Številka: U-I-57/12-7

Datum: 2. 10. 2013

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Berk, Šentrupert, ki jo zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Ljubljana, na seji 2. oktobra 2013

1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentrupert (Uradni list RS, št. 26/11 in 31/12), kolikor kategorizira javni poti "Roženberk-Mali Cirnik 16" in "Roženberk-Mali Cirnik" v delih, ki potekajo po zemljiščih parc. št. 242/0 in 438/0, obe k. o. Cirnik, se razveljavi.
2. Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

1. Pobudnica izpodbija 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentrupert (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javni poti "Roženberk-Mali Cirnik 16" in "Roženberk-Mali Cirnik" v delih, ki naj bi potekali po njenih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnica navaja, da Občina Šentrupert (v nadaljevanju Občina) z njo ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih potekata sporni javni poti, niti ji ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku.
2. Občina na navedbe v pobudi ni odgovorila.

3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pobudnica lastnica zemljišč parc. št. 242/0 in 438/0, obe k. o. Cirnik, po katerih po njenih navedbah potekata javni poti "Roženberk-Mali Cirnik 16" in "Roženberk-Mali Cirnik", česar Občina ne zanika. Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javni poti, ki potekata po njenih zemljiščih. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
5. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12 – v nadaljevanju ZCes-1). Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za tako kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina taka zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
6. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so taki predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo javnih poti "Roženberk-Mali Cirnik 16" in "Roženberk-Mali Cirnik" s pobudnico ni sklenila pravnega posla za pridobitev njenih zemljišč, po katerih potekata javni poti. Zoper njeni nepremičnini tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 4. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 4. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javni poti "Roženberk-Mali Cirnik 16" in "Roženberk-Mali Cirnik" v delih, ki potekajo po zemljiščih parc. št. 242/0 in 438/0, obe k. o. Cirnik, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji z Ustavo že iz navedenih razlogov, ni presojalo še njegove skladnosti z 19. členom ZJC-B.
7. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče naloži Občini plačilo njenih stroškov postopka, saj naj bi Občino opozorila, da bo vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti spornega dela Odloka o kategorizaciji, če ne bosta uredili medsebojnih razmerij. Opozorila naj bi jo tudi, da je Ustavno sodišče sprejelo že vrsto enakih odločitev o protiustavnosti občinskih predpisov o kategorizaciji javnih cest. Pobudnica navedenega ne izkaže. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat. Prvo točko izreka je sprejelo soglasno. Drugo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Klampfer.