Na podlagi devetega odstavka 14. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

Ta splošni akt opredeljuje programske vsebine, ki bi lahko resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov (v nadaljevanju: razvoj otrok in mladoletnikov), in programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, ter določa stopnjo zaščite v tem splošnem aktu opredeljenih programskih vsebin in smernice za njihovo predvajanje.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
1. »Nasilje« je vedenje, pri katerem se z uporabo sile, grožnje ali na drug neprimeren način oškoduje ali poškoduje osebe ali njihovo integriteto, druga živa bitja ali materialne stvari in zajema zlasti fizično, verbalno ali psihično nasilje, (samo)uničevalno vedenje, nasilno ali nekonsenzualno spolnost.
2. »Neupravičeno prikazovanje nasilja« je prikazovanje prekomernega nasilja, ki presega stopnjo nasilja, potrebno za dosego cilja tega nasilja (npr. izživljanje, mučenje). To je nasilje, ki nima konteksta oziroma namena, ki bi prikaz tega nasilja utemeljeval (je samemu sebi namen).
3. »Diskriminacija« je kakršnokoli neenakopravno obravnavanje ali spodbujanje k takemu obravnavanju na osnovi spola, rase, etnične pripadnosti, narodnosti, jezika, vere ali prepričanja, družbenega razreda, spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti ali telesne pojavnosti in podobno.
4. »Seksualne programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki prikazujejo zapeljive poze ali seksualne položaje brez prikazovanja spolnih organov ter simulirajo, nakazujejo ali namigujejo na konsenzualno človeško spolnost brez elementov nasilja, poniževanja ali žaljenja.
5. »Eksplicitne seksualne programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki nazorno prikazujejo spolne organe ali eksplicitne podobe konsenzualne človeške spolnosti z nazornim prikazom spolnih organov.
6. »Pornografske programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki vsebujejo izrazite elemente grobega nasilja, poniževanja, žaljenja ali surovih fetišev ter nazorno prikazujejo spolne organe ali eksplicitne podobe konsenzualne človeške spolnosti z nazornim prikazom spolnih organov.
7. »Zdravju škodljive snovi« so strupene snovi ali snovi, katerih zloraba je lahko škodljiva oziroma nevarna (npr. lepila, topila, zdravila, čistila, pirotehnika).
8. »Prikaz(ovati)« pomeni implicitno ali eksplicitno vizualno, avdiovizualno, zvočno, verbalno ali drugačno prikazovanje, nakazovanje, opisovanje ali predstavitev.
9. »Pogost« ali »prevladujoč« prikaz določenih dejanj pomeni, da prikaz določenih dejanj obsega pomemben del celotne programske vsebine.
10. »Negativno ovrednoteno« pomeni, da je v programski vsebini jasno izraženo sporočilo, da je določeno dejanje družbeno nesprejemljivo, škodljivo, nevarno, zmotno ali kaznovano.
11. »Pozitivno ovrednoteno« pomeni, da je v programski vsebini jasno izraženo sporočilo, da je določeno dejanje družbeno sprejemljivo ali odobravano.
12. »Izvedljivost prikazov« pomeni, da programska vsebina prikazuje dejanja, ki jih je mogoče v vsakdanjem življenju izvesti.
13. »Upravičeno s kontekstom« pomeni, da programska vsebina prikazuje dejanja, ki sama po sebi utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, vendar z njimi povezana dejanja ali okoliščine programske vsebine (npr. njen namen, žanr, izobraževalni, zgodovinski ali komičen kontekst, način predstavitve, vrednotenje teh dejanj) tak prikaz ublažijo.
14. »Otroci« so osebe, mlajše od 15 let.
15. »Mladoletniki« so osebe, stare od vključno 15 let do 18 let.
16. »Otroške programske vsebine« so programske vsebine, ki so primarno namenjene otrokom in so ustvarjene prav zanje.
17. »Fikcijske programske vsebine« so programske vsebine, v katerih so prikazani neresnični ali izmišljeni oziroma domišljijski dogodki, lahko tudi domišljijsko obdelani resnični dogodki (npr. biografije). Med fikcijske programske vsebine sodijo zlasti filmi, serijski filmi, nanizanke, nadaljevanke, risanke in animirani filmi.
18. »Nefikcijske programske vsebine« so programske vsebine, ki so s strani gledalcev dojete kot resnične, kot so zlasti resničnostne, dokumentarne, izobraževalne, kontaktne in pogovorne oddaje, dokumentarni filmi in zabavni kvizi.
19. »Kategorizacija programskih vsebin« je časovno umeščanje programskih vsebin v spored televizijskega programa oziroma razvrščanje programskih vsebin v katalog avdiovizualne medijske storitve na zahtevo glede na njihovo primernost za posamezno starostno skupino gledalcev. Strožja kategorizacija programske vsebine pomeni kasnejšo časovno umestitev v spored televizijskega programa oziroma dodelitev višje starostne omejitve.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, in zakon, ki ureja medije.

(1) Smernice se uporabljajo za kategorizacijo vseh programskih vsebin, ki jih zagotavljajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v okviru lastnih sporedov ali katalogov.
(2) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, kategorizirati glede na prisotnost vseh naslednjih elementov:
a) nasilja in njegovih posledic;
b) nevarnega vedenja;
c) strašljivih vsebin;
d) tobačnih izdelkov, drog, alkohola in drugih zdravju nevarnih snovi;
e) neprimernega jezika;
f) golote;
g) spolnosti;
h) diskriminacije.
(3) Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo pri presoji vsakega elementa iz prejšnjega odstavka upoštevati:
a) kontekst, v katerem se glede na pričakovanja gledalcev določenega žanra in namen programske vsebine pojavijo prizori, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov (npr. izobraževalni, zgodovinski ali komičen kontekst, kritična obravnava škodljivega vedenja ali ozaveščanje o njegovi nevarnosti ali škodljivosti se praviloma kategorizira manj strogo);
b) učinke programske vsebine in občutja, ki jih ta pri gledalcih vzbuja (npr. programska vsebina kot celota povzroča občutke nelagodja ali tesnobe, čeprav ne vsebuje izrazitih prizorov, ki bi bili neprimerni za posamezno starostno skupino, ali obratno, določen prizor, ki je za posamezno starostno skupino gledalcev lahko neprimeren, zavzema neznaten del programske vsebine in zato ne vpliva bistveno na občutke, ki jih programska vsebina kot celota vzbudi pri svojih gledalcih);
c) stopnjo realističnosti in vrsto programskih vsebin (npr. nefikcijske programske vsebine se praviloma kategorizirajo strožje kot fikcijske, saj jih otroci in mladoletniki dojemajo kot bolj resnične v primerjavi s fikcijskimi);
d) pogostost, trajanje, intenzivnost (npr. zvočna, verbalna, vizualna, tekstovna poudarjenost) in podrobnosti prizorov, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov (npr. programske vsebine s podrobnimi ali intenzivnimi prizori, ki pri gledalcu izzovejo vznemirjenje, nelagodje, tesnobo ali strah, se praviloma kategorizirajo strožje);
e) izvedljivost dejanj, ki jih otroci ali mladoletniki lahko posnemajo in bi bila zato lahko nevarna ali škodljiva za njihov razvoj, zdravje in varnost (npr. prikazovanje podrobnosti nevarnih poskusov, uporabe oziroma zlorabe dostopnih orodij in drugih predmetov, se, če gre za dejanja, ki jih otroci in mladoletniki lahko posnemajo, praviloma kategorizira strožje);
f) vrednotenje prikazanih dejanj (npr. poveličevanje nasilja, spodbujanje ali poveličevanje uporabe zdravju nevarnih snovi se kategorizira strožje, programske vsebine, ki ta dejanja negativno vrednotijo oziroma implicitno ali eksplicitno kritizirajo, se praviloma kategorizira manj strogo) in
g) način obravnavanja tematike z vidika primernosti za posamezno starostno skupino.
(4) Pri kategorizaciji programskih vsebin se ponudnik lahko opre tudi na priporočila uveljavljenih ustanov, specializiranih za kategorizacijo avdiovizualnih programskih vsebin.

(1) Otroške programske vsebine ne smejo vsebovati prizorov uživanja drog in zdravju nevarnih snovi, uporabe alkohola, kajenja, nasilja in nevarnega vedenja, ki bi ga lahko otroci posnemali na nevaren način, razen če so upravičeni s kontekstom in negativno ovrednoteni.
(2) Prikazi golote in spolnosti v otroških programskih vsebinah so dovoljeni le, če imajo izobraževalni namen ali so upravičeni s kontekstom.
(3) Neprimeren jezik je lahko v otroških programskih vsebinah prisoten le izjemoma in če je upravičen s kontekstom.
(4) V televizijskih programih prehod od programskih vsebin, namenjenih mlajšim starostnim skupinam, do programskih vsebin, namenjenih starejšim gledalcem, praviloma ne sme biti nenaden, temveč mora biti postopen.
(5) Enako kot programske vsebine se obravnavajo tudi napovedniki za te programske vsebine.

(1) Programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, se kategorizirajo v eno od naslednjih kategorij:
– primerno za vse otroke z vodstvom staršev (VS);
– neprimerno za otroke do 12. leta;
– neprimerno za otroke do 15. leta;
– neprimerno za otroke in mladoletnike do 18. leta.
(2) Pri kategorizaciji programskih vsebin v eno izmed kategorij, opredeljenih v prejšnjem odstavku, mora ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev upoštevati smernice iz 3. člena tega splošnega akta.
(3) Programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, se lahko v televizijskih programih predvaja le pod pogojem, da so omejene s primerno izbranim časom predvajanja ali s tehnično zaščito. Če je dostop do teh vsebin omejen s tehnično zaščito, se jih lahko predvaja časovno neomejeno, v nasprotnem primeru pa mora biti dostop do teh vsebin omejen s primerno izbranim časom. Izjema so eksplicitne seksualne programske vsebine, katerih predvajanje ureja 10. člen tega splošnega akta.
(4) Če se v informativnih programskih vsebinah pojavijo prizori, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, a so upravičeni s kontekstom (npr. prizori prometnih in naravnih nesreč ter njihovih žrtev, prizori vojnega nasilja), mora biti dovolj zgodaj pred njihovim predvajanjem objavljeno ustrezno opozorilo voditelja oddaje gledalcem oziroma drugo ustrezno opozorilo. Ponudniku omenjene programske vsebine ni treba označiti skladno s sedmim odstavkom 14. člena oziroma drugim odstavkom 15. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

(1) Programske vsebine, pri katerih se priporoča vodstvo staršev ali skrbniških oseb, so programske vsebine, ki so primerne za vse starostne skupine gledalcev, vendar vsebujejo posamezne prizore, ki lahko vznemirijo otroke do 12. leta ali so jim nerazumljive brez vodstva odraslih oseb. Zanje so značilni redki, kratki, neintenzivni in diskretni prizori elementov iz drugega odstavka 3. člena tega splošnega akta, brez prikazovanja podrobnosti, spolnosti in uporabe drog ali zlorabe drugih zdravju nevarnih snovi. V njih se lahko pojavi(jo):
a) blagi in redki prizori nasilja ali trpljenja;
b) redki prizori nevarnega vedenja, ki bi ga otroci lahko posnemali;
c) redki, kratki in neintenzivni grozljivi ali strašljivi prizori, zvoki ali učinki;
d) redki in kratki prizori uporabe tobačnih izdelkov ali alkohola, ki ne spodbujajo k uživanju ali uporabi teh snovi;
e) blag neprimeren jezik;
f) redki prizori golote brez konteksta spolnosti;
g) redki in diskretni namigi na spolno aktivnost;
h) s kontekstom upravičeni redki in kratki prizori diskriminacije, ki lahko vključujejo občasne elemente nasilja le, če so ti prikazani v izobraževalnem ali zgodovinskem kontekstu in so nedvoumno negativno ovrednoteni.
(2) Programske vsebine iz prejšnjega odstavka so lahko v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo dostopne časovno neomejeno, vendar morajo biti skladno s sedmim odstavkom 14. člena in drugim odstavkom 15. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, označene z opozorilom in simbolom (VS), ki priporoča vodstvo staršev ali skrbniških oseb.

(1) Za programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok do 12. leta in so zato neprimerne za to starostno skupino, so značilni občasni, zmerno dolgi, zmerno intenzivni, nazornejši prizori elementov iz drugega odstavka 3. člena tega splošnega akta, vendar ti glede na kontekst in učinek celotne programske vsebine niso tako intenzivni, da bi bili neprimerni za otroke, stare 12 let ali več. V njih se lahko pojavi(jo):
a) občasno zmerno nasilje, trpljenje ali krvavi prizori, redki prizori hudega nasilja brez nazornega prikazovanja podrobnosti ali poudarjanja poškodb in krvi, prizori spolnega nasilja, ki so le nakazani in upravičeni s kontekstom;
b) občasni nazornejši prizori nevarnega vedenja, ki bi ga otroci lahko posnemali;
c) zmerno strašljivi ali grozljivi prizori, zvoki ali učinki;
d) občasna uporaba tobačnih izdelkov ali alkohola, ki ne spodbuja h kajenju ali prekomernemu pitju alkohola, redki prizori uporabe drog in zlorabe drugih zdravju nevarnih snovi, ki ne spodbujajo, poveličujejo ali nazorno prikazujejo uživanja teh snovi;
e) zmeren neprimeren jezik z občasno uporabo grobih kletvic;
f) pogosti ali daljši prizori golote brez konteksta spolnosti ali občasni prizori golote v kontekstu spolnosti;
g) občasni in diskretni prizori spolnosti brez podrobnosti, razen če so ti predvajani z namenom obveščanja oziroma izobraževanja o človeški spolnosti ali zdravju;
h) s kontekstom upravičeni občasni ali zmerno dolgi prizori diskriminacije, ki lahko vključujejo občasne elemente hujšega nasilja le, če so ti negativno ovrednoteni.
(2) Programska vsebina iz prejšnjega odstavka mora biti ne glede na zvrst v televizijskem programu predvajana po 21. uri ter označena skladno s sedmim odstavkom 14. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. V avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo je lahko dostopna časovno neomejeno, vendar mora biti označena skladno z drugim in tretjim odstavkom 15. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

(1) Za programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok do 15. leta in so zato neprimerne za to starostno skupino, so značilni pogosti, dolgi, intenzivni, nazorni ali podrobni prizori elementov iz drugega odstavka 3. člena tega splošnega akta, vendar ti glede na kontekst in učinek celotne programske vsebine niso tako intenzivni, da bi bili neprimerni za mladoletnike, stare 15 let ali več. V njih se lahko pojavi(jo):
a) pogosto zmerno nasilje, trpljenje ali krvavi prizori, nazorno prikazovanje posledic, občasni prizori hudega nasilja, občasni nenazorni prizori spolnega nasilja;
b) podrobni prizori nevarnega vedenja, ki bi ga otroci lahko posnemali;
c) intenzivni ali dolgotrajni strašljivi ali grozljivi prizori, zvoki ali učinki;
d) pogosti prizori uporabe tobačnih izdelkov ali alkohola, občasni nazornejši prizori uporabe drog ali zlorabe drugih zdravju nevarnih snovi, ki ne spodbujajo ali poveličujejo uživanja teh snovi;
e) neprimeren jezik s pogosto uporabo grobih kletvic ali vulgarnih izrazov;
f) pogosti ali dolgi prizori golote v kontekstu spolnosti;
g) pogosti ali dolgi prizori spolnosti brez nazornega prikazovanja podrobnosti, razen če so ti predvajani z namenom obveščanja oziroma izobraževanja o človeški spolnosti ali zdravju;
h) s kontekstom upravičeni pogosti ali dolgi prikazi diskriminacije, ki lahko vključujejo pogoste elemente hujšega nasilja.
(2) Programska vsebina iz prejšnjega odstavka mora biti ne glede na zvrst v televizijskem programu predvajana po 22. uri ter označena skladno s sedmim odstavkom 14. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. V avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo je lahko dostopna časovno neomejeno, vendar mora biti označena skladno z drugim in tretjim odstavkom 15. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

(1) Za programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov do 18. leta in so zato neprimerne za to starostno skupino, so značilni zelo pogosti, zelo dolgi, zelo intenzivni, zelo nazorni ali zelo podrobni prizori vsebin (tem), primarno namenjenih odraslim, ki so glede na kontekst in učinek celotne programske vsebine tako intenzivni, da niso primerni za otroke in mladoletnike, mlajše od 18 let. V njih se lahko pojavi(jo):
a) hudo nasilje ali trpljenje, hudi krvavi prizori, prikazi spolnega nasilja, podrobni ali nazorni prikazi težkih ali strašljivih posledic nasilja (npr. pohabljena telesa, smrtne poškodbe);
b) podrobni prizori zelo nevarnega vedenja, ki ga je mogoče posnemati;
c) zelo intenzivni ali zelo dolgi grozljivi ali strašljivi prizori, zvoki ali učinki;
d) vsebine, ki v velikem delu tematizirajo nasilništvo, kriminal, spolnost, alkoholizem ali narkomanijo, vključno z nazornimi prizori uporabe drog, zlorabe alkohola ali drugih zdravju nevarnih snovi, in niso negativno ovrednotene;
e) močno neprimeren jezik, ki vključuje pogosto, agresivno ali ponavljajočo se uporabo najhujših kletvic ali vulgarnih izrazov, ki pri povprečni odrasli osebi povzročijo občutke nelagodja, manjvrednosti, zgražanja ipd.;
f) podrobni prikazi golote in spolnosti v vsebinah, katerih primarni namen ni povzročanje spolne stimulacije občinstva;
g) seksualne programske vsebine;
h) s kontekstom upravičeni pogosti, dolgi, hudi ali nazorni prizori diskriminacije.
(2) Programske vsebine iz prejšnjega odstavka morajo biti ne glede na zvrst v televizijskem programu predvajane po 24. uri ter označene skladno s sedmim odstavkom 14. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. V avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo so lahko dostopne časovno neomejeno, vendar morajo biti označene skladno z drugim in tretjim odstavkom 15. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, in zaščitene s tehnično zaščito.
(3) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora programske vsebine iz točke g) prvega odstavka uvrstiti v poseben del kataloga, tako da so ločene od drugih programskih vsebin.

(1) Eksplicitne seksualne programske vsebine se lahko v televizijskih programih in v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo predvaja le, če se za te programske vsebine izvaja obvezni omejeni dostop za izključno polnoletne osebe prek dodeljenega PIN ali enakovrednega zaščitnega sistema. Dostop mora biti privzeto zaklenjen, uporabnik pa mora imeti možnost nastavitve dostopa do programske vsebine, pri čemer lahko dobi dovoljenje za ogled (kodo, geslo) zgolj polnoletna oseba, ki se jo seznani z namenom tehnične zaščite in se ji zagotovi natančna navodila o njeni uporabi.
(2) Programske vsebine iz prejšnjega odstavka se lahko predvaja časovno neomejeno, označene pa morajo biti skladno s sedmim odstavkom 14. člena oziroma drugim in tretjim odstavkom 15. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.
(3) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora programske vsebine iz tega člena uvrstiti v poseben del kataloga, tako da so ločene od drugih programskih vsebin.

(1) Programskih vsebin, ki bi lahko resno škodovale razvoju otrok in mladoletnikov, se ne sme predvajati, razen v avdiovizualnih storitvah na zahtevo, kadar ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo zagotovi, da so te vsebine dostopne le na način, ki zagotavlja, da jih otroci in mladoletniki praviloma ne bodo mogli slišati ali videti.
(2) Med programske vsebine iz prejšnjega odstavka so uvrščene:
a) programske vsebine, ki neupravičeno prikazujejo nasilje,
b) pornografske programske vsebine.
(3) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo lahko vsebine iz prejšnjega odstavka predvaja časovno neomejeno, če za te programske vsebine izvaja obvezni omejeni dostop za izključno polnoletne osebe prek dodeljenega PIN ali enakovrednega zaščitnega sistema. Dostop mora biti privzeto zaklenjen, uporabnik pa mora imeti možnost nastavitve dostopa do programske vsebine, pri čemer lahko dobi dovoljenje za ogled (kodo, geslo) zgolj polnoletna oseba, ki se jo seznani z namenom tehnične zaščite in se ji zagotovi natančna navodila o njeni uporabi.
(4) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora programske vsebine iz tega člena opremiti z informacijo, ki uporabnikom nedvoumno sporoča, da lahko te programske vsebine resno škodijo razvoju otrok in mladoletnikov.
(5) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora programske vsebine iz tega člena uvrstiti v poseben del kataloga, tako da so ločene od drugih programskih vsebin.

Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.