Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 19. redni seji dne 30. 9. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPPN OŠ Toneta Okrogarja).
(2) Območje se nahaja v širšem območju, za katerega je sprejet Ureditveni načrt za območje Rudnik Toplice (Uradni list RS, št. 6/98 in 22/06). Obravnavano območje je znotraj tega ureditvenega načrta opredeljeno kot območje z oznako D – območje šole.
(3) Sprejet hierarhično višji planski dokument Občinski prostorski načrt Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11) razvršča območje v enoto urejanja prostora (EUP) z oznako ZS 17/2. Severni del te EUP ZS 17/2 je območje šolskega kompleksa z določeno namensko rabo centralnih dejavnosti (C), ki je predmet obdelave tega OPPN-ja.
(4) OPPN OŠ Toneta Okrogarja je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U 06/ 2011.
2. člen
(vsebina načrta)
OPPN OŠ Toneta Okrogarja določa:
1. opis prostorske ureditve,
2. usmeritev načrtovanih ureditev v prostor:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoji in usmeritve za projektante,
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
5. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih rešitev,
8. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
3. člen
(sestava načrta)
OPPN OŠ Toneta Okrogarja vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta (Uradni list RS, št. 33/07).
Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta – OPN Zagorje (Uradni list RS, št. 65/11),
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje,
4. Delitev območja OPPN na enote urejanja,
5.a Prikaz rušitev,
5.b Ureditvena situacija,
5.c Karakteristična prereza novogradnje,
5.d Zazidalna situacija,
6.a Prikaz prometnih ureditev,
6.b Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
7.a Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7.b Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja in naravnih virov,
8. Načrt parcelacije.
Obvezne priloge:
– Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11),
– Prikaz stanja – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(1) Obravnavano območje tega OPPN-ja se nahaja v delu naselja imenovano Rudnik Toplice, in sicer v njegovem severozahodnem delu ob Mediji. Območje je delno pozidano, del pa so proste površine, nastale z rušitvami industrijskih in pomožnih objektov.
(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN OŠ Toneta Okrogarja so:
– celovit in racionalen pristop notranjega razvoja, povezava med obstoječo gradnjo z novimi strukturami,
– učinkovito razvrščanje dejavnosti kot dopolnitev centra mesta z navezavo na obstoječe in načrtovane strukture okolice,
– izboljšanje prometne infrastrukture,
– ureditev javnih površin in dostopov,
– racionalna infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.
(3) Celovit pristop notranjega razvoja
Obstoječe stanje obravnavanega dela naselja Zagorja predstavlja območje opuščanja obstoječe dejavnosti in s tem ustvari potencial notranjega razvoja za oblikovanje predvsem deficitarnih mestnih funkcij. Primarno se uredijo navezave na novo prometno os naselja. V reliefni prelom je locirana osnovna šola s historičnim objektom in v padajoč teren vpet šolski prizidek.
Ostale površine predstavljajo potencial notranjega razvoja. Načrtovanje notranjega razvoja je usmerjeno v razvoj centralnih dejavnosti za potrebe šole in dopolnilnim programom z vzpostavitvijo komunikacijskih povezav in navezavo na obstoječe grajene strukture.
(4) Učinkovito razvrščanje dejavnosti
Centralni del mesta Zagorje v razvoju prerašča obstoječe okvire in kapacitete družbene infrastrukture. Osnovna prostorska usmeritev je bila načrtovana v okviru Ureditvenega načrta za območje Rudnik – Toplice v Zagorju ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/98 in Uradni list RS, št. 22/06).
Izhodišče načrtovanih gradenj in ureditev v okviru tega odloka je del območja D – območje šole:
– dopolnilna gradnja za potrebe osnovne šole širitve (fazna gradnja),
– novogradnja športnih objektov in ureditev športno rekreacijskih površin,
– ureditev javnih in parkovnih površin,
– širitev mesto-tvornih gradenj s poslovnimi programi in dopolnitvijo stanovanjske dejavnosti,
– odpiranje prostora z boljšo dostopnostjo,
– prepletanje in dopolnjevanje centralnih funkcij s povezovanjem na obstoječo pozidavo z možnostjo prenove in razvoja obstoječega robnega stavbnega fonda.
(5) Izboljšanje prometne infrastrukture
Območje ima obstoječe tri dovoze in dostope, ki se rekonstruirajo in ohranjajo. Nova notranja zasnova prometnih povezav sledi programu in umestitev dejavnosti. Notranje omrežje cest in peš povezav zagotavlja dostopnost in pokrivanje potreb mirujočega prometa. Načrtuje se zadostno število parkirnih mest, z novim peš dostopom preko mostu pa se izbošlja peš dostopnost do vseh objektov obravnavanega območja.
(6) Ureditve javnih površin in dostopov
Zunanje ureditve in javne površine diktirajo na eni strani navezava na obstoječ prometni skelet in predvsem funkcije posameznih sklopov. Izhodiščna ureditev sledi:
– poudarek javnih dostopov z vstopnimi ploščadmi posameznega programskega sklopa,
– prostorske zelene ločnice med posameznimi programskimi sklopi.
(7) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v območje obstoječe infrastrukture. Ob novogradnji objektov in ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija obstoječih ali novih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
5. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje OPPN OŠ Toneta Okrogarja sovpada z enoto urejanja veljavnega prostorskega načrta.
(2) Opis meje urejanja prostora, ki se ureja s tem OPPN jem:
– na severovzhodnem in vzhodnem delu je območje omejeno s cesto Podvine (meja poteka po osi ceste),
– na južni strani je meja ob Cesti Borisa Kidriča,
– na zahodnem delu meja poteka po parcelnih mejah med individualno gradnjo ob Cesti Otona Župančiča do potoka Medija,
– na severnem delu se meja nadaljuje po desni in pretežno po levem bregu Medije do izhodišča na osi ceste Podvine.
Območje urejanja zajema zemljišča in dele zemljišč parc. št. 136, 138, 142, 143, 144, 145/1, 145/2, 146, 147, 148, 149/1, 149/2, 150/1, 150/2, 151, 152/1, 152/2, 153, 154, 155/1, 155/2, 156/2, 156/3, 156/4, 157, 158, 159, 160/2, 160/3, 160/4, 161/1, 161/2, 162, 243/2, 243/18, 243/23, 243/25, 243/38, 243/39, 244/1, 244/2, 245, 247/1, 247/2, 248/4, 248/5, 248/6, 248/8, 248/9, 248/10, 248/11, 249/3, 249/4, 249/5, 249/6, 1891, 1896/1, 1896/2, vse k.o. Zagorje mesto. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(3) Velikost območja:
Površina urejanja meri cca 2,68 ha.
(4) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja in povezovanja namenskih rab se območje deli na urejevalne enote:
C-1 Osnovna šola Dopolnilna gradnja šole
s spremljajočim programom
C-2 Športni center Nova gradnja objektov
in ureditev za šport
in rekreacijo
C-3 Igrišča Nova gradnja igrišč
C-4 Stanovanjsko Obstoječa in dopolnilna gradnja
poslovni del
C-5 Prometni koridor Preureditev prometnega napajanja
ob Mediji območja z dopolnilno gradnjo
parkirišč in ureditev javnih
prostorov
C-6 Poslovno Reviralizacija obstoječe gradnje.
stanovanjski otok
6. člen
(namenska raba)
Znotraj posamezne urejevalne enote je določena namenska raba, kateri sledijo pogoji za posege v prostor.
(1) C-1 Osnovna šola dopolnilna gradnja šole s spremljajočim programom,
– predvidena delna rušitev in nova gradnja med osnovnim šolskim objektom in prizidkom, vpetim v padajoč teren z vsemi zunanjimi in manipulativnimi površinami,
– ureditev šolskega dvorišča s parkom z glavnim vhodom na severovzhodni strani,
– izgradnja servisnih ramp,
– ureditev dovoza do vseh servisnih vhodov,
– ureditev dovoza in dostopa iz južne strani.
(2) C-2 Športni center nova gradnja športnih objektov
– nova gradnja bazensko dvoranskega kopališča,
– nova gradnja večnamenske športne dvorane,
– izgradnja tekalnega kroga in tekalne steze,
– izgradnja in ureditev osrednje pasaže kot glavni dostop do šole s strani Podvin,
– ureditev dostopa in urgentnega dovoza,
– zunanje površine se urejajo kot javne urbane površine za potrebe programa.
(3) C-3 Igrišča nova gradnja igrišč
– nova gradnja večnamenskega igrišča za igre z žogo v velikosti rokometnega igrišča,
– nova gradnja in ureditev tribun vpetih v padajoč teren na jugovzhodni in jugozahodni strani igrišča,
– izgradnja in ureditev igrišča v zelenici za najmlajše z igrali,
– izgradnja in ureditev ekološkega otoka za potrebe šolsko športnega območja.
(4) C-4 Stanovanjsko-poslovni del obstoječa in dopolnilna gradnja
– obstoječi stanovanjski objekt se ohranja,
– obstoječi poslovni objekt se ohranja oziroma se nadomesti z novim poslovnim objektom,
– ureditev dostopov in parkirnih površin za potrebe programa,
– ureditev zelenih površin ob objektih,
– ohranja se park ob zgodovinskem spomeniku.
(5) C-5 Prometni koridor ob Mediji preureditev prometnega napajanja območja z dopolnilno gradnjo parkirišč in ureditev javnih prostorov
– nova gradnja mostu čez Medijo za glavni dostop do šolsko športnega kompleksa,
– rekonstrukcija in dograditev napajalne ceste območja – Kopališka ulica,
– rekonstrukcija cestnega priključka na Cesto Borisa Kidriča,
– nova gradnja parkirnih mest vzdolž napajalne ceste,
– delna rekonstrukcija in sanacija podpornih zidov ob Mediji,
– ureditev dostopov,
– zunanje površine se urejajo kot javne urbane površine za potrebe programa.
(6) C-6 Poslovno-stanovanjski otok revitalizacija obstoječega objekta
– ohranja se obstoječi poslovno-stanovanjski objekt,
– dopolnilna gradnja z prezentacijskim objektom,
– revitalizacija zunanjih ureditev.
7. člen
Na celotnem območju ni dovoljena proizvodna dejavnost in servisne dejavnosti, ki območje obremenjujejo s hrupom, ali imajo za svoje delovanje na zunanjih površinah (dvoriščih) odprte deponije ali zbirajo nevarne odpadke. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za mestno okolje.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
8. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN OŠ Toneta Okrogarja ima povezave z ostalimi deli naselja predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. S preureditvami, rekonstrukcijami ter novogradnjami prometnic vpliva na sosednja območja.
(2) Neposredno pa so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– rekonstrukcije obstoječih cestnih priključkov Kopališke ulice na Cesto Borisa Kidriča in Šolske ulice na Cesto Otona Zupančiča,
– ureditev pešpoti in dostopov in urgentnih dovozov,
– rekonstrukcija ali posodobitev vodov javne gospodarske infrastrukture,
– delna sanacija opornih zidov vodotoka Medije.
9. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali delov objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
– ureditev zunanjih in zelenih površin.
10. člen
(vrste objektov)
Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– športne dvorane,
– objekti za šport in rekreacijo,
– stavbe za kulturo in razvedrilo,
– muzeji in knjižnice,
– stavbe za zdravstvo,
– stanovanjske stavbe,
– gostinske stavbe,
– upravno pisarniške stavbe,
– trgovske stavbe in stavbe storitvenih dejavnosti,
– kulturni spomeniki,
– gradbeno inženirski objekti,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– ute ali senčnice,
– nadstreški,
– objekti namenjeni turistični sezonski ponudbi,
– urbana oprema.
11. člen
(vrstne dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so primarne dejavnosti opredeljene po posameznih urejevalnih enotah. Primarno je območje namenjeno dejavnostim splošno-družbenega pomena in komplementarnim dejavnostim mestnega značaja.
(2) Kot dopolnilna dejavnost v območju je lahko gostinska dejavnost, ki je kompatibilna z osnovno namensko rabo območja.
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
12. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |OSNOVNA ŠOLA |
| |Primarno je predvidena gradnja šolskim |
| |objektom s spremljajočim programom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C – 1 |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |12630 Stavbe za izobraževanje in |
|po klasifikaciji |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
| |(dvorane za družabne prireditve), |
| |12620 Knjižnice, |
| |12640 Stavbe za zdravstvo (ambulante), |
| |12420 Kolesarnice, |
| |12730 Kulturni spomeniki. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|– ohranja se obstoječi historični objekt |
| |šole, |
| |– novogradnja je sestavljen objekt s |
| |prostori, namenjenimi za potrebe šole, |
| |– objekt šole sestavljajo več lamel po |
| |posameznih programskih sklopih, |
| |– ureditev dostopov, dovozov, dvorišča in |
| |zelenih parkovnih površin, |
| |– gospodarski plato in sevisne rampe, |
| |– prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni, |
| |– tlorisne dimenzije so predlagani |
| |izhodiščni gabariti, |
| |– nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev |
| |dejavnosti, morajo biti arhitekturno |
| |usklajene z ostalimi deli objekta znotraj |
| |območja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Načrtovani |1. Historični objekt šole |
|objekti | maks. dimenzij 57,35 x 22,15 m|
| |2. Obstoječi šolski prizidek |
| | dimenzij 42,55 x 11,80 m|
| |3. Povezovalna lamela šole maks. dimenzij|
| | 14,00 x 17,35 m + 2 x (3,70 x 4,15 m)|
| |4. Parterni lameli maks. dimenzij 17,65 |
| | x 12,45 m in 14,80 x 17,65 m|
| |5. Dostavni aneks dimenzij 7,70 x 4,40 m |
| |6. Podzemna navezava hodnik širine 3,00|
| | m, dolžine cca 16,50 + 23,00 m.|
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit objekta obsega |
| |klet, pritličje, 1. nadstropje in 2. |
| |nadstropje oziroma mansardo; |
| |– sestavljen objekt je iz več lamel |
| |različnih vertikalnih gabaritov, ki so lahko |
| |med seboj medetažni; |
| |– vertikalni gabariti sledijo obstoječim |
| |grajenim strukturam, funkcionalnim rešitvam |
| |programa in medsebojnim povezavam posameznih |
| |sklopov; |
| |1. Historični objekt šole K + P + N + M |
| |2. Obstoječi šolski prizidek P + 2N |
| |3. Povezovalna lamela šole K + P + N |
| |4. Parterni lameli K |
| |5. Dostavni aneks K + P |
| |6. Podzemna navezava 2 K. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje strehe sledi tlorisni in |
| |funkcionalni zasnovi, |
| |– dvokapnica z naklonom od 35°–45°, |
| |– sestavljena streha iz dvokapnice (naklon |
| |od 35°–45°), enokapnice (naklon od 20°–45°), |
| |lahko kombinirane s terasami in zeleno |
| |streho (naklon 2°–15° ali 25°–35°), |
| |– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°– |
| |10° ali 25°–35°, |
| |– izvedena kot terasa ali nepohodna streha z |
| |naklonom 2°–15°, |
| |– enostavni in nezahtevni objekti lahko |
| |imajo nizke enokapnice z lahko kritino. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost naj imajo naravne barve, ki lahko z |
|barve |intenzivnostjo ustvarjajo mestne in |
| |oblikovne poudarke. |
| |Fasade morajo biti izdelane enotno in morajo |
| |oblikovno slediti tipološkim kvalitetam |
| |širšega prostora. Investitor izbere barvo v |
| |spektru svetlih naravnih tonih, peščenih ali |
| |zemeljskih tonih. Polkrožni izzidki ali |
| |erkerji nepravih kotov ter stolpiči v smislu |
| |historiziranja niso dovoljeni. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Dopustni so vsi enostavni in nezahtevni |
|enostavni objekti|objekti za potrebe šole. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|gradbene parcele |maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah z |
| |upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj |
| |enot urejanja (odmiki med objekti, obvezna |
| |ozelenitev območja, manipulativne površine |
| |idr.). |
+-----------------+---------------------------------------------+
13. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |ŠPORTNI CENTER |
| |Primarno je predvidena gradnja namenjena |
| |športnim objektom s spremljajočim programom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C – 2 |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |12650 Športne dvorane, |
|po klasifikaciji |24110 Objekti za šport in rekreacijo, |
| |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |12640 Stavbe za zdravstvo, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe |
| |prostori za društva, |
| |12301 Točilnice, |
| |12420 Kolesarnice. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|– objekta sestavljajo več lamel po |
| |posameznih programskih sklopih, |
| |– ureditev dostopov in urgentnih dovozov, |
| |glavnega peš dostopa območja (pasaža) in |
| |zelenih parkovnih površin, |
| |– podzemni hodniki so namenjeni pokritim |
| |povezavam med objekti, in sicer šola – bazen |
| |ter bazen – športna dvorana, |
| |– prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni, |
| |– v zazidalni situaciji so podane maksimalne |
| |tlorisne dimenzije, |
| |– nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev |
| |dejavnosti, morajo biti arhitekturno |
| |usklajene z ostalimi objekti območja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Načrtovani |1. Bazensko dvoransko kopališče |
|objekti | 44,70 x 20,70 m|
| |2. Večnamenska športna dvorana |
| | 33,20 x 33,30 m|
| |3. Pasaža |
| | širine 6,00 m, dolžina cca 46,20 m|
| |4. Tekalni krog |
| | širine 2,20m, dolžina cca 160,00 m|
| |5. Tekalna steza |
| | širine 4,90 m, dolžina 82,50 m.|
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– stavbni volumni se nujno prilagodijo |
| |funkcionalno zahtevanim višinam, |
| |– izhodiščni višinski gabarit: |
| |bazensko dvoransko kopališče 2K + P + N, |
| |večnamenska športna dvorana K + P + N. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje strehe sledi funkcionalni in |
| |konstrukcijski zasnovi objektov, |
| |– strehe so ravne oziroma z blagim naklonom |
| |do 7°, pohodne ali nepohodne, |
| |– lahko je kombinirana z zeleno streho z |
| |naklonom 2°–7°, |
| |– višina slemena je skrita za atiko. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost imajo naravni oz. avtohtoni |
|barve |materiali in okolju prilagojene barve, |
| |– Materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov, |
| |– Fasade morajo biti izdelane enotno in |
| |morajo oblikovno slediti oblikovno |
| |kvalitetnim mestotvornim objektom širšega |
| |prostora. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |– dopustni so začasni objekti za potrebe |
|enostavni objekti|turističnih in drugih prireditev, |
| |– dovoljenja je postavitev urbane opreme, |
| |– pomožni infrastrukturni objekti, |
| |– pomožni energetski objekti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|gradbene parcele |maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah |
| |tega odloka z upoštevanjem vseh ostalih |
| |omejitev znotraj enot urejanja (odmiki med |
| |objekti, obvezna ozelenitev območja, |
| |manipulativne površine idr.). |
+-----------------+---------------------------------------------+
14. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |IGRIŠČA |
| |Primarno je predvidena gradnja namenjena |
| |športnim objektom s spremljajočim programom. |
| |Obstoječa in dopolnilna gradnja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C – 3 |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov |24110 Športna igrišča na prostem, |
|po klasifikaciji |24122 Otroška in druga igrišča, zabaviščni |
| |parki, |
| |12650 Stavbe s prostori za športnike (tuši, |
| |slačilnice, garderobe), prostori za gledalce |
| |(stojišča, tribune), |
| |24203 Odlagališča odpadkov, |
| |23020 Energetski objekti, |
| |12420 Kolesarnice, |
| |12740 Nadstrešnice. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |– razpoložljive površine se uredijo za |
|gabariti |igrišča na prostem, |
| |– osrednje večnamensko igrišče v |
| |velikosti rokometnega igrišča, |
| |– ob igralni površini so v padajoč |
| |teren vpete tribune za gledalce, |
| |– otroško igrišče za najmlajše z |
| |igrali, |
| |– ob dovozu je lociran prostor za |
| |odpadke – ločeno zbiranje, možnost |
| |nadkritja, |
| |– ob Šolski ulici je obstoječ objekt |
| |transformatorske postaje, |
| |– ureditev dovoza, dostopov in |
| |urgentnih dovozov ter ureditev zelenih |
| |parkovnih površin, |
| |– prevladujejo naj pregledne odprte |
| |površine, |
| |– v zazidalni situaciji so podane |
| |maksimalne tlorisne dimenzije, |
| |– nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev dejavnosti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z ostalimi |
| |objekti območja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Načrtovani |1. ploščad za športne igre dimenzij |
|objekti | 24,00 x 37,60 m|
| |2. tribune dimenzij |
| | 4,00 x42,80 m + 4,00 x 28,00 m|
| |3. otroško igrišče |
| |maks. dimenzij 14,80 x 11,30 m + 8,35 x 8,00m|
| |4. prostor za odpadke |
| | maks. dimenzij 6,65 x 6,45 m|
| |5. TP – obstoječa 4,25 x 2,85 m. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– stavbni volumni se nujno prilagodijo |
| |funkciji, |
| |– ureditve igrišč so izvedene na nivoju |
| |terena, |
| |– trubune so vpete v padajoč teren z |
| |možnostjo nadkritja, |
| |– izhodiščni višinski gabarit za |
| |prostore za športnike je K+ P, |
| |– energetski objekt TP je pritličen. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje strehe sledi funkcionalni |
| |in konstrukcijski zasnovi objektov, |
| |– strehe so ravne oziroma z blagim |
| |naklonom do 7°, pohodne ali nepohodne, |
| |– lahko je zelena streha z naklonom 2°– |
| |7°. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni |– dopustni so začasni objekti za |
|objekti |potrebe turističnih in drugih |
| |prireditev, |
| |– dovoljenja je postavitev urbane |
| |opreme, |
| |– pomožni infrastrukturni objekti, |
| |– pomožni energetski objekti, |
| |– objekti za oglaševanje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena |
|gradbene parcele |z maksimalnimi gabariti v grafičnih |
| |podlagah |
| |z upoštevanjem vseh ostalih omejitev |
| |znotraj enot urejanja (odmiki med |
| |objekti, obvezna ozelenitev območja, |
| |manipulativne površine idr.). |
+-----------------+---------------------------------------------+
15. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |STANOVANJSKO/POSLOVNI DEL |
| |Primarno je ohranitev obstoječe gradnje in |
| |predvidena dopolnilna gradnja s |
| |spremljajočim programom. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C – 4 |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
| |11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, |
| |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|Vrste objektov po|12202 Stavbe bank, pošt in zavarovalnic, |
|klasifikaciji |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12301 Trgovske stavbe, |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
| |12420 Garaže in pokrita parkirišča, |
| |12730 Kulturni spomeniki, |
| |12420 Kolesarnice, |
| |12740 Nadstrešnice. |
| | |
| |Pozamezen objekt je lahko namenjen eni |
| |dejavnosti ali ima več prepletajočih med |
| |seboj kompatibilnih dejavnosti različnih |
| |poslovnih subjektov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Načrtovani |1. ohranitev večstanovanjkega objekta |
|objekti |tlorisnih dimenzij 18,50 x 12,25 m, |
| |2. možnost poslovno-stanovanjskega objekta |
| |dimenzij 20,00 x 10,00 m. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit: |
| |– obstoječ večstanovanjski objekt K+P+2N+M, |
| |– poslovno-stanovanjski objekt K+P+2N+M, |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Streha je lahko: |
| |– dvokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– enokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25°– |
| |45°), enokapnice (naklon od 25°–45°), |
| |kombinirane s terasami in zeleno streho |
| |(naklon 2°–15° ali 25°–35°), |
| |– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°– |
| |10° ali 25°–35°, |
| |– izvedena kot terasa ali nepohodna streha z |
| |naklonom 2°–15°. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni |
|barve |materiali in okolju prilagojene barve, |
| |– Materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov, |
| |– Fasade morajo biti izdelane enotno in |
| |morajo oblikovno slediti tipološkim |
| |kvalitetam širšega prostora. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |– dopustni so začasni objekti za potrebe |
|enostavni objekti|turističnih in drugih prireditev, |
| |– dovoljenja je postavitev urbane opreme. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|gradbene parcele |maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah |
| |tega odloka z upoštevanjem vseh ostalih |
| |omejitev znotraj enot urejanja (odmiki med |
| |objekti, obvezna ozelenitev območja, |
| |manipulativne površine idr.). |
+-----------------+---------------------------------------------+
16. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |PROMETNI KORIDOR ob Mediji |
| |Primarno je predvidena preureditev |
| |prometnega napajanja območja z dopolnilno |
| |gradnjo parkirišč in ureditev javnih |
| |prostorov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C – 5 |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |21110 Avtobusno postajališče, |
| |21120 Lokalne ceste in javne poti, |
| |nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
|Vrste objektov po|cestne instalacije, |
|klasifikaciji |12410 Javne telefonske govorilnice, |
| |12420 Kolesarnice, |
| |12740 Nadstrešnice, |
| |21410 Mostovi, |
| |21420 Predori in podhodi, |
| |21520 Pregrade in jezovi, objekti za zaščito |
| |rečnih bregov, |
| |22121 Prenosni vodovodi, |
| |22130 Prenosna komunikacijska omrežja, |
| |22140 Prenosni elektroenergetski vodi, |
| |22210 Distribucijski plinovodi, |
| |22221 Distribucijski cevovodi za pitno in |
| |tehnološko vodo, |
| |22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, |
| |paro in stisnjen zrak, |
| |22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, |
| |22232 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne |
| |naprave, |
| |22240 Distribucijski elektroenergetski vodi |
| |in distribucijska komunikacijska omrežja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|– območje namenjeno gradnji, rekonstrukciji |
| |in preureditvam prometne, vodnogospodarskim |
| |ureditvam in komunalne infrastrukture. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit P in posegi |
| |pod nivojem terena. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |– pomožni infrastrukturni objekti, |
|enostavni objekti|– pomožni energetski objekti, |
| |– začasni objekti, |
| |– objekti za oglaševanje, |
| |– urbana oprema. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost | |
|gradbene parcele | |
+-----------------+---------------------------------------------+
17. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |POSLOVNO-STANOVANJSKI OTOK |
| |Primarno je predvidena revitalizacija |
| |obstoječega objekta ter dopolnilna gradnja z |
| |prezentacijskim kioskom – raziskovalni |
| |laboratorij. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C – 6 |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |11100 Enostanovanjske stavbe, |
| |11210 Dvostanovanjske stavbe, |
| |11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|Vrste objektov |11300 Stanovanjske stavbe za posebne |
|po |potrebe, |
|klasifikaciji |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
| |12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12301 Trgovske stavbe, |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
| |12420 Garaže in pokrita parkirišča, |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |12420 Kolesarnice, |
| |12740 Nadstrešnice. |
| | |
| |Objekti so lahko namenjeni eni dejavnosti |
| |ali ima več prepletajočih med seboj |
| |kompatibilnih dejavnosti različnih poslovnih |
| |subjektov. |
| |V območju ni dovoljena postavitev objektov |
| |po klasifikaciji 12520 – pokrite skladiščne |
| |površine in drugi proizvodni objekti ne kot |
| |zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni, |
| |enostavni ali začasni objekti. Skladiščne |
| |površine se zagotovijo v obstoječih |
| |objektih. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|– obstoječ večnamenski objekt ohranja |
| |enovito zasnovo, |
| |– ureditev dostopov in urgentnih dovozov, |
| |parkirnih in zelenih parkovnih površin, |
| |– kiosk kot raziskovalni in prezentacijski |
| |laboratorij naj bo enostavne pravokotne |
| |oblike, lahko sestavljen volumen, |
| |– tlorisne dimenzije so predlagani |
| |izhodiščni gabariti, |
| |– nadstrešnice nad posameznimi vhodi morajo |
| |biti arhitekturno usklajene z ostalimi deli |
| |objekta. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Načrtovani |1. obstoječ objekt dimenzij 30,75 x 11,00 m|
|objekti | + prizidek 11,10 x 3,10 m|
| |2. kiosk – raziskovalni laboratorij max.|
| | dimenzij 8,40 x 5,60 m.|
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit: |
| |obstoječ objekt dimenzij K+P+M |
| |kiosk – raziskovalni laboratorij P |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– dvokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– enokapnica z naklonom od 25°–45°, |
| |– izvedena kot zelena streha z naklonom 2°– |
| |10° ali 25°–35°, |
| |– izvedena nepohodna streha z naklonom 2°– |
| |15°. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni |
|barve |materiali in okolju prilagojene barve, |
| |– Materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov, |
| |– Fasade morajo biti izdelane enotno in |
| |morajo oblikovno slediti tipološkim |
| |kvalitetam širšega prostora. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni objekti|– dopustni so začasni objekti za potrebe |
| |turističnih in drugih prireditev, |
| |– dovoljenja je postavitev urbane opreme, |
| |– pomožni infrastrukturni objekti, |
| |– pomožni energetski objekti, |
| |– objekti za oglaševanje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|gradbene parcele |maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah |
| |tega odloka z upoštevanjem vseh ostalih |
| |omejitev znotraj enot urejanja (odmiki med |
| |objekti, obvezna ozelenitev območja, |
| |manipulativne površine idr.). |
+-----------------+---------------------------------------------+
18. člen
V vseh enotah urejanja so skladno z ureditveno zasnovo območja dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:
– 21410 mostovi in viadukti (podporne in oporne konstrukcije),
– 21120 ceste in javne poti,
– 21110 cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča,
– 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– nadstrešnice večjih dimenzij kot manj zahtevni objekti.
19. člen
(postavitev objektov)
(1) Osnovna šola je na obstoječi lokaciji, večnamenska športna dvorana in bazensko dvoransko kopališče sta locirana v šolski kompleks. Ti objekti se navezuje na Šolsko ulico ter z novim peš dostopom preko mostu na cesto Podvine tvorijo pasažo, kot osrednjo komunikacijsko os. Ostali objekti obravnavnega območja se navezujejo na Kopališko ulico s priključkom na Cesto Borisa Kidriča.
(2) Izgradnja parkirišča, ureditev parkovnih površin in javnih ploščadi sledijo postavitvi iz grafičnih prilog.
20. člen
(zunanje ureditve)
(1) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje in druge prometne površine. Kote dovozov se prilagodijo osnovnemu cestnemu omrežju.
(2) Proste površine v šolskem kompleksu (šola, bazen, športna dvorana in vsa igrišča) so namenjene ureditvi dvorišča ter športnim in parkovnim površinam. Proste površine ob stanovanjskih objektih so zelenice z različno rabo. Zelenice ob poslovnih objektih so na ulični strani parkovno urejene. Ob obstoječem spomeniku je večja parkovno urejena zelenica s peš prehodi.
Vse tlakovane površine zagotavljajo tudi urgentne dovoze in dostope.
(3) Ograje ob Kopališki ulici niso dovoljene. V območju urejanja se lahko postavijo med posameznimi porabniki prostora enotne oblikovane razmejitvene ograje. Notranje delilne ograje so dovoljenje predvsem ob stanovanjskih objektih.
(4) Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(5) Raščen teren je delno izravnan v zahodnem delu, medtem ko je zahodni del padajoč. Dovoljena je gradnja opornih zidov. Pri ploskovnih ureditvah igrišč se oporni zidovi izvedejo terasasto, kot tribune ali vmesnimi zazelenitvami. Višinske razlike terena med gradbenimi parcelami se lahko izvedejo z izravnavanjem do 50 cm razlike sosednjih parcel.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
21. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanja prometnega skeleta. Zasnova upošteva ulični sistem.
(2) Celotno območje se napaja preko obstoječih javnih poteh, ki se priključujejo na severni strani na regionalno cesto (R1-221) – Podvine in na južni strani na Cesto Otona Župančiča in Cesto Borisa Kidriča. Delno se rekonstruira Šolska ulica.
(3) Za potrebe celotnega območja se zgradi podaljšek Kopališke ulice z rekonstruiranim prilkjučkom na Cesto Borisa Kidriča.
22. člen
(1) Nova povezovalna cesta Kopališka ulica z vsemi priključki je načrtovana širine 6,00 oziroma 6,50 m. Vse ceste v območju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih vozil.
(2) Predviden hodnik za pešce ob Kopališki ulici in ob Cesti Borisa Kidriča ob stanovanjskih objektih je širine 1,20 m.
(3) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(4) Vse dovozne ceste območja so opremljene z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj lahko speljan v vodotok Medijo.
23. člen
(mirujoči promet)
(1) V območju OPPN so za potrebe parkiranja urejene parkirne površine v sklopu posamezne urejevalne enote in ob zbirnem prometnem koridorju.
(2) Za šolski kompleks so načrtovani parkirni nizi vzdolž Kopališke ulice in sicer 32 + 13 + 12 + 12 PM.
(3) V enotah urejanja z oznako C4 in C6 je potrebno znotraj gradbene parcele zadostiti glede na namensko rabo zadostno število parkirnih mest.
Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
– stanovanjske stavbe 1,5 PM na stanovanje,
– poslovno-trgovske dejavnosti 1 PM / 30 m2,
– storitvene dejavnosti 1 PM / 30 m2,
– gostinski lokali 1 PM / 6 sedeže.
VII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
24. člen
(splošno)
(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.
Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam.
Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko analizacijo.
(4) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
25. člen
(vodovod)
(1) Na obravnavanem območju je obstoječe javno vodovodno omrežje. Obstoječi objekti imajo vodovodne priključke. Območje se napaja z javnim vodovodnim omrežjem iz dveh smeri.
(2) Za načrtovano gradnjo je potrebno območje dopolniti z novo povezovalno zanko za oskrbo s pitno vodo za sanitarne potrebe, bazen in požarno zaščito. Poleg tega je za vodooskrbo predvidenih objektov potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje oziroma do vseh objektov.
(3) Cevovod je potrebo projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja min. 1,5 metra.
(4) Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Občine Zagorje ob Savi.
(5) V fazi izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi vsi priključki objektov in vgradijo vodomerni jaški. Za določanje lokacije priključkov morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija zunanje uredite objektov.
(6) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljalca vodovoda.
(7) Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Obstoječi objekti območja so delno priključeni na javni kanalizacijski kolektor. Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih vod, ki nastaja v gospodinjskih in drugih uporabnikih.
Javno kanalizacijsko omrežje zagotovi pravilno delovanje, izvajanje kontrole, čiščenje in vzdrževanje kanalizacijske mreže.
(2) Fekalna kanalizacija predvidenih in obstoječih objektov se priključi na obstoječi kolektor desnega brega.
(3) Meteorna kanalizacija naj bo speljana preko lovilcev maščob in peska.
(4) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce.
(5) Za potrebe praznjenja bazena se izvede ločen izpust odpadne vode iz bazena preko tehnološkega čiščenja v vodotok Medijo.
27. člen
(tehnični elementi priključevanja na javno kanalizacijo)
Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– novi priključki na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvede na parceli. Primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),
– priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45º v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem,
– pokrove jaškov in nodularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
– priključek se izvede v največjem profilu 20 cm,
– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z obbetoniranjem cevi v jašku,
– meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.
28. člen
(električno omrežje)
(1) Rezervirati je potrebno traso za predvideno izgradnjo cevne PVC kanalizacije.
(2) Zaradi nove gradnje je potrebno del omrežja opustiti in položiti novega, del omrežja pa je potrebna prestavitev. Obstoječi podzemni SN kablovod je potrebno pred začetkom gradnje zakoličiti.
(3) Na območju OPPN poteka obstoječ priključni kablovod za TP SIC ter dva podzemna nizkonapetostna kablovoda, katera se odstrani. Zgraditi je potrebno nov del elektrokabelske kanalizacije od TP Toplice do obstoječe kabelske kanalizacije, ki poteka ob vodotoku Medija. V novozgrajeni kabelski kanalizaciji bodo uvlečeni trije nadomestni srednjenapetostni kabli ter dva nizkonapetostna kabla.
(4) Investitor krije finančne stroške prestavitve in je dolžan brezplačno predati zgrajeno EE infrastrukturo zaradi odmikov v osnovna sredstva elektro podjetja.
(5) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.
(6) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
29. člen
(tehnični pogoji električnega napajanja)
(1) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti prilagojen za TN sistem napajanja.
(2) Ozemljitev mora biti izvedena z ozemljilom izven zgradbe.
(3) V objektu mora biti izvedeno glavno izenačevanje potencialov.
(4) Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektro Ljubljana d.d. na projektne rešitve.
(5) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov, če nima števec sistemske ure je krmilna naprava MTK sprejemnik, nad 41 kW priključne moči mora biti predviden daljinski prenos števčnih podatkov.
(6) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(7) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
30. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam.
(2) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem. V idejno dokumentacijo je potrebno predvideti in vrisati trase obstoječih TK vodov in idejne trase novih TK vodov, ki bodo napajali novo zgrajene objekte.
(3) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(4) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje – vtičnica 220V.
31. člen
(tehnični pogoji KKS omrežja)
(1) Na območju OPPN-ja je že obstoječe kabelsko komunikacijsko omrežje v upravljanju EVJ Elektroprom d.o.o. Kisovec. Položeni so koaxsalni in optični kabli. Do novih objektov se predvidi nova cevna kanalizacija s stigmaflex cevmi, vmesnimi jaški in ustreznimi litoželeznimi pokrovi.
(2) KKS kanalizacija se zaključi v jašku pod priključno podometno INOX KKS omarico na objektu skozi katero se kasneje vleče optični ali koaxalni kabel. Omarica mora biti ozemljena na skupno ozemljilo objekta in na vedno dostopnem mestu. Jaški so lahko iz betonske cevi fi 60 cm in globine 50 cm z litoželeznimi pokrovi. Nova cevna kanalizacija naj izhaja iz kabla.
32. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Ob območju OPPN-ja ni predvideva gradnja centralnega toplovodnega omrežja. Zato se ogrevanje rešuje individualno.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi oziroma obnovljivimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
33. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja ekološkega otoka. Predvidena je ena skupna lokacija ekološkega otoka za obravnavano območje, kot je razvidno v grafičnih prilogah.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
34. člen
(varstvo pred hrupom)
Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnja varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn), urbana večstanovanjska pozidava (SSv),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK).
35. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
36. člen
(varstvo voda pred onesnaževanjem)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda je že urejeno z izgradnjo centralne čistilne naprave.
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
37. člen
(varstvo pred škodljivim delovanjem voda)
(1) Obravnavano območje se nahaja neposredno ob vodotoku Medija in je evidentirano kot potencialno poplavno ogroženo. Z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na vode in vodni režim je bila izdelana strokovna podlaga: Hidravlična študija za območje OŠ Toneta Okrogarja, ki jo je izdelalo podjetje IZVO-R d.o.o., pod štev. D 99-FR/11 v februarju 2012, dopolnitev junij 2013.
(2) Ker se obstoječi objekt telovadnice in načrtovani nadomestni objekt dvoranskega kopališča nahajata blizu vodotoka 2. reda, je bila na podlagi strokovnih podlag sprejeta Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob desnem bregu Medija v Občini Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 41/13).
(3) Območje OPPN se večinoma nahaja izven območja dosega visokih voda Medije. V dosegu poplav je le območje nad in pod premostitvijo obstoječe dostopne ceste, ki je razvrščeno v razred majhne poplavne nevarnosti. Območje ni pozidano. V razredu preostale nevarnosti se nahaja obstoječi objekt telovadnice, ki se nahaja ob desnem bregu Medije. Na tej lokaciji je načrtovano bazensko dvoransko kopališče, ki ima najnižjo koto pritličja oziroma koto dostopov na višini 253,15 m n.m. oziroma je objekt do te višine v celoti izvedeno v kesonski izvedbi.
(4) Tik nad obstoječim mostom na desnem bregu Medije je predvidena sanacija opornega zidu. Zid naj se ne nadviša nad koto obstoječega terena zaradi možnosti prelivanja visokih vod preko desnega brega.
(5) Kot varovalni ukrep se lahko izvede poln kamnit zid kot ograja do višine 0,80 do 1,00 m nad urejenim terenom na desnem bregu Medije med profilom 25 in profilom 28, označenih na karti št. 7b. Ta zid se lahko oblikovno podaljša do profila 29.
(6) V območju urejanja je predviden nov premostitveni objekt – most za pešce, ki sledi podaljšanju pasaže med objekti. Pri projektiranju in gradnji je potrebno zagotoviti dovolj veliko varnostno višino (vsaj 0,5 m med koto 100-letne vode in spodnjim robom premostitvene konstrukcije = 252,37 m n.m.).
(7) Temeljenje mostu mora biti takšno, da bo objekt varen v vseh hidroloških pogojih. Kolikor je potrebno zaradi zavarovanja temeljev mostu strugo stabilizirati, je le-to potrebno izvesti s tlakovanjem dna struge (lomljenec v betonu ali lomljenec večjih dimenzij brez betona), pri čemer mora biti tlak obvezno zaključen z dvema pragovoma, in sicer enim gor- in dolvodno od mostu.
(8) Mostni prepust se mora na gor- in dolvodni strani zaključiti s primerno dimenzioniranimi krili, ki morajo segati vsaj 1,00 m pod niveleto nove struge. Globina temeljev prepusta mora biti prav tako 1,00 m.
(9) Širina pretočnega profila se v območju prepusta ne sme bistveno spremeniti glede na širino struge gor- in dolvodno. Prav tako se mora niveleta struge v območju prepusta smiselno priključiti na niveleto struge gor- in dolvodno od cevnega prepusta.
(10) V projektni dokumentaciji mora biti priložen geodetski posnetek obstoječega stanja in obdelana ureditev vodotoka v situaciji, vzdolžnem profilu ter prečnih profilih, skupaj s hidravlično preverbo odseka.
(11) V skladu z 49. členom ZV-1 (Uradni list RS, št. 76/02) lahko pri gradnji vodne infrastrukture kot investitor sodeluje tudi oseba, zainteresirana za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ki presega obseg varstva, in ga zagotavlja država ali lokalna skupnost. Razmerja med lastnikom ali upravljavcem vodne infrastrukture in investitorjem se glede medsebojnih pravic in obveznosti in vzdrževanja vodne infrastrukture uredijo s pogodbo, ki jo je treba skleniti z pristojnim organom pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(12) V sklopu zunanjih ureditev pri objektu dvoranskega kopališča in izvedbi tekalnega kroga je potrebno izvesti sanacijo opornega zidu ob Mediji v območju od tekalnega kroga ob Mediji do obstoječe premostitve za intervencijsko dovozno cesto.
(13) V načrtovanih komunalnih ureditvah je predvideno občasno praznjenje bazena v vodotok. Pred izpustom bazenske vode v vodotok se izvede tehnološko čiščenje.
38. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
39. člen
(ohranjanja narave)
Območje obdelave OPPN-ja ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
40. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Znotraj območja obdelave OPPN se nahajata naslednji registrirani enoti kulturne dediščine, ki se varujeta »in situ«:
– EŠD 19252 Zagorje ob Savi – Spomenik prvi marksistični politični šoli,
– EŠD 19253 Zagorje ob Savi – Spominska plošča prvemu napadu partizanov na Nemce.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
41. člen
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti;
– potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z že izvedenim zunanjim hidrantnim omrežjem.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen bujen intervencijski dostop z odmikom dreves.
(4) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
(5) Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v objektih določenimi s predpisi. V vseh novih objektih pa je potrebna ojačitev prve plošče.
(6) Skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti je potrebno v projektu za gradbeno dovoljenje vključiti za požarno manj zahtevne objekte zasnovo požarne varnosti in za požarno zahtevne objekte študijo požarne varnosti.
X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
42. člen
(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
(2) Na lokacijah predvidenih novih gradenj objektov šolskega kompleksa se do izdaje gradbenih dovoljenj za načrtovane objekte po tem odloku začasno lahko uredijo igralne ali parkirne površine.
XI. ETAPNOST IZVAJANJA
43. člen
Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste, oziroma zahodna povezovalna cesta ali njen del.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
44. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(3) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v območju, ki ga označujejo meje gradbenih parcel in regulacijske linije oziroma v razponu +1,00 m in –30 %. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
45. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN
46. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XV. KONČNE DOLOČBE
47. člen
S sprejetjem odloka OPPN OŠ Toneta Okrogarja prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu za območje Rudnik Toplice (Uradni list RS, št. 6/98 in 22/06) za enoto urejanja D – območje šole, skupaj z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki se navezujejo na območje šole.
48. člen
OPPN OŠ Toneta Okrogarjaje skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Zagorje ob Savi.
49. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
50. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-6/2010
Zagorje ob Savi, dne 30. septembra 2013
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l.r.
