Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 19. redni seji dne 30. 9. 2013 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje OP 5 ZS 27 – Kolenc v Zagorju ob Savi, ki ga je izdelalo podjetje AKA, d.o.o. Trbovlje, pod številko projekta 01/12, v septembru 2013.

Občinski podrobni prostorski načrt sestavlja tekstualni in grafični del ter obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta.

(1) Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na travniškem, s sadnim drevjem zasajenem, relativno strmem jugovzhodno orientiranem pobočju osrednjega obrobja mesta Zagorje ob Savi, ki meji na obstoječo pozidavo na Vinski, Pintarjevi in Cesti 9. avgusta v Zagorju ob Savi. Območje urejanja se prometno navezuje na Vinsko cesto, ki poteka po zahodni meji.
(2) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) je enota urejanja z oznako OP 5 ZS 27 – Kolenc opredeljena kot območje za stanovanja.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so:
– individualna stanovanjska gradnja,
– nova dovozna cesta,
– gospodarska javna infrastruktura.

(1) Območje načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 676/18 – del, 676/43, 676/45, 676/46, 676/47, 676/48, 676/49, 676/50, 676/51, 676/52, 676/55, 688/1, 689/1, vse k.o. 1886 – Zagorje – mesto. Površina območja meri 1,4 ha.
(2) Za izvedbo priključkov novih objektov na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(3) Na območju načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov.

(1) Območje je na vzhodu in jugu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo na Vinski, Pintarjevi in Cesto 9. avgusta v Zagorju ob Savi, proti severu pa so zelene površine pobočja Gorice, ki so poraščene z gozdom. Zahodno od Vinske ceste območje meji na osrednje zagorsko pokopališče.
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko nove dovozne ceste s priključkoma na Vinsko cesto.
(3) Obravnavana prostorska ureditev, ki načrtuje novo naselje individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš s pripadajočo infrastrukturno in prometno ureditvijo območja, predstavlja dopolnitev obstoječe individualne stanovanjske gradnje v neposredni bližini in širše nima vpliva na sosednja območja.

(1) Načrt ureja površine na obrobju mesta, ki s priključitvijo nove dovozne ceste na Vinsko cesto predstavlja širitev mestnih stanovanjskih površin.
(2) Na ureditvenem območju se na zemljiščih za gradnjo načrtuje novo naselje individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš. Območje bo opremljeno z vso potrebno prometno in komunalno infrastrukturo.
(3) Na območju je načrtovanih šest individualnih stanovanjskih hiš. Do posameznega objekta so zagotovljeni dostopi in dovozi ter zadostno število parkirnih prostorov.
(4) Na območju OPPN se v stanovanjskih objektih dopušča opravljanje le naslednjih dejavnosti:
– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
– 68 Poslovanje z nepremičninami
– 69 Pravne in računovodske dejavnosti
– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje
– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga
– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
– 82 Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti
– 86 Zdravstvo: samo 86.23, 86.9
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910
– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: samo 90.030
– 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo
– 96 Druge storitvene dejavnosti.
(5) Severni del območja urejanja nad dovozno cesto k objektu Vinska cesta 5 zaradi strme konfiguracije terena ostaja nepozidan, del kot zatravljena zelena površina objekta Vinska cesta 5, del kot zelena primestna gozdna površina.

Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave do širine oziroma višine predvidene s tem odlokom,
– redno in investicijsko vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– odstranitve objektov,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

(1) Vsi objekti so zasnovani kot podolgovati kubusi, orientirani vzdolžno z daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Objekti so sodobno zasnovani, z enokapnimi ali dvokapnimi strehami. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov.
(2) Objekti so etažnosti P+M ali K+P+M, kleti so lahko delno vkopane z garažami v kleti objekta, locirane pred, ob ali pod objektom, streha kleti pred ali ob objektu služi kot terasa pritličja.
(3) Maksimalni tlorisni gabariti objektov:

+---------------------+-----------------------------------------+
|– objekta 1 in 2:    |14,40 m x 8,00 m + 14,40 x 6,00 m        |
+---------------------+-----------------------------------------+
|– objekt 3:          |12,00 m x 8,00 m + 12,00 x 6,50 m        |
+---------------------+-----------------------------------------+
|– objekta 4 in 5:    |12,00 m x 8,00 m + 12,00 x 3,50 m        |
+---------------------+-----------------------------------------+
|– objekt 6:          |17,00 x 12,00 m s samostojno garažo 6,00 |
|                     |x 10,00 m                                |
+---------------------+-----------------------------------------+

FZ (faktor zazidanosti) = 0,4;
FZP (faktor zelenih površin) = 10 %.
(4) Fasade so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo ali drugi sodobni materiali, s poenoteno uporabo barv v lestvici toplih zemeljskih barv. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je prepovedana.
(5) Na objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v ravnini strešin oziroma fasade.
(6) Odmiki regulacijskih linij:
– odmik od ceste min. 5,00 m
– odmik od parcelnih mej min. 3,00 m
– odmik med objekti min. 6,00 m.

Dostopi in dovozi do objektov so predvideni s strani dovozne ceste, kjer so predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine. Zunanje pohodne površine naj se oblagajo v naravnem kamnu, ki je protizdrsno obdelan. Dovozi in dvorišča se lahko asfaltirajo ali oblagajo z betonskimi tlakovci. Okolice objektov so zatravljene in zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem.

(1) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), ki se prilagajajo obstoječim ureditvam do višine 1,0 m.
(2) V območju nivojskega križišča občinskih cest in novih priključkov na občinsko cesto ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
(3) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna urbana oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu občinske ceste, ne smejo biti nameščeni oziroma grajeni v 1 m pasu bankine in ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost ceste. Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje meje oddaljeni najmanj 1,5 m.
(4) Zunanji rob zasebnega parkirišča (robnik, zid …) ob občinski cesti mora biti od roba cestnega telesa odmaknjen najmanj 1 m.
(5) Škarpe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1 m.
(6) Ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti.
(7) Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo. Naklon strehe, kritina, fasada, naj se poenoti z osnovnim objektom, izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, zimski vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Nezahtevnih in enostavnih objektov se ne sme postavljati na vedutno izpostavljenih legah.

(1) Vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti praviloma priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno ter elektroenergetsko omrežje.
(2) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
(3) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
(6) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po njeni izgradnji.
(7) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(8) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Območje se prometno navezuje na Vinsko cesto. Priključevanje območja se na zahodni strani uredi z novim priključkom na obstoječo kategorizirano javno občinsko cesto JP 982071.
(2) Karakteristični normalni profil nove dovozne ceste znaša:
– vozni pasovi 2 × 2,0 m
– bankina 0,75 m oziroma mulda 0,50 m + 0,25 m bankina.
(3) Os ceste A se prilagaja terenu in predvidenim objektom ob cesti, niveletni potek pa je zasnovan tako, da je zemeljskih del za potrebe objektov nad in pod cesto čim manj. Kljub temu je težko zagotoviti optimalno višino nivelete ceste za vse objekte, saj je teren v prečni smeri na cesto precej strm (cca 33 % nagiba).
(4) Niveleta ceste A ima tako maksimalen vzdolžni nagib cca 7,4 %, poteka pa deloma v vkopu (začetni in končni del), srednji del pa je v nasipu. Zaradi relativno neugodnega terena je zato potrebna gradnja podpornih in opornih konstrukcij (kamnita zložba ali A.B. zid). Prav tako bo potrebna gradnja podpornih in opornih konstrukcij ob nekateriih individualnih priključkih in dvoriščih hiš.
(5) Pred asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod asfaltnimi površinami.
(6) Obravnavano območje bo območje umirjenega prometa – cona 30 km/h, z zelo nizko prometno obremenitvijo.

Stanovanjski objekti morajo imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni parceli.
Če se v stanovanjskem objektu opravlja s tem odlokom dovoljena dejavnost, se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima dejavnost, določi eno parkirno mesto.

(1) Obravnavano območje se priključuje na javno vodovodno omrežje Zagorje-visoka cona. Hidrostatična višina vodnega stebra znaša 310 m. Na predmetnem območju poteka črpalni cevovod iz PE 63 in oskrbovalni iz PVC 160 s signalnim in elektro napajalnim kablom. Koridor obstoječega javnega vodovoda poteka preko območja in ga je potrebno od vstopnega dela na parceli št. 654, k.o. Zagorje – mesto (Cesta 9. avgusta 35) do vzhodnega dela parcele št. 676/45, k.o. Zagorje – mesto prestaviti tako, da bodo zagotovljeni odmiki od objektov minimalno 3,0 m ter vkopani v normalno globino obratovanja (maksimalno 1,0 m nadkritja).
(2) Priključitev sekundarnega vodovodnega omrežja PE 110 se izvede na primarno javno vodovodno omrežje iz PVC 160 preko zasuna DN 100 z vso potrebno ostalo vodovodno armaturo in poteka po bodočih javnih površinah. Sekundarno vodovodno omrežje iz PE 110, na katerega se priključujejo nadtalni hidranti iz nerjavne pločevine DN 100 z vso potrebno vodovodno armaturo (zasuni, teleskopski nastavki, cestne kape ipd.) ter hišni priključki se izvedejo na javnih površinah, dostopni na način, da je mogoče normalno upravljanje. Število in lokacija nadtalnih hidrantov je določena skladno z veljavnim Pravilnikom o zunanjih hidrantnih omrežjih in je prikazana v grafični prilogi.
(3) Hišni priključki se izvedejo z navrtnimi zasuni s teleskopskimi nastavki in LTŽ cestno kapo. Priključni cevovod je iz PE 32 položen v zaščitno cev do vodomernega jaška. Vodomerni jašek je tipske izvedbe DN 50 cm z vso potrebno vodovodno armaturo. Lokacija vodomernega jaška mora biti čim bližje javnim površinam na lahko dostopni nepovozni površini. Od vodomernega jaška se vodi priključni vodovod, cev PE 80 d 32 PN 12,5 do bodočega stanovanjskega objekta
(4) Ker je na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko do izgradnje kompletnega novega javnega vodovodnega omrežja posamezni stanovanjski objekti z ustreznimi tehničnimi rešitvami priključijo na posamezne novozgrajene odseke predvidenega vodovodnega omrežja skladno s soglasjem za priključitev pristojnega upravljavca.
(5) Za primarno in sekundarno vodovodno omrežje je potrebno podeliti služnostno pravico uporabe in vzdrževanje pred pričetkom obratovanja in prenosa lastništva na Občino Zagorje ob Savi.

(1) Odpadne in meteorne vode iz predmetnega območja se zbirajo in odvajajo preko armiranih poliesterskih ceveh ali UKC PVC cevi z ustreznimi vodotesnimi revizijskimi jaški. Pokrovi na revizijskih jaških morajo biti iz LTŽ na zaklep z nosilnostjo glede na predvideno obtežbo. Pred priključevanjem naj se meteorne vode iz objektov zbirajo v zbiralnikih za deževnico. Priključevanje hišnih priključkov in meteorne vode iz javnih površin na javno kanalizacijsko omrežje se izvede preko sifonov.
(2) Objekta 4 in 5 se priključujeta na javno kanalizacijo ob Cesti 9. avgusta ID 2056. Objekta 1 in 2 in odvodnjavanje iz ceste, ki napaja objekt 1, 2, 4 in 5, se priključujejo na javno kanalizacijo na Vinski cesti ID 1033. Objekta 3 in 6 se priključujeta na obstoječ priključek na Cesti 9. avgusta. Priključitev se izvede preko novih revizijskih jaškov, izvedenih na način, ki ustreza njihovi lokaciji, z minimalno diferenčno razliko + 30 cm (povoznost, obremenitev, sifon, vrtinčasto priključevanje ipd.).
(3) Onesnažene padavinske vode iz javnih površin, zemljišč, dvorišč, parkirišč, cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem predhodno ustrezno prečiščene (peskolovi in lovilci olj).
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o kanalizaciji ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(5) Ker je na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko do izgradnje javne kanalizacije posamezni stanovanjski objekti z ustreznimi tehničnimi rešitvami priključijo na posamezne novozgrajene odseke predvidenega kanalizacijskega omrežja, skladno s soglasjem za priključitev pristojnega upravljavca.
(6) Investitor mora za vso komunalno infrastrukturo, ki bo dana v last in upravljanje Občine Zagorje ob Savi, urediti potrebne služnostne in ostale zemljiško-knjižne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje te infrastrukture, vključno z vpisom v zemljiško knjigo in z uporabnim dovoljenjem.

(1) Obvezna je izvedba dreniranja pobočja pred pričetkom gradnje dovozne ceste in objektov. Predlagana je izvedbo drenažnega sistema v obliki črke Y z dnom v laporju ali laporasti glini, s katerim se bodo izboljšale stabilnostne razmere in s tem omogočila izvedba dovozne ceste in zunanje ureditve objektov.
(2) Predlagana trasa drenažnega sistema je vrisana v grafičnih prilogah. Vzdolž grape naj se izvede zbirno drenažno rebro od 2,5 do 3,5 m. Dno rebra naj seže vsaj 0,2 m v plast laporaste gline ali laporja. V dnu kamnitega rebra je predlagana drenažna cev DK-25 v betonski muldi, za stranska kraka rebra pa se lahko uporabi cev D-15. Nad drenažno cevjo se lahko po isti trasi predvidi tudi kanalizacija. Kamnito rebro naj se izvede iz lomljenca karbonatnega izvora Ø 20–40 cm v drenažnem betonu.
(3) Izkop in izvedba kamnitih reber in drenaž naj poteka od zgoraj navzdol, v kampadah dolžine do 6 m. Naklon brežine gradbene jame naj bo do 2:1, izkope pa bo potrebno varovati z razpiranjem.
(4) Drenažna kamnita rebra bodo zaradi znižanja vodostaja izboljšala geotehnične karakteristike zgornjega razmočenega dela preperine, zato bo po izvedbi dreniranja tudi izvedba objektov in dovozne ceste manj zahtevna.

(1) Na območju urejanja poteka obstoječa podzemna SN kabelska povezava 20 kV TP Lisca–TP Partizan, ki jo je potrebno zaradi načrtovanega objekta prestaviti. Na meji ureditvenega območja poteka tudi podzemni nizkonapetostni kablovod 0,4 kV, ki služi kot napajalni vod za distribucijo odjemalcev dela Pintarjeve ulice.
(2) Za potrebe stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi kabelski NN razvod. Energija je na voljo v obstoječi transformatorski postaji TP LISCA.
(3) Do kabesko razdelilno merilne prostostoječe omarice PMO-1 se položi kabel 4x150+2,5 mm Al. Iz PMO-1 se napajajo objekti 1, 3 in 6. Iz PMO-2 pa se napajajo objekti 2, 4 in 5. Do posameznih objektov se kabli položijo v stigmaflex cevi fi 110 mm. Izpod povoznih površin se cevi obbetonirajo.
(4) Ob omarici PMO-1 se predvidi še omarica za svetilke zunanje razsvetljave.
(5) Kolikor bo zaradi izgradnje stanovanjskih hiš potrebno izdelati morebitne prestavitve vodov, demontaže, ureditve mehanskih zaščit elektroenergetske infrastrukture, je potrebno le-to projektno obdelati v skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo.
(6) Elektro energetska infrastruktura v lasti Elektra Ljubljana, d.d., ki je predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji nadomestnih elektroenergetskih objektov ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem distribucijskega omrežja o predaji le-teh v osnovna sredstva upravljavca distribucijskega omrežja.
(7) Objekt, ki ima v grafičnih prilogah oznako št. 6, se lahko pred izvedbo kabelskega NN razvoda priključi na obstoječi A-drog na parceli 676/57, k.o. Zagorje – mesto. Za potrebe izgradnje stanovanjske hiše št. 6 je potrebno najprej prestaviti visokonapetostni zemeljski kablovod, ki poteka na območju gradnje stanovanjske hiše.
(8) Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(9) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje.

(1) Na obravnavanem območju ni glavnega TK omrežja in ni na razpolago novih TK kapacitet.
(2) Za potrebe novih stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi kabelski TK razvod. Na obstoječe TK omrežje se inštalacija veže v obstoječem telefonskem jašku pri objektu Cesta 9. avgusta 23.
(3) Do vsakega objekta se položi nova kabelska kanalizacija s stigmaflex cevmi. Predvidijo se tudi vmesni jaški z ustreznimi litoželeznimi pokrovi.

(1) Na obravnavanem območju ni KKS omrežja.
(2) Za potrebe novih stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi kabelski KKS razvod. Na obstoječe KKS omrežje se inštalacija veže na obstoječi hišni priključek na objektu Pintarjeva cesta 50.
(3) Do vsakega objekta se položi nova kabelska kanalizacija s stigmaflex cevmi. Predvidijo se tudi vmesni jaški z ustreznimi litoželeznimi pokrovi in dve novi INOX KKS-S4 razvodni prostostoječi omarici.

(1) Javna razsvetljava se uredi ob novi dovozni cesti. Izvede se s tipskimi kandelabri in svetilkami, ki ustrezajo obstoječi zakonodaji.
(2) Javna razsvetljava mora zagotavljati ustrezen nivo varnosti cestnega prometa, razsvetljava javnih površin mora zagotavljati ustrezen nivo splošne varnosti ljudi in premoženja.
(3) Predvideni kablovodi so tipa NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Izvedejo se v zemeljski kanalizaciji ustreznega premera in z uvodnimi jaški pri drogovih ter ozemljijo. Drogovi JR morajo biti standardne tipske ravne izvedbe, višine med 4,0 do 7 m ter v celoti pocinkani.
(4) Razdalja med drogovi javne razsvetljave bo 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znašala od 0.5 m do 1 m.
(5) Kjer je primerno, naj se uredi redukcija svetlobnega toka v nočnem času oziroma popolni izklop posameznih svetilk.
(6) Nova javna razsvetljava se lahko priključi na obstoječe omrežje, če to dopuščajo karakteristike obstoječega omrežja, v nasprotnem primeru se mora urediti novo odjemno mesto JR.
(7) Izbrana morajo biti takšna svetila z visokimi izkoristki, čim manjšo porabo el. energije, nizkimi stroški vzdrževanja in dolgo življenjsko dobo, s popolnoma ravnim steklom oziroma svetilke brez sevanja svetlobe nad vodoravnico in brez bleščanja ter sevanja svetlobe v bivalne prostore, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z odlokom o urejanju javne razsvetljave na območju Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 101/06), Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 ter priporočili SDR – razsvetljava in signalizacija za promet PR 5/2-2000.

(1) Na obravnavanem območju še ni zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje.
(2) Za energetsko oskrbo obravnavanega območja se predvidi zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrežja. Izvede se zankasto plinovodno omrežje, ki se naveže na odsek veje 33 PE 160 na eni strani in zaključi z navezavo na odsek 3C PE 63 na Vinski cesti. Trasa plinovoda, PE 63 se predvidi v koridorju z ostalimi komunalnimi vodi (vodovod, kanalizacija), po predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem. Predvidene trase komunalnih vodov morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo priključnih plinovodov po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov.
(3) Plinski priključki za posamezni stanovanjski objekt se izvedejo iz cevi PE d 32. Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah).
(4) Gradnja plinovodnega omrežja bo izvedena na osnovi določil koncesijske pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja kot razširitev obstoječega omrežja.
(5) Gradnjo plinovodnega omrežja lahko izvaja skladno s koncesijsko pogodbo izključno sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajaci pod nadzorom sistemskega operaterja.
(6) Sistemski operater krije sorazmerne stroške gradnje, od investitorja pa lahko zahteva kritje morebitnih nesorazmernih stroškov gradnje plinovodnega omrežja na način, kot to določa koncesijska pogodba.
(7) Priključitev na plinovodno omrežje se izvede skladno s 16. členom Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem na območju Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 32/07).
(8) Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev po 49.b členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D, Uradni list RS, št. 57/12).
(9) Pri projektiranju in izgradnji je potrebno upoštevati parametre v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02) ter tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja plinskega omrežja.

(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stanovanjskih objektov naj se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd. …).
(2) Kot vir ogrevanja je možno uporabljati tudi plin, kurilno olje, les ipd., vendar emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z uredbo, navedeno v 25. členom tega odloka.

(1) Obravnavano območje ne posega na registrirane enote kulturne dediščine, zato ni posebnih dodatnih usmeritev.
(2) Priporoča se, da je območje predhodno arheološko raziskano:
– najprej se opravi historično analizo prostora;
– nato se opravi izkop strojnih testnih jarkov;
– na podlagi rezultatov terenskih pregledov se določi obseg in način arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih sedemindvajsete alineje 3., 31., 33., 34. in 85. člena ZVKD-1.
– Po določilu že citiranega 34. člena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor posega v prostor.
(3) V primeru, da predhodne arheološke raziskave ne bodo opravljene je zahtevano, da se omogoči strokovni konservatorski arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (56. člen ZVKD-l). Zaradi priprave konservatorskega nadzora je investitor (oziroma izvajalec) o točnem datumu zemeljskih del dolžan pisno obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS štirinajst dni pred samim pričetkom zemeljskih del.
(4) Stroški strokovnega konservatorskega arheološkega nadzora ne bremenijo investitorja.

(1) Ohranjanje narave in naravnih vrednot: Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2, v nadaljevanju: ZON) za območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim načrtom izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. V primeru, da gre za pripravo prostorskega akta na območjih strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila 36. člena ZON.
(2) Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjske objekte je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat.
(3) Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektih (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri energije.
Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11).
(4) Varovanje tal: Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.
(5) Varstvo voda: Ureditveno območje se nahaja izven vodovarstvenega območja.

(1) Na celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi. Ekološki otok je načrtovan ob uvozu na ureditveno območje.
(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Ob objektu je potrebno predvideti prostor za tri zabojnike za odpadke in sicer zabojnik za preostanek odpadkov, za organske odpadke in embalažnino.
(3) Organski odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno.
(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11).
(5) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih.

(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje MSC lestvici.
(2) Za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.

(1) V OPPN so s področja varstva pred požarom upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov – zagotovljeno je zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,
– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte – stanovanjski objekti so od sosednjih parcelnih mej oddaljeni min. 3,00 m,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z novim vodovodom in zunanjim hidrantnim omrežjem skladno z veljavnimi predpisi,
– na vodovodnem omrežju bodo nameščeni nadzemni hidranti,
– vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog.
(2) Za zagotavljanje požarne varnosti, je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred požarom.
(4) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

(1) Za območje OPPN je izdelan geološko geotehnični elaborat, ki je kot priloga sestavni del tega načrta.
(2) Obravnavano pobočje je zgrajeno iz oligocenskega krovnega laporja, ki pa je na površini prekrit z različno debelo plastjo preperine. Na obravnavani lokaciji je bilo izvedenih 17 sondažnih jaškov, vsi so segli v krovni lapor ali trdno laporasto glino, ki ponekod leži tik naj njim. V območju slemen obeh grebenov leži drobno plastovit krovni lapor plitvo pod površjem in je na površini prekrit le z 0,3 do 0,8 m debelo plastjo grušča laporja in delno tudi s peščeno glino. Na vznožju in stranskih pobočjih, ki padajo proti grapi, pa je debelina preperine nad krovnim laporjem nekoliko večja in znaša od 1,0 do 1,5 m. V preperini na tem delu prevladuje peščena glina. Največja debelina preperine je v osrednjem delu grape (od 2,4 do 3,0 m), kjer pobočje na tem delu kaže znake razmočenosti in površinske plazovitosti (valovit teren, poševno rastoča drevesa). Na tem območju v preperini prevladuje razmočena peščena glina.
(3) Glede na ugotovljeno sestavo je obravnavano področje za gradnjo stanovanjskih hiš v glavnem primerno, izjema je le osrčje grape, kjer je debelina preperine nekoliko večja, pobočje pa kaže znake površinskega plazenja. Vse objekte in oporne ter podporne konstrukcije bo potrebno v celoti temeljiti v trdnem laporju ali trdni laporasti glini, ki ponekod leži nad njim. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdnega krovnega laporja ali trdne laporaste gline. Temeljenje objektov in konstrukcij v peščeni glini srednje do težko gnetne konsistence na obravnavani lokaciji ni dopustno.
(4) Najmanj težav pri temeljenju objektov in konstrukcij je pričakovati na območju obeh grebenov, kjer leži krovni lapor (Ok) precej plitvo pod površino (od 0,3 do 0,8 m) in bodo izkopi za objekte in temelje segli že dovolj globoko vanj. Geološko najbolj ugodna bo torej gradnja objektov 2, 5 in 6, ki so locirani na območju grebenov. Tudi pri temeljenju objektov v pobočju, kjer leži krovni lapor ali laporasta glina na globini od 1,0 do 1,5 m (Ok–pre), večjih težav ni pričakovati. Priporočljivo je, da se objekti podkletijo, gradnjo objektov na nasutih ali vkopanih platojih pa na tem območju pa odsvetujemo. Material iz izkopov za izvedbo nasipov ne bo primeren brez predhodne izvedbe podpornih konstrukcij, ki jih je obvezno temeljiti v trdni podlagi. Objekti bodo zaradi konfiguracije terena na zaledni strani objekta nekoliko vkopani v pobočje, zato bodo na tem delu temelji že segli v primerno plast, na sprednji strani pa bo temelje potrebno ustrezno poglobiti ali jih podbetonirati. Na tem delu je predvidena gradnja objektov 1 in 3, kjer so v sondažnih jaških ugotovili globino trdne podlage od 1,2 do 1,4 m.
(5) Najbolj neugoden za gradnjo je osrednji del grape, kjer leži podlaga, primerna za temeljenje, od 2,4 do 3,0 m pod površino, kar pomeni globino temeljenja od 2,9 do 3,5 m pod površino. Ker je preperina na tem delu tudi precej razmočena in kaže znake plazenja, bi bilo globoke izkope za objekte zavarovati z zagatnicami. Objekte bi bilo potrebno podkletiti, poleg tega pa bi bila potrebna še izvedba zamenjave tal izpod temeljev z gramozno ali kamnito blazino, kar je precej zahtevno. V blazini izpod temeljev bi se namreč zbirala podtalnica, zato bi jo bilo potrebno ustrezno odvodnjavati. Objekti niso locirani v kritičnem delu grape oziroma so od osrednjega dela grapa odmaknjeni.
(6) Na meji med kritičnim delom grape in pobočjem, prekritim s tanjšo plastjo preperine (Ok-pre), je lociran le objekt 4, vendar je lociran bolj proti grebenu. Na tem delu je bila v sondažnih jaških ugotovljena nekoliko večja globina podlage primerne za temeljenje (od 2,4), zato je možno, da bo na spodnji strani objekta potrebna zamenjava tal izpod temeljev, odvisno od kote tlaka objekta. Možno je, da bo pri izvedbi izkopa objekta potrebno varovanje gradbene jame. Na vsak način pa bodo geološke razmere na tej lokaciji neprimerno bolj ugodne po izvedbi dreniranja pobočja.
(7) Za potrebe projektiranja so podani osnovni podatki za temeljenje objektov, opornih in podpornih konstrukcij:
– Minimalna potrebna globina temeljenja objektov in opornih ter podpornih konstrukcij je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plast trdne laporaste gline ali laporja. Dopustno obtežbo tal v trdni laporasti glini po JUS-u ocenjujemo na 0,25 MPa, v laporju pa na 0,3 MPa.
– Geotehnične karakteristike materialov, ki naj se upoštevajo za dimenzioniranje zalednih sten, opornih in podpornih konstrukcij, so naslednje:

+--------------------------+------------------------------------+
|– trden lapor:            |gama = 23 kN/m3, fi = 32–35° C = 0– |
|                          |20 kN/m2                            |
+--------------------------+------------------------------------+
|– trdna laporasta glina:  |gama = 22 kN/m3, fi = 28–32° C = 0– |
|                          |10 kN/m2                            |
+--------------------------+------------------------------------+
|– grušč laporja in glina, |gama = 20 kN/m3, fi = 26–28° C = 0–5|
|sg:                       |kN/m2                               |
+--------------------------+------------------------------------+
|– peščena glina, sg–tg:   |gama = 18–19 kN/m3, fi = 22–24° C = |
|                          |0–5 kN/m2                           |
+--------------------------+------------------------------------+

– Izza zalednih sten objektov in konstrukcije je obvezna izvedba drenaže.
– Izkop in izvedba zalednih sten objektov ter konstrukcij sta obvezna v kampadah maksimalne dolžine 4 m. Naklon gradbene jame naj ne preseže naklona 1:1. Pri globljih vkopih je potrebno predvideni varovanje gradbenih jam z zagatnicami.
– Odtoke meteornih voda iz streh in ravnih objektov je potrebno speljati v kanalizacijo.
(8) Pred pričetkom gradnje objektov in dovoznih cest je na obravnavanem področju potrebno urediti dreniranje in odvodnjavanje vzdolž grape, s katerim se bo znižal vodostaj podtalnice in posledično izboljšale stabilnostne razmere. Pred pričetkom dreniranja je možna le gradnja objekta 6, na katerega dreniranje ne bo vplivalo.
(9) V osrednjem delu grape se koncentrira podtalnica, zato je razmočen in bo na tem delu možna izvedba dovoznih cest šele po izvedbi dreniranja. Pri izvedbi dovoznih cest in zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da bo potrebno vse nasipe in vkope višje od 1 m zaščititi z opornimi in podpornimi konstrukcijami, ki pa jih je obvezno temeljiti v trdni glini ali laporju, izjemoma pa tudi v poltrdni glini. Material iz izkopov za nasipe ne bo primeren. Za nasipe naj se uporabi pretežno gruščnat material, komprimiran v plasteh po 20–30 cm. Izpod nasipov je potrebno odstraniti plast humusa in gline v debelini 0,3 m, podlago pa nekoliko zastopničiti. Naklon brežin nasipov višine do 1 m naj ne preseže naklona 1:1,5, naklon vkopnih brežin pa naj ne preseže naklona 1:2,5. Po končani izvedbi je brežine nasipov in vkopov obvezno zaščititi s humusiranjem in zatravitvijo. Ob vznožju vkopnih brežin cest je obvezna izvedba drenaže globine 0,9 m. Spodnji ustroj cest bo izveden delno v grušču laporja z glinenim vezivom, v katerem ocenjujemo CBR = 6–7 %, delno pa tudi v peščeni glini, sg–tg, v kateri znaša ocenjen CBR = 3 %.
(10) Po izvedbi dreniranja večjih težav pri izvedbi cest in objektov ni pričakovati. V območju, kjer bodo dovozne ceste potekala preko razmočene grape, je možna nekoliko večja potrebna zamenjava tal izpod voziščne konstrukcije. Temelji objektov, ki so locirani na grebenih (objekti 2, 5 in 6), bodo v celoti segli v trdno podlago, zato izvedba ne bo problematična. Ostali objekti bodo na zaledni strani segli v trdno podlago, na sprednji strani pa bodo po potrebi podbetonirani ali poglobljeni, odvisno od kote tlaka objektov. Glede na ugotovljeno sestavo tal je pričakovati, da bo največja potrebna globina temeljenja na spodnjih strani objekta 4, ki je lociran najbližje razmočene grape.
Po izvedbi dreniranja se bo znižal vodostaj, s tem pa se bodo izboljšale geotehnične karakteristike zgornjega razmočenega dela preperine, zato bo tudi izvedba objektov in dovoznih cest manj zahtevna.
(11) V geološko-geotehničnem poročilu so podane osnovne geotehnične karakteristike materialov za potrebe projektiranja. Ti podatki se lahko upoštevajo le za potrebe izdelave PGD objekta 6, za ostale objekte pa so podane geotehnične karakteristike le informativne. Za objekte od 1 do 5 bo za potrebe PGD potrebno izdelati geološko geotehnični elaborat, v katerem bodo podani bolj natančni pogoji temeljenja in izvedbe glede na konstrukcijo posameznega objekta, koto tlaka in geološke zgradbe na mikrolokaciji objekta.
(12) Pri izvedbi zemeljskih del, dreniranja in temeljenju objektov ter konstrukcij je obvezen stalen geomehanski nadzor.

Na ureditvenem območju se izvede nova parcelacija zemljišč. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela.

Objekti se gradijo posamezno. Pred izgradnjo se zemljišče komunalno opremi.

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Možna so tudi odstopanja infrastrukturnih objektov znotraj in izven območja OPPN, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, kolikor bi se ugotovilo nestrinjanja lastnikov zemljišč pri pridobivanju služnostnih pravic, v primeru neprimernih geomehanskih razmer in v primeru tehnično ugodnejše rešitve poteka infrastrukture.
Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
(2) Dopustna so tudi odstopanja:
– tlorisni in višinski gabariti načrtovanih stanovanjskih objektov lahko odstopajo do ±10 % v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti, regulacijskih linij in minimalnih odmikov od sosednjih parcelnih mej;
– nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati bližje sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju veljavnih predpisov;
– od tras vodov gospodarske infrastrukture kolikor ta zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila Odloka UN za sanacijo rudniških površin na območju Cilenca, Orlek, Podstrana in Ruardi, odlok št. 352-5/93 (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/94 in 8/01 in (Uradni list RS, št. 81/08), ki se nanašajo na območje OPPN OP 5 ZS 27 – Kolenc.

OPPN je stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in inšpekcijske službe.

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.