata ena ob drugi skozi naselja Mirna–Slovenska vas–Bistrica z nadaljevanjem proti Sevnici in proti JV – proti Mokronogu.
Z državno cesto je povezano tudi občinsko središče Šentrupert.
Skozi občino poteka železnica Trebnje–Mirna–Slovenska vas–Sevnica. Železniško omrežje ostaja v bodoče v obstoječem koridorju.
Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naseljih se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova poselitev in prometno omrežje načrtujeta istočasno. V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za bodoče urejanje teh območij.
V Šentrupertu, Slovenski vasi in Prelesju, kjer so načrtovana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje.
Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so:
– nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve, širitev poselitve se opremlja s prometno infrastrukturo tako, da se pri tem izboljšuje tudi prometna dostopnost obstoječe poselitve, na katero se navezuje širitev,
– umirjanje prometa v naseljih,
– omejevanje motornega prometa v središčih naselij,
– urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder,
– ureditev kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez.
V delih naselij z ohranjeno stavbno kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic …).
Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča).
2.3.3. Zasnova elektronskih komunikacij
17. člen
Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi elektronskih komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.
2.3.4. Zasnova energetske oskrbe
18. člen
Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja.
Načrtovan je daljnovod Beričevo–Krško 2 x 400 kV, ki poteka po severnem in severovzhodnem delu občine.
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
– oskrba z električno energijo se bo dopolnjevala in izboljševala v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),
– občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne energije, biomase in drugih oblik energije,
– v strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se bodo uveljavljali lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije: sončna energija (kot so: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije,
– občina se bo zavzemala za izrabo večjih strešnih površin za zbiralnike sončne energije, predvsem v območjih gospodarskih dejavnosti in na gospodarskih poslopjih, razen v območjih varstva kulturne dediščine,
– na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije,
– občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij.
2.3.5. Zasnova vodooskrbe
19. člen
Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno in dobro razvejano. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba.
Občina načrtuje dograditev obstoječega vodovodnega omrežja z novimi povezavami in zaokrožitvami omrežja.
Občina bo nadalje varovala območja varstva obstoječih in potencialnih vodnih virov in izboljševala vodovodno omrežje.
Občina bo podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za deževnico in druge oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri novogradnjah in na kmetijah za potrebe sanitarne in tehnološke vode.
2.3.6. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
20. člen
Obstoječe odvajanje odpadnih voda je izvedeno v mešanem sistemu in v relativno majhnem obsegu.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zasnovano s čistilno napravo za naselja v dolinskem delu občine in z več manjšimi lokalnimi sistemi.
Čiščenje odpadnih voda za dolinski del poselitve se lahko izvede tudi na več lokacijah, glede na racionalnost izvedbe omrežja in lokacije čistilne naprave, tako da se sistem v celoti lahko izvede z več manjšimi lokalnimi sistemi odvajanja in čiščenja.
Območja manjših naselij in posamičnih gradenj se lahko opremljajo tudi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
– zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,
– ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin.
Čistilna naprava za naselja v dolinskem delu občine se načrtuje ob reki Mirni.
2.3.7. Zasnova ravnanja z odpadki
21. člen
Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
– spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih …),
– vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega selektiranja in zbiranja odpadkov,
– spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki,
– odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč,
– vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov.
Občina bo sodelovala z Občino Trebnje pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki (Deponija Globoko).
2.3.8. Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij
22. člen
Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu, stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost oziroma izjema.
Občina bo vinogradniška območja le delno opremljala oziroma z nekoliko nižjim standardom infrastrukturne opremljenosti kot to velja za naselja. Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski zmožnosti občine.
2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03 in 0-06)
2.4.1. Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve
23. člen
Avtohtoni poselitveni vzorec v Občini Šentrupert je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih.
Okvirna območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s pripadajočim prostorom.
Za vaška naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe lokalnega prebivalstva.
Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar je vplivala geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve.
Na Dolenjskem in tudi v Občini Šentrupert je značilna svojevrstna poselitev v vinogradniških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in zaselki v pretežno gozdni krajini. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja.
Okvirna območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji.
2.4.2. Usmeritve za razvoj naselij
24. člen
Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
1. podpirala strnjenost poselitve, tako da bo:
– poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
– širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
– preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
– preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje in širitev razpršene poselitve, razen v primerih, ko se več manjših območij razpršene zazidave lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev,
– omogočala prostorske pogoje za ohranjanje kmetijstva v hribovitih območjih in na območjih, ki so bolj oddaljena od strnjenih naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.
2. podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,
– varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
– zagotavljala razvoj kmetijstva v vinogradniških območjih za potrebe razvoja vinogradništva,
– varovala obvodni prostor pred neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi (rekreaciji),
– ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.
3. zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja,
– dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor,
– dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti,
– za dejavnosti z večjimi vplivi na okolje in potrebami infrastrukturnega opremljanja iskala možnosti v območjih za gospodarske dejavnosti na občinski in medobčinski ravni.
4. izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
– opremljala načrtovana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij,
– opremljala vinogradniška in nekatera oddaljena območja razpršene poselitve, kjer so pogoji opremljanja zahtevni, z reducirano stopnjo infrastrukturne opremljenosti,
– zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav,
– spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč na obrobju.
5. omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
– nadaljevanje razpršene gradnje in razpršene poselitve,
– povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,
– spreminjanja pomožnih objektov v sekundarna bivališča,
– spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v območjih razpršene poselitve,
– spreminjanja zidanic in drugih pomožnih objektov za kmetijstvo v sekundarna ter stalna bivališča v vinogradniških območjih in drugih, od infrastrukture odmaknjenih območjih.
2.4.3. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
25. člen
Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora.
V Šentrupertu in Slovenski vasi se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti v skladu s funkcijo teh dveh naselij.
V območju med regionalno cesto in železnico Slovenska vas–Rakovnik–Prelesje so načrtovane dejavnosti trgovine, zaradi ugodne prometne lege in večjega gravitacijskega območja.
Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v območja za proizvodne dejavnosti. To so območja: Plasta v Dragi pri Šentrupertu, za Farovškim hribom v Šentrupertu, v Slovenski vasi, v Prelesju in gospodarska cona Ciganska dolina v Bistrici.
Načrtuje se širitev in prostorski razvoj posebnega območja državnega zapora oziroma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni.
Območje rekreacije se načrtuje na območju nekdanjega glinokopa pri opekarni v Rakovniku pri Šentrupertu.
Za razvoj turizma se načrtuje območje z gradom Škrljevo in območje Nebesa na Homu.
V drugih vaških naseljih se še nadalje ohranja značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti.
2.4.4. Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve
26. člen
Sanacijo območij razpršene poselitve vinogradniških območij bo občina izvajala predvsem na področju komunalnega opremljanja in na izboljševanju prometnega omrežja.
Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin.
2.4.5. Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
27. člen
Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in kvalitetne arhitekture vaških jeder.
Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi in nadaljuje zasnove gručastih naselij v ravninskem delu in sledi zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem delu.
Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše urbanistično in arhitekturno oblikovanje.
Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami in otroškimi igrišči.
2.4.6. Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
28. člen
Občina si bo skupaj z ministrstvom, pristojnim za kulturo, prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov v občini in za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.
Z občinskim podrobnejšim prostorskim načrtom se bo izvajala celovita prenova območja jedra Šentruperta. Posebno varstvo kulturne dediščine (delna prenova naselja) se bo izvajala tudi na območju Vesele Gore.
Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in istočasnim umirjanjem prometa.
2.4.7. Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07)
29. člen
Občina za dolgoročni – strateški prostorski razvoj načrtuje strateške razvojne površine v naseljih Šentrupert, Slovenska vas in Rakovnik pri Šentrupertu. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih. Na strateških razvojnih površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih režimov.
2.5. Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04)
2.5.1. Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
30. člen
Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem ekološke pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij.
Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo.
Turizem: Za turistične namene se razvijajo tudi vinogradniška območja v občini v naseljih Draga pri Šentrupertu, Hom, Hrastno, Kamnje, Mali Cirnik pri Šentrupertu, Okrog, Ravnik, Ravne nad Šentrupertom, Vesela Gora, Zabukovje in Zaloka.
Rekreacija in šport: rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve; rekreacija v naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti.
Mineralne surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru kamnoloma Zabukovje I. in II. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
2.5.2. Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
31. člen
Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.
Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v erozijska in plazovita območja.
Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Območje Občine Šentrupert je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari, suša, zemeljski plaz, neurje, potres, prometne nesreče, kužne bolezni, železniške in letalske nesreče.
Območje ob reki Mirni je v ravninskem južnem delu občine občasno poplavljeno, vendar poplave ne ogrožajo poselitvenih območij.
Občina Šentrupert je požarno manj ogroženo območje. Med požarno ogrožene objekte pa sodijo mizarstvo Berk, proizvodno podjetje Bonum, Povše Metal, Ključavničarstvo Bartolj, Plasta.
Na območju Občine Šentrupert so možne vse oblike in vrste železniških nesreč, saj železniška proga poteka tako po težko dostopnem terenu, kot tudi ob reki. V železniškem prometu vozijo potniški in tovorni vlaki, med njimi so tudi prevozi nevarnih snovi.
Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja:
– za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča in objekti Kulturni dom Šentrupert, Telovadnica OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert,
– za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico,
– za deponijo ruševin: pridobivalni prostor kamnoloma Zabukovje,
– za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko.
Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.
2.5.3. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
32. člen
Območje Občine Šentrupert, sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja.
Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine so vaško jedro Šentruperta in območje Vesele gore.
2.6. Usmeritve za določitev namenske rabe prostora (grafični prikaz na karti 0-05)
33. člen
Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora.
Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča.
Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora
Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine primarne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim.
Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju.
Na območjih drugih zemljišč so območja mineralnih surovin namenjena izkoriščanju in območja mineralnih surovin namenjena sanaciji v kmetijska ali gozdna zemljišča.
Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih.
34. člen
Za obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih pravic.
2.7. Koncept prostorskega razvoja naselja Šentrupert
2.7.1. Območje prostorskega razvoja naselja Šentrupert
35. člen
Koncept prostorskega razvoja naselja Šentrupert podrobneje obravnava naselje Šentrupert in deloma območja naselij Draga, Kamnje in Vrh. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z območjem razvoja občinskega središča.
2.7.2. Koncept podrobnejše namenske rabe
36. člen
Dolgoročni razvoj naselja Šentrupert povezuje Šentrupert z zaselki na njegovem obrobju v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev osrednjih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za različne oblike bivanja. Dolgoročni razvoj naselja je zasnovan na prenovi središča naselja, razvoju prometnega omrežja, novih poselitvenih območij in dopolnjevanju in zaokroževanju razpršenega obrobja.
Upravne dejavnosti občinskega središča in druge osrednje dejavnosti se usmerjajo v središče naselja ter na lokacije, kjer so že obstoječe dejavnosti osrednjega značaja. Ureditev središča kraja se dopolnjuje tudi z dejavnostmi gostinstva, turizma in storitev.
Območji za gospodarske dejavnosti izhajata že iz dosedanjih prostorskih aktov in ostajata na istih lokacijah še v naprej. Nekatere gospodarske dejavnosti iz Šentruperta se bodo z vzpostavitvijo novih površin za gospodarske dejavnosti v Prelesju lahko preselile na novo lokacijo, obstoječe lokacije pa se bodo preuredile za oskrbne, storitvene ali druge centralne dejavnosti. Izboljšavo razmer predstavlja novo prometno omrežje.
2.7.3. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
37. člen
Cilj ureditve prometa in bodočega razvoja je omejitev motornega prometa skozi središče naselja, izboljšanje dostopnosti do obstoječih dejavnosti, ki generirajo več prometa ter zagotovitev dostopnosti novim razvojnim območjem. Prometni tokovi naj se prenesejo na obod naselja in medsebojno povežejo obstoječe prometne krake.
Za bodoči dolgoročni razvoj naselja Šentrupert se načrtuje nova obodna cesta po obrobju obstoječega naselja tako, da medsebojno poveže štiri primarne prometne smeri: Šentrupert–Prelesje, Šentrupert–Slovenska vas, Šentrupert–Draga, Šentrupert–Vrh. S to obodno povezavo se ustvari nova primarna povezava, ki medsebojno povezuje obstoječa in nova razvojna območja. Razporeditev prometa po obodu naselja bo omogočila omejevanje prometa v središču naselja.
Avtobusna postaja se načrtuje ob obvoznici in bližini šole. Lega postajališča ob obvoznici omogoča dobro povezavo s središčem kraja, šolo in drugimi dejavnostmi ter prometno razbremeni središče.
Površine za javna parkirišča se načrtuje na robu obstoječega strnjenega dela naselja in v bližini obvoznice. Parkirišča za potrebe posameznih razvojnih območij ali dejavnosti je treba zagotoviti v posameznem razvojnem območju. Obstoječa parkirišča na trgu se preseli na obrobje naselja, tako da se osrednje površine namenjajo peš prometu.
2.7.4. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
38. člen
Naselje Šentrupert naj se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne dediščine. Ohranja naj se kakovostna identiteta dominante zvonika in stavbnega volumna cerkve. V naselju naj se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto trškega jedra.
Severozahodno razvojno območje proti Dragi povezuje obstoječe razpršene zaselke v zaokroženo poselitveno območje. Na zahodni strani se območje navezuje na obvodni prostor z zelenimi površinami in rekreacijsko povezavo vzdolž Bistrice. V tem razvojnem kraku naj se ohranja skladnost vertikalnih gabaritov, oblikovanje objektov je lahko svobodnejše.
Vzhodno obrobje Šentruperta ima že sedaj precej heterogeno tipologijo gradnje, vendar pa skladnost merila še ni presežena. Vzhodno obrobje naj se dopolnjuje z ohranjanjem skladnih vertikalnih gabaritov, oblikovanje objektov je lahko svobodnejše.
Južni rob naselja se ureja kot zelena površina naselja.
2.7.5. Koncept zelenega sistema naselja
39. člen
Vodotok Bistrica je bil v preteklih obdobjih izkoriščan za potrebe obrtništva, povojni prostorski razvoj še ni uspel izrabiti obvodnega prostora za skupno rabo oziroma za javno dostopnost. Z urbanističnim načrtom se obvodni prostor Bistrice namenja vzdolžni turistični in rekreacijski povezavi, ki se mestoma razširi v rekreacijske in parkovne površine. Z vzpostavitvijo javne dostopnosti obvodnega prostora se omogoči tudi prezentacija vrednot kulturne dediščine in odprejo novi razvojni potenciali.
Obstoječe parkovne površine se povežejo in razširijo z novimi zelenimi površinami oziroma medsebojno povežejo s peš potmi.
2.8. Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje – PIP
40. člen
Z OPN se ureja celotni prostor občine razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti.
Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja načrtovanih OPPN do njihovega sprejetja.
2.9. Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte – OPPN
41. člen
Z OPPN se urejajo območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti.
Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu OPPN ali grafično prikazana, z namenom:
– urejanja infrastrukture,
– pridobitve lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve območja,
– uskladitve različnih interesov v prostoru,
– javnosti dela.
3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT
3.1. Splošne določbe
42. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Šentrupert sprejme izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta, ki je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.
43. člen
Izvedbeni del OPN določa:
3.1. Splošne določbe
3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1. Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo
prostora (namembnosti in vrste posegov)
3.2.2. Tolerance glede namenske rabe prostora
3.2.3. Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
3.2.4. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
3.2.5. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo
3.2.6. Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko
javno infrastrukturo
3.2.7. Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno
dobro
3.2.8. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje
narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo
okolja in varstvo naravnih dobrin
3.2.9. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.10.Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje
zdravja
3.2.11.Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih OPPN
3.3. Usmeritve za OPPN
3.4. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede
varstva okolja – ukrepi za preprečitev,
omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje
(omilitveni ukrepi)
3.5.1. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za
ohranjanje narave
44. člen
Izvedbeni del OPN vsebuje:
Besedilo odloka:
3.1. Splošne določbe
3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.3 Usmeritve za OPPN
3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva
okolja
Grafične prikaze v samostojni mapi 50 x 70 cm:
1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
merilo 1:50.000
1.02 Pregledna karta naselij Občine Šentrupert z
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo
1:50.000
2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture, merilo 1:50.000
3.01 do 3.16Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000
4.01 do 4.16Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN,
merilo 1:50.000
Legenda
45. člen
V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov ter rudarstvo.
(2) Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo.
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih.
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici.
(5) Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti.
(6) Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt). Spremljajoči objekti ne smejo presegati 60 % zazidane površine osnovnega objekta.
(7) Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
(8) Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
(9) Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.
(10) Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem gradbena parcela.
(11) Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva max. kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
(12) Ureditve infrastrukture so gradnja gradbeno-inženirskih objektov prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in tudi izvedba priključkov.
(13) Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za urejanje voda.
(14) Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo.
(15) Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi.
46. člen
meja območja urejanja
(1) Območje urejanja z izvedbenim delom OPN obsega celotno območje Občine Šentrupert, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
(2) Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabeli 2-1, ki je sestavni del tega odloka.
(3) Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu 3.01 do 3.16 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000.
47. člen
členitev prostora
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.
(2) Namenska raba prostora je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska raba prostora je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora.
(3) Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST), uradni podatki MKGP (RABA - gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete površine stavbnih zemljišč (sz – stavbna zemljišča). Površine voda (V) so prikazane na podlagi ZKP 2012 in DOF 5.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora je podrobnejša členitev namenske rabe prostora.
(5) Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP-poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.
(6) Enote urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja odprtega prostora – krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G in V. EUP-OP določajo tudi območja za rekreacijo v odprtem prostoru in vinogradniška območja. EUP OP so navedena v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(7) Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru – EUP rek je prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi rekreaciji v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst primarne namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in za nekatere vrste objektov. EUP-rek so podlaga za upravljanje rekreacijskih ali varovanih območij.
(8) Enote urejanja prostora za vinogradniška območja – EUP vin so prostorsko zaokrožena območja primarne rabe in razpršene vinogradniške poselitve, namenjena vinogradništvu in sadjarstvu.
(9) Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov – DPA so prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami.
(10) Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.
48. člen
skupni in posebni PIP
(1) Skupni prostorski izvedbeni pogoji – PIP veljajo za vse istovrstne namembnosti prostora in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Posebni PIP so določeni za posamezne enote urejanja prostora, območja ali lokacije v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost skupnih pogojev na teh območjih je posebej navedena.
3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1. PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov)
49. člen
Prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, kot sledi:
(a) območja in površine za poselitev:
1010 območja stanovanj (S)
1011 stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi
(SS)
1013 površine podeželskega naselja (SK)
1014 površine počitniških hiš (SP)
1016 površine samostojne kmetije (SKk)
1017 površine gospodarskih poslopij kmetije (SKg)
1020 območja za centralne dejavnosti (C)
1021 površine za centralne dejavnosti (CU)
1023 površine za izobraževanje (CDi)
1024 površine za verske dejavnosti (CDc)
1030 območja proizvodnih dejavnosti (I)
1032 gospodarska cona (IG)
1033 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
1040 posebna območja (B)
1041 površine za turizem (BT)
1042 površine za trgovino in storitve (BD)
1047 površine zaporov (BDz)
1050 zelene površine (Z)
1051 površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
1052 površine parkov (ZP)
1054 površine pokopališča (ZK)
1060 območja prometne infrastrukture (P)
1061 površine cest (PC)
1062 površine železnice (PŽ)
1066 ostale prometne površine (PO)
1070 območja komunikacijske infrastrukture (T)
1090 območja okoljske infrastrukture (O)
1091 površine za oskrbo z vodo (Ov)
1110 površine razpršene poselitve (A)
1111 površine razpršene poselitve za zidanice in vinske
kleti (Av)
1112 površine razpršene poselitve za kmetije in
stanovanja (Ask)
1113 površine razpršene poselitve za turizem (Abt)
1114 površine razpršene poselitve za počitniške hiše
(Asp)
(b) površine, ki niso namenjene poselitvi:
2000 kmetijska zemljišča
2010 najboljša kmetijska zemljišča (K1)
2020 druga kmetijska zemljišča (K2)
3010 gozdna zemljišča (G)
3012 gozdna zemljišča – gozd varovalni (Gv)
4010 območja površinskih voda (V)
4011 celinske vode (VC)
5010 območja mineralnih surovin (L)
5011 površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)
5013 površine nadzemnega pridobivalnega prostora –
sanacija v kmetijska zemljišča (LNk)
5014 površine nadzemnega pridobivalnega prostora –
sanacija v gozdna zemljišča (LNg)
50. člen
1010 območja stanovanj (S)
Na površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1011) stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
(1011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo),
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
(1011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1013) površine podeželskega naselja (SK)
(1013a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje,
– šport in rekreacija.
(1013b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1014) površine počitniških hiš (SP)
(1014a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– sekundarno bivanje v počitniških objektih,
– šport in rekreacija.
(1014b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1016) površine samostojne kmetije (SKk)
(1016a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetije (stanovanja in gospodarski objekti),
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(1016b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1017) površine gospodarskih poslopij kmetije (SKg)
(1017a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo – samo gospodarski objekti za kmetije.
(1017b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
51. člen
1020 območja centralnih dejavnosti (C)
Na površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1021) površine za centralne dejavnosti (CU)
(1021a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti,
– poslovni prostori (pisarne),
– bivanje/stanovanja,
– proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti …).
(1021b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1023) površine za izobraževanje (CDi)
(1023a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– predšolsko varstvo oziroma vzgoja,
– vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo,
– dejavnosti društev,
– rekreacija,
– socialno varstvo.
(1023b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1024) površine za verske dejavnosti (CDc)
(1024a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti cerkve,
– versko izobraževanje,
– dejavnosti kulture.
(1024b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
52. člen
1030 območja proizvodnih dejavnosti (I)
Na površinah proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1032) gospodarska cona (IG)
(1032a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– trgovina, storitve, gostinstvo,
– gradbeništvo,
– poslovni prostori (pisarne),
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– v območju bivanje ni dopustno.
(1032b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1033) površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
(1033a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti kmetijstva - farme,
– v območju bivanje ni dopustno razen upravljavca posestva oziroma farme.
(1033b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
53. člen
1040 Posebna območja (B)
V posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1041) površine za turizem (BT)
(1041a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gostinstvo,
– trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– rekreacija, kulturne dejavnosti in prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v vsaki etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– zdravstvene dejavnosti,
– stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.
(1041b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1042) površine za trgovino in storitve (BD)
(1042a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– trgovina in storitve (nakupovalna središča), gostinstvo,
– poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne),
– dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve,
– v območju niso dopustna stanovanja/bivanje razen stanovanje za lastnika oziroma upravljavca obstoječega gostinskega objekta.
(1042b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1047) površine zaporov (BDz)
(1047a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje,
– poslovne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti,
– kmetijstvo,
– šport in rekreacija (objekti in površine),
– trgovina samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.
(1047b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
54. člen
1050 Zelene površine (Z)
Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1051) površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS)
(1051a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov visokogradnje) in zelene površine, kot so igrišča, igralni parki, kopališča, plaže, golf, kamp, dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti.
(1051b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme (kot so klopi in lope za počitek …),
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije …,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov visokogradnje ni dopustna (razen objektov, določenih v alinejah 3 in 4).
(1052) površine parkov (ZP)
(1052a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– rekreacija in oddih na javnih parkovnih površinah.
(1052b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme (kot so klopi, lope za počitek …),
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1055) površine pokopališča (ZK)
(1055a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– pokopavanje,
– dejavnosti cerkve,
– trgovina kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno namembnostjo območja),
– parkovne površine.
(1055b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
55. člen
1060 območja prometne infrastrukture (P)
Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1061) površine cest (PC)
(1061a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti cestnega prometa.
(1061b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1062) površine železnice (PŽ)
(1062a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti železniškega prometa.
(10612b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno,energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1066) ostale prometne površine (PO)
(1066a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– prometne površine in parkirišča.
(1066b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
56. člen
1070 območja komunikacijske infrastrukture (T)
Na površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1070) območja komunikacijske infrastrukture (T)
(1070a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– dejavnosti telekomunikacij.
(1070b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
57. člen
1090 območja okoljske infrastrukture (O)
Na površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1091) površine za oskrbo z vodo (Ov)
(1091a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji …)
(1091b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
58. člen
1110 območja razpršene poselitve (A)
Na površinah razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
1111 površine zidanic (Av)
(1111a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo – samo gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne nasade.
(1111b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– postavitve/novogradnje gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, vinske kleti),
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask)
(1112a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
– stanovanja/bivanje,
– gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov.
(1112b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
(1113) površine za turizem (Abt)
(1113a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gostinske nastanitvene dejavnosti.
(1113b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
1114 površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp)
Za Asp veljajo glede namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov določbe za namensko rabo SP.
59. člen
(2000) Kmetijska zemljišča (K1 in K2)
(2000a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo.
(2000b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije),
– ureditve infrastrukture, od tega le:
– rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti klasifikacije CC - SI šifra 22),
– vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
60. člen
(3010) Gozdna zemljišča (G in Gv)
(3010a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
(3010b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve gozdnih zemljišč,
– ureditve za rekreacijo,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
61. člen
(4011) Celinske vode (VC)
(4011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti.
(4011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
62. člen
5010 območja mineralnih surovin (L)
V območjih mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(5011) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
(5011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo.
(5011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– raziskovanje, izkoriščanje, sanacija,
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
(5013) površine nadzemnega pridobivalnega prostora – sanacija v kmetijska zemljišča (LNk):
(5012a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo.
(5012b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in rekultivacija v kmetijska zemljišča,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
(5014) površine nadzemnega pridobivalnega prostora – sanacija v gozdna zemljišča (LNg):
(5013a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo.
(5013b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in rekultivacija v gozdna zemljišča,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
63. člen
EUP rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru:
(a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin,
– na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet,
– spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne.
(b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– na površinah primarne rabe prostora:
– gradnja sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture,
– gradnja športnih in rekreacijskih naprav in druge infrastrukture za potrebe rekreacije,
– krčitev gozda za potrebe rekreacije,
– na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
– dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd.) niso dopustne.
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
64. člen
EUP vin – enote urejanja prostora vinogradniških območij
(a) dopustna so naslednje namembnosti:
– na primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora,
– na stavbnih zemljiščih vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– na površinah primarne rabe prostora:
– krčitev gozda za potrebe vinogradništva,
– na stavbnih zemljiščih znotraj EUP vinogradniških območij vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
– dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
3.2.2. Tolerance glede namenske rabe prostora
65. člen
(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja …). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.
(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele…) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
– dozidave, nadzidave niso dopustne,
– podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa,
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.
(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (t.j. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
– rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
– dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,
– dopustna je podkletitev objekta,
– izjemoma so v območju kulturne dediščine (urbanistična, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda,
– nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami.
3.2.3. Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
66. člen
Pogoji glede izrabe so določeni v PIP za urbanistično oblikovanje.
3.2.4. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
67. člen
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so:
– PIP za urbanistično oblikovanje,
– PIP za arhitekturno oblikovanje,
– PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah,
– PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor.
3.2.4.1. Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje
68. člen
faktor zazidanosti (FZ)
(1) Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino gradbene parcele. Faktor zazidanosti izraža delež stavbišča na gradbeni parceli.
(2) Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja.
(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
– površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli),
– previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe,
– površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(4) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti.
69. člen
faktor izrabe (FI)
(1) Faktor izrabe je razmerje med bruto etažno površino objekta (brez kletnih/podzemnih površin) in gradbeno parcelo. Faktor izrabe izraža delež bruto etažne površine na gradbeni parceli.
(2) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo:
– bruto površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (op.: v primeru nagnjene fasade), sem sodijo tudi tlorisne površine, ki niso zaprte z vseh strani do polne višine, so pa pokrite – računa se površine do navpične projekcije zunanjega roba krova,
– površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(3) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo: vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi lahko odstranljivi objekti (točkovni temelji – lahka konstrukcija).
(4) Izraba prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah.
70. člen
odmiki osnovnih in spremljajočih objektov
(1) Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so praviloma min. 4 m. Odmiki so določeni v PIP za ureditvene enote. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade).
(2) Manjši odmiki od 4 m so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(3) Večje odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih:
– objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije min. 6 m,
– večje odmike od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo biti večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.
(4) Za balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije.
(5) Dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti.
(6) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč pismeno sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(7) Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
(8) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(9) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-javne potrebe je dopustna z odmikom min. 60 cm do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in min. 60 cm od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljavca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti).
Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo.
(10) Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljavec javne površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.
(11) Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od nove meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu.
3.2.4.2. Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov
71. člen
lega nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v tabeli 3, ki je sestavni del odloka.
(2) Začasni objekti za turistično ponudbo (kot npr. kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(3) Nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov (kot npr. bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine.
72. člen
odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in sorodni) morajo biti:
– 4 m od meje gradbene parcele ali regulacijske linije,
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta,
– večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: majhna stavb, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznic, rezervoar, vodnjak, vodomet, samostojno parkirišče, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču in sorodni objekti) morajo biti:
– 2 m od meje gradbene parcele ali regulacijske linije,
– manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta,
– večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti (kot npr.: pomožni objekt v javni rabi, podporni zid, pomožni komunalni objekt, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot, pomol, objekt za oglaševanje in sorodni) so lahko postavljeni do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
73. člen
namestitev naprav kot investicijska vzdrževalna dela
Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti:
– na ali v zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe,
– na gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe.
Klima naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici.
3.2.4.3. Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje
74. člen
višina objektov
(1) Višina in etapnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.
(2) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
75. člen
klet
(1) Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov.
(2) Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli.
(3) Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda.
(4) Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe.
(5) Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih:
– če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina osvetljenih prostorov oziroma najmanj površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže,
– v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.
(6) Pri rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta.
76. člen
mansarda in podstrešni prostori
Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov.
Površine mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe.
77. člen
kolenčni zid
Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče).
Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah.
Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).
Mera oziroma višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v grafičnih prikazih, ki so sestavni del obrazložitve odloka.
78. člen
streha
Oblika in naklon strehe sta določena v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.
79. člen
odpiranje strešin
(1) Vrste odpiranja strešin so določene v PIP za ureditvene enote.
(2) Odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad.
Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnovna streha (toleranca 10°) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe.
Razmerje frčad na stanovanjskih objektih mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna.
(3) Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetijskih in objektov gospodarskih dejavnosti za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10° od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine gospodarskega poslopja. Dopustne so tudi prezračevalne odprtine v slemenu strehe in druge oblike odpiranja strešin.
(4) Oblikovanje odpiranja strešin drugih vrst objektov ni predpisano.
80. člen
kritina
(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino opečne ali sive barve, dopustni so tudi odtenki temnejše sive in rjave barve.
(2) Strehe v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne dediščine morajo biti krite s kritino, značilno in prevladujočo za to območje. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki oziroma kritino, ki ima teksturo drobnih strešnikov.
(3) Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna. Pločevinasta kritina v polmat sijaju je dopustna.
(4) Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov (kot. npr. steklene nadstrešnice nad vhodi, ob objektih nad pločnikom, strehe arkadnih hodnikov, nad prehodi in postajališči ipd.).
81. člen
odstranitev objekta
V primeru, da se ob gradnji novega objekta ohrani del obstoječega objekta, del pa odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
82. člen
podporni zidovi višine nad 1,5 m
(1) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah.
(2) Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, za ne-javne potrebe in ob javni površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto urejene javne površine. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
(3) Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, ob medsosedski meji, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
3.2.4.4. Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
83. člen
nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.
84. člen
ograje do višine 3 m
(1) Višina ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m; višje ograje so ob javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Višina medsosedske ograje je dopustna do višine 2 m.
(2) Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah "v" – vas naj se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel.
(3) Protihrupne ograje v vaških naseljih in zunaj naselij naj bodo pretežno lesene ali ozelenjene.
85. člen
škarpe in podporni zidovi do 1,5 m
(1) Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne zagotavljajo varnosti.
(2) Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave vrta okrog objekta ni sprejemljiva. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa.
(3) Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
86. člen
objekti za oglaševanje
(1) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in/ali na funkcionalnih zemljiščih teh objektov, v katerih se izvaja oglaševana dejavnost ali na drugem stavbnem zemljišču naselja. Postavitev oglasnega panoja ali drugega sorodnega objekta/konstrukcije za oglaševanje nad sleme objekta ni dopustna.
(2) Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z odlokom o plakatiranju in oglaševanju v občini.
(3) Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje ni dopustno postavljati na:
– na površinah naravnih vrednot in površinah s kulturno dediščino,
– na kmetijskih in gozdarskih objektih na površinah primarne namenske rabe.
(4) Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni najmanj 2,3 m nad pločnikom.
3.2.4.5. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah
87. člen
(1) Z ureditvenimi enotami so določeni PIP za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.
(2) OPN določa PIP za naslednje ureditvene enote:
v vas (strnjena zazidava prostostoječih objekto
srednjega merila)
vv vaška zazidava v vinogradniških območjih
vz zidanice
e enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih
objektov manjšega merila)
w počitniški objekti
x svojstveno oblikovanje
b bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov
v nizu srednjega merila)
d dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti
srednjega do velikega merila)
n infrastrukturni objekti in naprave
p prometne površine
zp parkovne površine
zk pokopališča
0 ni predpisan tip oblikovanja.
88. člen
UREDITVENA ENOTA VAS (v)
(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2) merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
– faktor izrabe(FI) do 0,75,
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2,
– odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
– odmiki med objekti: stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje na isti gradbeni oziroma lastniški parceli se lahko stikata,
– več stanovanjskih objektov na isti gradbeni oziroma lastniški parceli se lahko medsebojno stika, pri tem je treba zagotoviti možnost, da se posamezni objekt lahko uporablja samostojno (npr. v primeru spremembe lastništva), da je zagotovljena varnost, raba in vzdrževanje posamičnega objekta,
– tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
– višina:
– do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
– ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm,
– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha:
– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta,
– odpiranje strešin: dopustne so frčade in strešna okna.
(3) merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5,
– odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
– odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje,
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve polni etaži,
– streha:
– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta,
– odpiranje strešin: dopustne so frčade, strešna okna in druge oblike.
(4) merila in pogoji za gospodarske objekte
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
– zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2,
– odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
– odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarski objekti ter stanovanjski objekt z gospodarskim objektom
– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha:
– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
– odpiranje strešin: dopustne so frčade, strešna okna in druge oblike.
(5) objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
– faktor izrabe(FI) do 0,5,
– zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2,
– odmiki: veljajo skupni PIP,
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25,
– višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha:
– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
– širina napušča min. 60 cm,
– sleme v smeri daljše stranice objekta.
– odpiranje strešin: ni pogojev.
89. člen
UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e)
(1) merila in pogoji za stanovanjske objekte:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
– faktor izrabe (FI) do 0,75,
– faktor zelenih površin (FP) mora biti 0,3 ali večji,
– v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja,
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2,
– odmiki: veljajo skupni PIP,
– višina:
– do K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
– ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,
– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren.
(2) merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
– faktor izrabe(FI) do 0,5,
– zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2,
– odmiki: veljajo skupni PIP,
– višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren.
90. člen
UREDITVENA ENOTA VAŠKA ZAZIDAVA V VINOGRADNIŠKIH OBMOČJIH (vv)
(1) V ureditveni enoti vaška zazidava v vinogradniških območjih (vv) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2) merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
– v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji,
– zazidana površina stavbe je lahko največ 150 m2,
– odmiki: 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– višina:
– do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm,
– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta,
– odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.
(3) merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2
– odmiki:
– 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m.
– odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.
91. člen
UREDITVENA ENOTA ZIDANICE (vz)
merila in pogoji za oblikovanje so:
zidanice:
– gradnja zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m2, na kmetijskih zemljiščih K2 pa v velikosti nad 1000 m2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov,
– v zidanicah je dopustno samo občasno bivanje,
– odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m2, kletna etaža je lahko večja od pritlične etaže, če je kletni del vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1:1,25,
– višina:
– do K+P+M višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 80 cm,
– ali do K+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,
– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta,
– odpiranje strešin: dopustna so strešna okna,
– dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov …).
vinske kleti:
– gradnja vinske kleti je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada velikosti nad 5000 m2. Omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov,
– v vinski kleti je dopustno samo občasno bivanje,
– odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
– tloris: zazidana površina vinske kleti je lahko do 120 m2,
– višina: do K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm,
– dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov …),
– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta,
– odpiranje strešin: dopustna so strešna okna,
– vinska klet mora biti samostojen objekt, kombinacija objekta vinske kleti z zidanico ni dopustna.
92. člen
UREDITVENA ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (w)
merila in pogoji za oblikovanje so:
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40 % zemljišča mora biti ozelenjenega.
– na posamični parceli je dopusten le en počitniški objekt,
– odmiki: veljajo skupni PIP,
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, velikost največ 60 m2 zazidane površine
– višina: največ K+P+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm
– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
– streha: 30°–45°, enak naklon strešin.
– odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.
93. člen
UREDITVENA ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)
(1) Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno.
(2) Odmiki: min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo.
(3) Posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.
(4) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja.
94. člen
UREDITVENA ENOTA BLOKI (b)
V ureditveni enoti bloki (b) za oblikovanje blokov velja:
– faktor zazidanosti (FZ) 0,3,
– faktor izrabe(FI) 1,0,
– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom, manjši odmiki niso dopustni,
– višina: največ K+P+2+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt,
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt,
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.
95. člen
UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d)
merila in pogoji za dvoranske objekte (d):
– odmiki:
– min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom, razen za rastlinjake, kjer je dopustna postavitev do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda,
– objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta,
– višina: max. vertikalni gabarit znaša: K+P+1, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma kapi največ 12 m nad urejenim terenom, večja višina je dopustna v primeru tehnoloških zahtev, ki terjajo večjo višino od 12 m,
– na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase,
– poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam,
– parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli.
Za poslovne objekte je dopustno oblikovanje v skladu s PIP za ureditveno enoto "b" - bloki.
96. člen
UREDITVENA ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (n)
Ureditvena enota »n – infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN …), ki imajo svojstven izgled.
– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom.
97. člen
UREDITVENA ENOTA PROMETNE POVRŠINE (p)
Ureditvena enota »p – prometne površine« ureja prometne površine, kjer ni dopustno postavljanje objektov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– dopustne so samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve vegetacije, gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe prometne in druge infrastrukture, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve,
– postavitve eko otokov in javnih sanitarij.
98. člen
UREDITVENA ENOTA PARKOVNE POVRŠINE (zp)
Merila in pogoji za parkovne površine:
– dopustne so parkovne ureditve, ureditve otroških igrišč, postavitve urbane opreme,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe parka, sprostitve, pasivne rekreacije in kulture,
– odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja ali v primeru javnih ureditev, v primeru odstranitve dreves je potrebna njihova nadomestitev,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.
99. člen
UREDITVENA ENOTA POKOPALIŠČA (zk)
Merila in pogoji za pokopališča:
– dopustne so ureditve grobov ter zelenih površin,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe pokopališča,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– dopustna je gradnja objektov za potrebe pokopavanja in spremljajočih dejavnosti pokopališča,
– oblikovanje objektov in ureditev naj se zgleduje po kakovostnih prvinah lokacije.
3.2.4.6. PIP za oblikovanje drugih posegov
100. člen
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so naravna znamenitost ali sestavni del kulturne dediščine. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti ali sorodni lokaciji v bližini v soglasju s pristojno varstveno službo.
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
101. člen
Ureditve kampov in šotorišč so dopustne na površinah primarne rabe prostora, objekti kampa (recepcija, sanitarije …) pa morajo biti urejeni na stavbnih zemljiščih. Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe kampov.
102. člen
urejanje zemljišč
(1) Po zaključenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje potrebno uporabljati samonikle vrste.
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(3) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne.
(4) Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.
103. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.
104. člen
(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
3.2.5. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo
105. člen
(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Velikost gradbene parcele mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču. Na območjih, kjer je določena regulacijska linija, gradbena parcela lahko sega do regulacijske linije. Gradbena parcela lahko sega preko regulacijske linije v primeru gradnje gospodarske javne infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ali v primeru gradnje delov objekta preko regulacijske linije (npr. balkon ali podhod). Na gradbeni parceli je lahko postavljen en ali več osnovnih objektov, spremljajoči objekti, enostavni in nezahtevni objekti.
(2) Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.
(3) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča.
3.2.6. Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
3.2.6.1. Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje
106. člen
(1) Varovana površina za ceste in prometne povezave, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev novih prometnih povezav, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev prometne povezave.
(2) V primeru odstopanja površine za ceste – PC, določene v podrobnejši namenski rabi prostora, od dejanskega stanja v prostoru, se površina ceste določi na podlagi geodetske izmere, upošteva se podatek o dejanskem stanju.
(3) Pri planiranih površinah za novogradnje cest so dopustna odstopanja od grafično določene trase ceste glede trase/poteka ceste ali širine površine ceste. Odstopanja so dopustna v primeru ustreznejših prostorskih, okoljskih, prometno tehničnih in ekonomskih rešitev.
107. člen
(1) Ulični prostor oziroma javna prometna površina je v naseljih določena z regulacijskimi linijami. Širina javne prometne površine se lahko razširi v primeru rekonstrukcije ceste in s tem povezane ureditve uličnega prostora. Poleg regulacijske linije je treba pri posegih upoštevati min. pogoje za ureditev prometnih površin, ki so:
– v naseljih v območjih obstoječe strnjene zazidave je min. širina ulice 6 m, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se ohranja značilna gradbena linija obstoječe zazidave, min. širina ulice se upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine (op: če je obstoječa širina ulice manjša od navedene širine 6 m, se upošteva navedena širina za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani ulice upošteva polovica razlike v širini ulice), odmike presoja upravljavec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor,
– v naseljih na območjih novogradenj je min. širina ulice 10 m (to je 5 m na vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano RL, ki jo pri dovoljevanju posegov v prostor presoja upravljavec javnih površin,
– v območjih razpršene poselitve je min. širina ulice 10 m.
(2) Odmike presoja upravljavec javne površine.
(3) Ob javnih površinah (po ZKP ali stanju v prostoru), kjer RL ni določena (grafično prikazana) se prav tako upoštevajo določbe za RL. V primeru odstopanja ZKP in dejanskega stanja v prostoru se meja med javno in zasebno površino določi na podlagi geodetske izmere, načrtovanih ureditev in pogojev upravljavca ceste.
108. člen
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša, razen če to ni izvedljivo zaradi prometno teh. zahtev za izvedbo javne ceste oziroma javne površine.
109. člen
priključki na ceste
(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.
(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oziroma lokalne ceste.
(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.
110. člen
projektni pogoji in soglasja
Za vsak poseg v varovalni pas državnih cest je treba v skladu z zakonom o javnih cestah ter zakonom o graditvi objektov pridobiti projektne pogoje in projektna soglasja Direkcije RS za ceste.
Za vsak poseg v varovalni pas lokalnih cest in javnih poti je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje občinske službe za komunalne zadeve.
111. člen
parkirišča
(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču. Zlasti to velja za novogradnje stanovanj, gospodarskih dejavnosti, trgovine, gostinstva. Odstopanja so možna za obstoječe dejavnosti centralnega značaja v strnjenih delih naselij v okviru določbe tega člena. Odstopanja niso dopustna za gospodarske dejavnosti in stanovanja.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije in skladišča, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije in skladišča na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču.
Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja upravljavca. Zagotavljanje parkirišč na javnih površinah ali na drugih (bližnjih) zemljiščih so možne za že obstoječe in nove dejavnosti v gosteje zazidanih delih naselij, kjer ni možnosti za zagotovitev novih površin za parkiranje, dejavnost pa ima centralen značaj.
(3) Občinska uprava oziroma upravljavec soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(4) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede na dejavnosti oziroma namembnosti objekta veljajo naslednja merila:
-----------------------------------------------------------------
– stanovanjske stavbe 1,5 PM/ stanovanje do 50 m2 neto
površine
2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto
površine
3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto
površine
-----------------------------------------------------------------
– počitniška stanovanja 2 PM/stanovanje oziroma
počitniški objekt
-----------------------------------------------------------------
– poslovni prostori, uprava 1 PM/30 m2 neto površine
(pisarne)
-----------------------------------------------------------------
– poslovni prostori, uprava 1 PM/20 m2 neto površine
delo s strankami
-----------------------------------------------------------------
– trgovina 1 PM/30 m2 koristne/prodajne
površine oziroma min. 2 PM na
posamezen lokal/trgovino v
primeru posamične lokacije
-----------------------------------------------------------------
– gostinstvo najmanj 5 PM na posamezen lokal
oz.
1 PM/4 sedeže in
1 PM na eno nastanitveno enoto
oziroma na 4 ležišča v
gostinskem-nastanitvenem objektu
z zmogljivostjo do 20
nastanitvenih enot oziroma 0,8 PM
na eno nastanitveno enoto v
gostinskem-nastanitvenem objektu
z zmogljivostjo nad 20
nastanitvenih enot
-----------------------------------------------------------------
– kino, kulturni dom, 1 PM/10 sedežev
gledališče
-----------------------------------------------------------------
– cerkev 1 PM/15 sedežev
-----------------------------------------------------------------
– športno rekreacijska 1 PM/250 m2 igralne površine in 1
igrišča PM/10 obiskovalcev
-----------------------------------------------------------------
– obrt, storitve, 1 PM/70 m2 neto površine ali 1
proizvodnja PM/3 zaposlene
-----------------------------------------------------------------
(5) Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.
(6) Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oziroma gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču.
(7) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije.
(8) Parkirišča za osebna vozila na površinah z namensko rabo S, C, B in Z, ki po površini presegajo 24 PM ali 500 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1 drevo na 6 PM in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča.
3.2.6.2. Prostorski izvedbeni pogoji za železniško infrastrukturo
112. člen
varovalni pas železnice
(1) Za vsak poseg v 100 m varovalni pas železniške proge je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca železniške proge.
(2) V varovalnem progovnem pasu niso dopustni posegi, ki bi lahko ogrozili stabilnost terena železniške proge.
(3) V varovalnem pasu niso dopustne naprave oziroma objekti, ki bi lahko z barvo, obliko, svetlobo ali čem drugim ovirali vidnost železniških signalnih naprav in signalov ali bi glede na pomen signalov lahko spravljali v zmoto železniške delavce.
3.2.6.3. Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
113. člen
(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja malih komunalnih čistilnih naprav.
(3) Meteorne vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnice na gradbeni parceli objekta. Čiste padavinske vode se lahko uporabi za sanitarne, tehnološke potrebe in za vzdrževanje površin gradbene parcele. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice je dopustno urejati na območjih, ki niso plazovita ali erozijsko ogrožena. Pogoje priključevanja na meteorno kanalizacijo določi pristojni upravljavec komunalnih storitev.
(4) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.
(5) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(6) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtono vegetacijo.
(7) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne oziroma morajo biti izvedeni na način, ki zagotavlja skladnost z varstvenimi cilji.
(8) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo posamezni upravljavci infrastrukture.
114. člen
odstranjevanje odpadkov
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočen enostaven dostop.
Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili).
115. člen
energetska oskrba
(1) Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(2) Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh pogledov na kakovostne prostorske dominante.
(3) Trase in objekti obstoječe ter planirane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo posamezni upravljavci infrastrukture.
116. člen
telekomunikacijsko omrežje in naprave
(1) Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevne ali enostavne objekte je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega odloka in pogojev uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.2.7. Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro
117. člen
(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih.
(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.
(3) Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljavca teh površin ali objektov.
(4) Občinski interes za grajeno javno dobro so površine za načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, za javne površine, ki so v grafičnih prikazih določene z regulacijsko linijo in površine v rezervatih načrtovane prometne infrastrukture (rezervati cest in parkirišč). Občinski interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano javno družbeno infrastrukturo, in za rekreacijska območja, ki so določena z OPN.
3.2.8. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo naravnih dobrin
3.2.8.1. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
118. člen
Na podlagi mnenja ZVN OE Novo mesto št. 6-111-471/6-0-09/DK, ASP z dne 4. 3. 2013 velja:
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Na območjih ohranjanja narave (naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območja Natura 2000) je za vse posege potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
(2) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;
– na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru;
– na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000): Mirna (SI3000059), se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja;
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(5) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu:
– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva;
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih;
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
3.2.8.2. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine
119. člen
(1) Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine v Občini Šentrupert je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje Občine Šentrupert (Min. za kulturo, 3501-65/2009/7, 27.1.2010). Območja varstva kulturne dediščine so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k OPN.
(2) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PIP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine.
(3) Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno območje dediščine ter za posege v registrirano nepremično dediščino in njeno vplivno območje je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi (dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov in rekonstrukcija objekta), ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stavb je dopustna v primerih, če se pri tem ohranijo štukature in druge kakovostne sestavine oblikovanja fasad in s tem ne ogroža ohranitev varovanih elementov.
(5) V primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru raziskav ter odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra.
(6) Pri vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
(7) Pri urejanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v najdišča na stavbnih zemljiščih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma s projektnimi pogoji za graditev.
(8) Na območjih OPPN ali drugih posegov, za katere je potrebno pripraviti PVO (v skladu z okoljskimi predpisi), je potrebno pred pripravo OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave in njih ugotovitve upoštevati v OPPN.
(9) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
9.1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.4 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta in
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
9.5 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
9.6 V območjih druge dediščine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost dediščine in gradivo,
– osnovna namembnost oziroma primarna raba (način delovanja),
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
9.7 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
3.2.8.3. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin
120. člen
varstvo tal
(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.
(2) Rodovitno prst z območja gradnje je potrebno deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(3) Pri krčitvah gozda, umeščanju žičniških in drugih objektov in naprav je potrebno izvesti proti-erozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod.
121. člen
varstvo podtalnice
V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je potrebno ravnati v skladu s predpisi o zavarovanju vodnega vira. Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje organa, pristojnega za vode.
(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice (ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija) ali male komunalne čistilne naprave.
(3) Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna tudi gradnja malih komunalnih čistilnih naprav.
122. člen
odlaganje gradbenih odpadkov
Odlaganje gradbenih odpadkov je dopustno na površinah oziroma lokacijah, ki jih v ta namen določi Občina Šentrupert oziroma pooblaščeni upravljavec komunalnih storitev.
3.2.8.4. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda
123. člen
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
124. člen
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo za Mirno 15 m v naseljih, izven naselij pa 40 m, za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in drenažne jarke pa 5 m od zgornjega roba brežine. V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna.
(2) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra,
– za ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– za ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– za poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.
3.2.9. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
125. člen
varstvo pred požarom
Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
126. člen
poplavna območja
(1) Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1 prepovedani.
(3) Na poplavnem območju, na katerem razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so dopustni samo rekonstrukcija in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(5) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(6) Za vsak poseg na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
127. člen
plazljiva območja
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oziroma pred plazovi.
(2) Na plazljivem območju ni dopustno:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na labilnih tleh.
128. člen
plazovita območja
Na plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
129. člen
erozijska območja
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati erozivnost kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred erozijo.
(2) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
130. člen
potresna varnost
Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte potresne nevarnosti Slovenije – projektnih pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje.
3.2.10. Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja
131. člen
varstvo vodnih virov in podtalja
(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ob upoštevanju usmeritev iz Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je potrebno upoštevati Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tal (Uradni list RS, št. 84/05).
(3) Pri umeščanju objektov v prostor in dovoljevanju je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za odvoz odpadkov.
(4) Objekte, ki povzročajo odpadne vode je obvezno priključiti na sistem javne kanalizacije odpadnih voda. Če javne kanalizacija še ni izgrajena, so obvezne male ČN oziroma greznice z zagotovljenim odvozom odpadnih voda na ČN. Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za komunalne odpadne vode.
(5) Občina si bo v skrbi za podtalje in vodne vire prizadevala sanirati vsa divja odlagališča odpadkov.
132.člen
osvetlitev in osončenje
(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno prezračevanje in osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom.
(2) Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– na dan 21. 12. – najmanj 1 uro,
– na dan 21. 3. in na dan 21. 9. – najmanj 3 ure, razen v 20 % stanovanj v večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih.
133. člen
varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Pri osvetljevanju objektov ali površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)).
(2) Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bosta jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja. Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0 %, obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10) najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih površinah mora občina kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za vgraditev varčnih sijalk v svetilke.
(3) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), kar je potrebno preveriti z meritvami.
134.člen
varstvo zraka pred onesnaženjem
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je to mogoče.
(3) Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci se obvezno umešča v območja IG.
(4) Občina Šentrupert si bo prizadevala za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in bo spodbujala uporabo obnovljivih virov energije.
135. člen
varstvo pred hrupom
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) I. stopnja varstva pred hrupom se določa za mirna območja na prostem, ki obsegajo zavarovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave, razen za zavarovana območja v območju naselij, za območja cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, za območja gozdov za izvajanje gozdarske dejavnosti, za območja za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) II. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred hrupom):
– na območju stanovanj: za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS), površine počitniških hiš (SP),
– na posebnem območju: površine za turizem (BT).
(4) III. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred hrupom):
– na območju stanovanj: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK), površine za samostojne kmetije (SKk) in površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg),
– na območju centralnih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU), površine za izobraževanje (CDi), površine za verske dejavnosti (CDc),
– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS), površine parkov (ZP), površine pokopališča (ZK),
– na površinah razpršene poselitve: površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av), površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask), površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp), površine razpršene poselitve za turizem (Abt),
– na območju voda: VC, razen površin na mirnem območju na prostem.
(5) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom):
– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),
– na posebnem območju: površine za trgovino in storitve (BD), površine zaporov (BDz),
– na območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice (PŽ), ostale prometne površine (PO),
– na območju komunikacijske infrastrukture: območja komunikacijske infrastrukture (T),
– na območju okoljske infrastrukture: površine za oskrbo z vodo (Ov),
– na območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg),
– na območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G) in gozd varovalni (Gv), razen na mirnem območju na prostem.
(6) Ne glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV. ter na meji med II. in IV. pas, ki obkroža IV. območje v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(7) Meja med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med območji namenske rabe prostora (EUP-ji), na katerih je določena III. stopnja in območji za katera je določena IV. stopnja varstva pred hrupom.
136. člen
varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1).
(2) Z uredbo (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju – Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) so določene stopnje varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer:
I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je: območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje so zlasti: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja,
II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(3) Viri EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS je potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne napetosti in so:
– za daljnovod 400 kV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 220 kV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 110 kV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.
3.2.11. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
137. člen
(1) Na območjih, za katera je določena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN dopustne le naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov in naprav,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe prostora,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe OPPN, da se s tem ne povečuje vrednost objektov in da so skladni s predvidenimi ureditvami.
138.člen
OPPN se lahko sprejme za del območja urejanja z OPPN v primerih, ko sprejem celotnega OPPN ni možen zaradi neurejenih lastniških ali drugih razmer, ki onemogočajo sprejem celotnega OPPN v razumnem roku. V takem primeru je predhodno potrebno preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega območja ter določiti prometno ureditev za celotno območje OPPN, s katero se zagotovi povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev javnih površin v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi udeleženci/investitorji.
3.3. Usmeritve za OPPN
139.člen
Za OPPN veljajo dodatne – posebne usmeritve za urejanje in so navedene v nadaljevanju za posamezne EUP.
Usmeritve za oblikovanje v posameznih OPPN so določene v tabeli 2-1. Z oznako ureditvene enote je določena tipologija zazidave. Iz prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne ureditvene enote se kot usmeritev za načrtovanje OPPN upoštevata faktor zazidanosti in faktor izrabe.
140.člen
EUP ZAB-47 LN
V območju pridobivalnega prostora je potrebno urediti zadrževalne bazene in ponikovalnice za površinske meteorne vode. Z zadrževalniki in ponikovalnicami je treba preprečiti spiranje sedimentov in površinskih meteornih vod v vodotok in na območje naravne vrednote.
141.člen
EUP TRS-36 PC in TRS-37 PC
Obvoznica naselja Mirna: Za izvedbo obvoznice naselja Mirna, ki sega tudi v območje Občine Šentrupert, se pripravi OPPN in CPVO.
142.člen
JEDRO ŠENTRUPERTA z EUP ŠEN-01 CDc, ŠEN-05 CU, ŠEN-07 CU, ŠEN-08 CU, ŠEN-09 CU, ŠEN-13 CU, ŠEN-14 CU, ŠEN-19 PC, ŠEN-45 SK, ŠEN-78 PC, ŠEN-80 PC, ŠEN-82 PC, ŠEN-85 PC
Za jedro Šentruperta se pripravi OPPN, ki obsega del naselbinskega jedra Šentruperta. Z OPPN se določi celovitost prostorske ureditve jedra Šentruperta, ureditev prometnih povezav in razširitve trga ter novogradnje večnamenskega centra s poudarjeno kulturno vsebino (v nadaljevanju: večnamenski center).
V postopku priprave OPPN se preverijo in določijo prometne povezave, način umirjanja prometa na trgu, dostopi na trg, ureditev trga, ureditev stavb okrog trga, novogradnja večnamenskega centra na vzhodnem robu trga.
Za ureditev jedra se v postopku priprave OPPN pridobijo variantne idejne rešitve, za katere se predhodno pripravijo strokovne podlage, ki služijo za enotno izhodišče. Samostojni del teh strokovnih podlag pripravi tudi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Idejne variantne rešitve pripravijo vsaj trije različni avtorji. V izbor variantnih rešitev se vključi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
Cilj nadaljnjega urejanja jedra Šentruperta je prerazporeditev dejavnosti, tako da se v jedru omogočijo dejavnosti javnega značaja, možnosti druženja, srečevanja, prireditev. S krepitvijo osrednje vloge Šentruperta v upravnem, kulturnem in turističnem razvoju je ureditev trga upravičena usmeritev. Dejavnosti oskrbe, ki generirajo tovorni motorni promet, se iz jedra prerazporedi na prometno dostopnejše lokacije.
Z ureditvijo javnih površin naj se ustvari enotno urejene površine kjer imajo pešci prednost pred drugimi vrstami prometa, obstoječi različni nivoji se povežejo, tako da se zagotovijo boljši pogoji funkcionalno oviranim osebam.
Pri oblikovanju trga in novogradnji večnamenskega centra naj se ohrani značilnost oboda sklenjenih fasad, ki obdajajo trg oziroma prostor okrog cerkve.
Jedro Šentruperta se z OPN namenja za osrednje dejavnosti. Grafično prikazane razmejitve podrobnejše namenske rabe prostora v območju OPPN za jedro Šentruperta (grafični prikaz list 3.11 v merilu 1:5000) imajo usmeritven značaj, razmejitve se z OPPN lahko določijo tudi drugače. Razmejitve med površinami za osrednje dejavnosti in prometnimi površinami se podrobneje določijo z OPPN.
3.4. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
143.člen
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev za urejanje veljajo v nekaterih enotah urejanja prostora še posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju tega odloka. V primeru, da so posebni PIP drugačni od skupnih PIP, veljajo posebni PIP.
144. člen
EUP PRE-34 IK
V območju so na lokacijah nekdanjih objektov opekarne dopustne dodatno, poleg skupnih pogojev, še novogradnje objektov za rekreacijo in spremljajoče dejavnosti k rekreaciji. Glede oblikovanja osnovnih objektov poleg skupnih veljajo naslednji posebni pogoji:
– skupna zazidana površina objektov 300 m2 (v to površino se ne štejejo enostavni in nezahtevni objekti),
– višina objektov P+M.
Obstoječi dimnik nekdanje opekarne se ohrani, v načrtovanje posegov v objekt in v vplivno območje dimnika je potrebno vključiti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
145.člen
EUP ŠEN–76 REK
V EUP ŠEN–76 REK je dopustno urediti muzej na prostem - skansen s starimi kozolci.
146. člen
EUP ŠKR-01 BT
V tem EUP veljajo dodatni PIP:
Na parcelah 432/1 in 432/2, obe k.o. Šentrupert, so dopustne ureditve parkovnih površin in spremljajočih objektov parkovne ureditve. Gradnje novih objektov niso dopustne, razen podzemnih objektov.
147. člen
EUP RAK-39 PO
V EUP RAK-39 PO (p), kjer se dopušča ureditev parkirišča, ni dopustno nasipavanje terena ali zviševanja nivoja novo urejenih površin.
148. člen
EUP PRE-05 IG in BIS-17 SK
V območjih PRE-05 IG in BIS-17 SK je pred poseganjem v prostor potrebno preveriti poplavno varnost.
149. člen
EUP ŠEN-16 IG in VRH-01 IG
Za območji ŠEN-16 IG in VRH-01 IG so izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti in so posegi možni v skladu z elaboratom, pred poseganjem v prostor morajo biti izvedeni vsi predvideni omilitveni ukrepi.
150. člen
EUP HOM-30 VIN, HOM-34 VIN, HOM-01 BT in HOM-02 BT
V območjih HOM-30 VIN (Abt), HOM-34 VIN (Ask ), HOM-01 BT in HOM-02 BT niso dopustni posegi v prostor do ukinitve varstva vodnih virov na navedenih površinah.
3.5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja – ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi)
151. člen
Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatne usmeritve in omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz smernic in celovite presoje vplivov na okolje.
3.5.1. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
152. člen
EUP RAK-38 ZS
V EUP RAK-38 ZS je dovoljeno le umeščanje sprehajalnih poti in trim stez ter parkovne opreme kot so npr. klopi. Umeščanje teh objektov je dovoljeno na obstoječem suhem, utrjenem terenu in tako, da je potrebno odstraniti čim manj gozdnega drevja. V okolico mlake se objektov ne umešča, razen dvignjenih lesenih brvi, ki ne spremenijo ekoloških lastnosti habitata. Prav tako se močvirnatih zemljišč ne nasipa. V okolici mlake se v sodelovanju z ZRSVN OE Novo mesto postavi informativne table, ki bodo opozarjale na pomen mokrotnih habitatov za zavarovane vrste.
153. člen
EUP: ZAL-02 CDc, HOM-03 CDc, VEG-01 CDc, VEG-02 CDc, GJE-01 CDc, ŠEN-01 CDc
Zaradi varstva netopirjev se je potrebno pred prenovo ali drugimi deli v ostrešjih in zvonikih cerkva in drugih objektih z evidentiranimi kolonijami netopirjev posvetovati z OE ZRSVN. Evidentirana zatočišča kolonij netopirjev zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11) so v cerkvah: Sv. Neže na Zaloki, sv. Duha na Homu, sv. Kancijana v Gorenjih Jesenicah, sv. Ruperta v Šentrupertu, sv. Frančiška Ksaverja in kapeli Žalostne Matere Božje na Veseli Gori.
154. člen
EUP: BIS-22 SK, DPŠ-15 SK, ŠEN-56 SK, TRS-21 SK, ZAB-10 SK, ZAB-11 SK
Na območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vrednot se pri načrtovanju objektov upošteva varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in se glasijo: »Na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo posegi v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote).«
155. člen
EUP ZAB-32 SK
Na parc. št. 720, k.o. 1401 Novo Zabukovje v območju naravne vrednote Cetiska je graditev dopustna le v obcestnem prostoru v navezavi na obstoječo stavbo, pri čemer se ostalo območje ohranja kot travnik brez ureditev.
156. člen
EUP SLV-01 BDz in SLV-02 BDz
V EUP SLV-01 BDz in SLV-02 BDz naj se ohranja obstoječi drevored. Odmiki objektov naj bodo od posameznih dreves odmaknjeni toliko, da se ne poškoduje koreninski sistem dreves drevoreda.
157. člen
povozi dvoživk
EUP: RAK-02 PC, RAK-03 PC in BIS-05 PC
Na območjih RAK-02 PC, RAK-03 PC in BIS-05 PC je za preprečitev povozov dvoživk potrebno pri rekonstrukciji ceste izvesti podhode in ograje za varen prehod dvoživk pod cesto.
Na odsekih cest, ki potekajo med gozdom in vodnimi telesi, je potrebno posege (rekonstrukcije, novogradnje cest) uskladiti s pristojnim zavodom za varstvo narave.
158. člen
EUP OKR-11 SK (v)
Novogradnjo objekta/ov na parceli št. 395/1, k.o. 1400 v območju OKR-11 SK je dopustno postaviti na južnem robu parcele št. 395/1, k.o. 1400, pri postavitvi novogradnje objekta je treba doseči max. možne odmike od cerkve.
159. člen
osvetljevanje objektov v območjih naravnih vrednot
Gradbeno inženirskih, nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov v območjih ohranjanja narave naj se praviloma ne osvetljuje.
160. člen
Na območjih z namensko rabo ZS in BT v varovanih območjih narave (območja Natura 2000, naravne vrednote) so dopustni le enostavni in začasni objekti, ki niso v nasprotju z varstvenimi pogoji varovanih območij in prispevajo k njihovemu varstvu, ter objekti skladni z osnovno in podrobnejšo namensko rabo.
4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
161. člen
(1) Občina bo:
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN,
– zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev,
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN.
162. člen
okoljski monitoring plana
V skrbi za zdravje občanov in doseganje okoljskih ciljev bo Občina Šentrupert spremljala uresničevanje plana – OPN in vpliv izvedbe plana na zdravje občanov s spremljanjem naslednjih okoljskih kazalcev:
-----------------------------------------------------------------
Okoljski cilji Kazalci stanja okolja
-----------------------------------------------------------------
Kakovost zraka Povprečni letni dnevni promet
(PLDP)
-----------------------------------------------------------------
Delež objektov priključenih na
kotlovnice, ogrevanje na plin in
obnovljive vire energije
-----------------------------------------------------------------
Št. zavezancev za emisijski
monitoring
-----------------------------------------------------------------
Št. industrijskih con
-----------------------------------------------------------------
Zmanjšanje hrupa Povprečni letni dnevni promet
(PLDP)
-----------------------------------------------------------------
Dolžina pomembnih cest in
železnic skozi naselja
-----------------------------------------------------------------
Št. stikov II. in IV. območja
varstva pred hrupom
-----------------------------------------------------------------
Št. zavezancev za monitoring
hrupa
-----------------------------------------------------------------
Čiste površinske in podzemne Kemijsko stanje površinskih voda
vode
-----------------------------------------------------------------
Kemijsko stanje podzemnih voda
-----------------------------------------------------------------
Kakovost pitne vode
-----------------------------------------------------------------
Površina stavbnih zemljišč v
vodovarstvenih območjih
-----------------------------------------------------------------
Število prebivalcev glede na
posamezni vodni vir
-----------------------------------------------------------------
Število prebivalcev priključenih
na kanalizacijo
-----------------------------------------------------------------
Število malih komunalnih
čistilnih naprav
-----------------------------------------------------------------
Število greznic
-----------------------------------------------------------------
Poraba pitne vode na prebivalca
-----------------------------------------------------------------
Zmanjšanje svetlobnega Poraba el. energije za javno
onesnaževanja razsvetljavo na prebivalca
-----------------------------------------------------------------
Zmanjšanje elektromagnetnega Št. objektov z varovanimi
sevanja – EMS prostori v vplivnem pasu virov
EMS v vplivnem pasu EMS
-----------------------------------------------------------------
163. člen
etapnost in zaporednost urejanja območij
Občina bo s programom komunalnega opremljanja skrbela za postopnost in zaporednost opremljanja novih razvojnih območij. Nova razvojna območja se bodo opremljala skladno z zaporednim urejanjem infrastrukturnega omrežja.
164. člen
merila za odstopanje od OPN
(1) Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v prostoru (neskladnost katastrskih prikazov in stanja v prostoru) ter zaradi pomanjkljivih evidenc, tehnično ni mogoče z zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere veljajo usmeritve v OPN in določbe v PIP. Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v takih območjih.
(2) Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN: ceste v poselitvenih območjih (naseljih) so prikazane po parcelah zemljiškega katastrskega prikaza; v območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(3) V OPN so površine cest lokalnega pomena zunaj poselitvenih območij prikazane po ZKP in na posameznih odsekih po dejanskem stanju v prostoru. Površine cest so informativnega pomena in niso pogoj za dovoljevanje posegov cestne infrastrukture. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine cest, potrebno vključiti pristojnega upravljavca cest, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(4) V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN: glede namembnosti površin primarne rabe (to je v območjih, ki niso namenjena poselitvi) so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha.
165. člen
kriteriji za dopolnjevanje OPN
Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za dopolnitev:
– ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta,
– ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
– ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, v območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine,
– ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
166. člen
S sprejetjem OPN Občine Šentrupert preneha veljati PROSTORSKI PLANSKI AKT: Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 2/90, 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97, 47/98, 61/98, 49/99, 18/00, 46/01, 7/02, 65/02, 91/02, 59/04, 82/04 in 65/06).
167. člen
S sprejetjem OPN Občine Šentrupert prenehajo veljati PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI:
– Prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Trebnje /planske celote 1, 3, 4, 5/ (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 15/9, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05) in Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje /planske celote 1,3,4,5/ (Uradni list RS, št. 113/07) in Obvezna razlaga 13., 28., 29., 30., 38.a in 39. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje – planske celote 1, 3, 4, 5 (Uradni list RS, št. 108/08),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Šentrupert (Uradni list RS, št. 68/05),
– Prostorsko ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 40/94).
168. člen
V OPN Občine Šentrupert ostajajo v veljavi PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI:
– Odlok o sprejetju ZN za območje urejanja obrtno-podjetniške cone Šentrupert (Uradni list RS, št. 50/93).
169. člen
V OPN Občine Šentrupert so prikazani državni lokacijski načrti:
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 400 kV Beričevo – Krško (Uradni list RS, št. 5/06).
170. člen
Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj in priprave OPPN se nadaljujejo in končajo po prostorskih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN.
171. člen
OPN Občine Šentrupert je na vpogled na Občini Šentrupert in na spletnem portalu www.sentrupert.si
172. člen
Določbe odloka o OPN se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o OPN daje pristojna strokovna služba Občine Šentrupert. Uradne razlage odloka o OPN sprejema občinski svet.
173. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi odloka v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0028/2008-79
Šentrupert, dne 25. septembra 2013
Župan
Občine Šentrupert
Rupert Gole l.r.
