Na podlagi 9. in 10. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 ZUJF in 90/12) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja

S tem pravilnikom se določa obseg, način in pogoji za izvajanje dodatne strokovne pomoči ter kriteriji za dodelitev fizične pomoči otrokom s posebnimi potrebami.

(1) Dodatna strokovna pomoč se izvaja za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
(2) Dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja kot:
– pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
– svetovalna storitev ali
– učna pomoč.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se dodatna strokovna pomoč lahko izjemoma dodeli tudi otrokom z več motnjami, ki so usmerjeni v prilagojen izobraževalni program in zaradi različnih primanjkljajev, ovir oziroma motenj potrebujejo tudi dodatno strokovno pomoč.

(1) Ura dodatne strokovne pomoči traja 45 minut in jo izvajajo strokovni delavci, ki izpolnjujejo s predpisi določene pogoje.
(2) Dodatna strokovna pomoč, ki se izvaja kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ali kot učna pomoč se izvaja skupinsko ali individualno v oddelku ali izven oddelka. Dodatna strokovna pomoč se praviloma izvaja tedensko, lahko pa tudi v strnjeni obliki in občasno.
(3) Dodatna strokovna pomoč kot svetovalna storitev se izvaja v okviru celostne obravnave otroka, ki je opredeljena v individualiziranem programu.

(1) Skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme presegati pet ur tedensko, od tega mora biti vsaj ena ura svetovalnih storitev.
(2) Obseg, oblika ter izvajalec dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi.

(1) Dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj se lahko določi:
– v programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo največ dve uri tedensko,
– v izobraževalnem programu osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo največ štiri ure tedensko, razen za otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ dve uri,
– v srednješolskih izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo največ dve uri tedensko.
(2) Dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj se praviloma izvaja tedensko, lahko pa tudi v strnjeni obliki, če:
– je strokovno utemeljeno,
– se otroku na podlagi njegove potrebe zagotovi izvajanje pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj v javnem zavodu, ki ima organizirano takšno obliko izvajanja dodatne strokovne pomoči.
(3) Dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, se otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami lahko zagotovi kot del vzgojnega programa za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (vzgojni, socialno integrativni, preventivni, kompenzacijski in korekcijski programi).
(4) Slepim in slabovidnim otrokom ali otrokom z več motnjami, se lahko skupno število ur dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj poveča praviloma v prvem izobraževalnem obdobju za največ tri ure tedensko.
(5) Dodatna strokovna pomoč se za predšolske otroke izvaja v času otrokovega bivanja v vrtcu, za učence in dijake pa praviloma v času vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

(1) S svetovalno storitvijo se zagotavlja podporno okolje za uspešnejše vključevanje otroka s posebnimi potrebami, zato je namenjena družinam otroka s posebnimi potrebami, strokovnim delavcem, ki vzgajajo in poučujejo otroka s posebnimi potrebami ter drugim otrokom, učencem oziroma dijakom iz skupine oziroma oddelka, v katerega je otrok s posebnimi potrebami vključen.
(2) Svetovalno storitev izvajajo svetovalni delavci javnega vrtca, šole ali javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, vzgojitelji predšolskih otrok, učitelji za dodatno strokovno pomoč izven učne obveznosti ter strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih, opredeljenih v 20. členu Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 ZUJF in 90/12).
(3) Dodatna strokovna pomoč kot svetovalna storitev se lahko določi:
– v programih za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo največ dve uri tedensko,
– v izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo največ eno uro tedensko.
(4) Svetovalno storitev pri predšolskih otrocih pred uvedbo postopka usmerjanja na predlog zdravnika zagotavljajo javni vrtci in javni vzgojno-izobraževalni zavodi, ki izvajajo strokovne naloge, v obsegu največ dveh ur mesečno.

Dodatna strokovna pomoč kot učna pomoč se lahko določi največ dve uri tedensko:
– v izobraževalnem programu osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– v izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– izjemoma pa tudi v drugih izobraževalnih programih srednješolskega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, če je bil otrok s posebnimi potrebami zaradi dolgotrajne bolezni odsoten od pouka več kot dva meseca.

Gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku in so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se na podlagi strokovnega mnenja z odločbo o usmeritvi prizna tudi pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika v okviru dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.

(1) Težje in težko gibalno oviranim otrokom, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se lahko za izvajanje fizične pomoči v času:
– poteka vzgojnega dela v vrtcu,
– izvajanja obveznega in razširjenega programa osnovne šole ali
– izvajanja organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli
dodeli stalni ali začasni spremljevalec.
(2) Stalni ali začasni spremljevalec se za izvajanje fizične pomoči lahko dodeli tudi slepim otrokom, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v času poteka vzgojnega dela v vrtcu ter praviloma le v času izvajanja obveznega in razširjenega programa v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, izjemoma pa tudi kasneje, če tako posebej v strokovnem mnenju utemelji komisija za usmerjanje.
(3) Izjemoma se začasni spremljevalec za izvajanje fizične pomoči lahko dodeli slabovidnemu otroku, otroku z okvaro vidne funkcije, dolgotrajno bolnemu otroku, otroku z avtistično motnjo ter otroku s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, in sicer za pomoč pri vključevanju v posamezne dejavnosti vzgojnega oziroma vzgojno-izobraževalnega programa v času poteka vzgojnega dela v vrtcu, izvajanja obveznega in razširjenega programa osnovne šole oziroma izvajanja organiziranega izobraževalnega dela v srednji šoli.
(4) Z individualiziranem programom se določi natančnejša opredelitev dejavnosti, pri katerih se bo začasna fizična pomoč izvajala.
(5) Če je otroku s posebnimi potrebami dodeljen stalni ali začasni spremljevalec, se število otrok v oddelku vrtca ne zmanjša.

Za postopke usmerjanja, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika in pri postopku preverjanja ustreznosti usmeritve, se dodatna strokovna pomoč in fizična pomoč dodeljujeta v skladu s predpisi, ki so bili v veljavi pred začetkom veljavnosti tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 25/06, 60/06, 8/08 in 58/11 – ZUOPP-1).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.