Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 19. redni seji dne 3. 10. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno-stanovanjsko zazidavo »PTZ z.o.o. v Slovenski Bistrici«, ki ga je izdelal A. B. – INVEST d.o.o., 2000 Maribor s številko projekta 10/11.

Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del, smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Z občinskim podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo objektov s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo. Lokacija se nahaja na zahodnem delu mesta Slovenska Bistrica, na območju severno od regionalne ceste Maribor–Celje.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno-stanovanjsko zazidavo »PTZ z.o.o. v Slovenski Bistrici«, obsega zemljiško parcelo 2284/6, k.o. Slovenska Bistrica.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje. Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se bo vršila tudi na parcelah izven ureditvenega območja.

V času gradnje bo vplivno območje OPPN zajemalo zemljišče znotraj ureditvenega območja ter zemljišča, zunaj ureditvenega območja OPPN, ki bodo namenjena za gradnjo primarne in energetske infrastrukture.

Obravnavana gradnja objektov ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo v širšem območju. Za potrebe normalne uporabe prostora bo izvedena nova ustrezno dimenzionirana infrastruktura. Obravnavana gradnja ne bo imela posebnih negativnih vplivov na podobo krajine, na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito okolja.
Predvideni objekti predstavljajo zapolnitev prazne površine med pozidanimi površinami.

Območje meri 6.830 m². Razdeljeno je na devet gradbenih parcel. Od tega so tri gradbene parcele predvidene za gradnjo dveh objektov in nadstrešnice za parkiranje osebnih vozil, ostale parcele so predvidene za dovozne in dostopne poti, nepokrita parkirišča ter zelene in igralne površine.
Predvideno število prebivalcev v območju ocenjujemo na 120.
Cestno omrežje in parkirne površine potekajo znotraj obravnavanega območja tako, da omogočajo normalen in neoviran dostop do vsakega objekta za osebna vozila, dostavo in intervencijo.
Ureditev okolice objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in rastlinjem. Dovozi in dostopi v objekte se tlakujejo ali asfaltirajo.
Na obeh objektih in nadstrešnici za parkiranje osebnih vozil je možna namestitev napetostnih modulov za potrebe sončne elektrarne.

Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 4.2 Urbanistični pogoji.
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo.
Predvidena sta dva objekta in nadstrešnica za parkiranje osebnih vozil, umeščenost na parcelo je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
V tekstualnem in grafičnem delu odloka so prikazani maksimalni horizontalni gabariti, maksimalna etažnost, maksimalne etažne višine in maksimalne višine objektov.
1. Pogoji za oblikovanje objektov:
objekt 1, objekt 2:
– etažnost K+P+3+M,
– orientacija slemena S-J.
Streha je lahko simetrična dvokapnica z minimalnim naklonom strešin 10 stopinj ali enokapnica z minimalnim naklonom strešin 10 stopinj. Mansarda objekta se lahko izvede tudi kot terasna etaža z ravno streho, katere površina lahko obsega največ 70    % površine spodnje etaže. Zamik terasne etaže mora biti najmanj 3,00 m od roba fasade. Ravna streha mora biti ozelenjena. V primeru dvokapne strehe je možna izvedba strešnih frčad. Na streho stavbe je možno namestiti fotovoltaične elemente in sončne kolektorje.
Natančna oblika strehe se določi v projektni dokumentaciji. Možna je tudi kombinacija streh.
Višina objekta je določena z višino posamezne etaže, in sicer je pritličje maksimalne višine 3,60 m, klet, pritličje, 1. nadstropje, 2. nadstropje in 3. nadstropje maksimalno 3,00 m. V primeru izvedbe terasne etaže je maksimalna višina le-te 3,20 m. V primeru izvedbe enokapne ali dvokapne strehe je maksimalna višina stavbe ob upoštevanju dovoljenih posameznih etažnih višin 17,00 m nad koto pritličja. Kota pritličja je lahko maksimalno 0,30 m nad koto finalne ureditve okolja okoli objektov. Etažnost objektov je lahko tudi manjša od predvidene v OPPN. Odmik med zunanjima zidovoma objekta 1 in objekta 2 mora biti minimalno 15,00 m.
Tlorisna velikost objektov je v grafičnem delu zarisana načelno. Možna je tudi drugačna oblika in velikost vsakega objekta, kar se določi v projektni dokumentaciji, vendar je potrebno upoštevati gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo in minimalni odmik med objekti. Čez gradbeno linijo lahko segajo balkoni, nadstreški, napušči in zunanje stopnice oziroma ter zunanje klančine. Osnovni masi objektov je možno tudi dodajat ali odvzemat gradbene mase, tako da se doseže večja plastičnost objekta in razgibanost fasad.
Dostopi do in v objekta se načrtujejo brez arhitektonskih ovir. Med objektoma je možno izvesti ograje višine do 1,2 m.
nadstrešnica za parkiranje osebnih vozil
– etažnost P,
– orientacija slemena S–J.
Nadstrešnica mora biti pokrita z enokapno streho. Maksimalna kapna višina je 2,50 m, maksimalna višina pa 3,00 m.
Tlorisna velikost objekta je v grafičnem delu zarisana načelno. Možna je tudi drugačna velikost objekta, kar se določi v projektni dokumentaciji, vendar je potrebno upoštevati gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika.
2. Vrste dopustnih gradenj:
– gradnja novih objektov in naprav,
– adaptacija, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in odstranitev objektov in naprav,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– ureditev otroških in parkovnih površin,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
3. Vrste dopustnih objektov:
– stanovanjski objekti,
– stanovanjsko-poslovni objekti,
– nezahtevni objekti za lastne potrebe,
– enostavni objekti za lastne potrebe,
– objekti in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
4. Vrste dopustnih dejavnosti:
Stanovanjska, poslovna, obrtna dejavnost: (trgovina na drobno, slaščičarne in kavarne, banka, zavarovalniške storitve, računalništvo, podjetništvo in poslovno svetovanje, pisarniške in spremljajoče poslovno storitvene dejavnosti, dejavnost turističnih agencij in druge strokovne in tehnične dejavnosti.
5. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe:
Dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Gradnja le-teh je dovoljena tudi izven gradbene linije in meje, vendar izven varovalnih pasov vodotokov. Odmik objektov od parcelnih meja tujih lastnikov mora biti minimalno 4,00 m ali manj ob pridobitvi pisnega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.

Prometno se prostorska ureditev navezuje na obstoječo dostopno cesto na JZ strani poslovnega objekta (parc. št. 2284/7, k.o. Slovenska Bistrica), ki se preko križišča navezuje na regionalno cesto Maribor–Celje. Priključevanje prostorske ureditve na cesto je predvideno preko obstoječega 4-krakega križišča z levim zavijalnim pasom, v katerega se ne bo posegalo.
Za napajanje novih poslovno-stanovanjskih objektov je treba urediti glavno dovozno cesto. Gabarit glavne ulice je predviden v širini min. 6,00 m in pločniki za pešce širine min. 1,5 m.
Odvodnjavanje cestnih površin je predvideno preko vtočnih jaškov z rešetko opremljenih s peskolovi in z iztokom preko iztočne glave v vodotok na vzhodni strani.
Priključek glavne dovozne ceste je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Priključek dovozne ceste na obstoječo dovozno cesto je 6,00 m, priključni radiji je min. 6,00 m.
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na predvidenih nepokritih parkiriščih (63 PM) in na predvidenih pokritih parkiriščih (nadstrešnica za 26 PM). Potrebno število parkirnih mest je potrebno zagotoviti v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, leto 1991).
Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Vsi komunalni in energetski vodi so predvideni kot novi po smernicah soglasodajalcev.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje,
– meteorna in fekalna kanalizacija,
– elektro omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje + CTV,
– ogrevanje,
– odvoz smeti.
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta predmetnega OPPN.

Na obravnavanem območju ni cevovodov, ki bi zadoščali potrebam po pitni vodi in bi istočasno zagotavljali požarno varnost, zato je potrebno predvideti cevovod iz nodularne litine DN 150 mm, ki se priključi na obstoječi cevovod DN 150 mm pred jaškom z vgrajenim vodomerom za trgovski center Hofer.
Pred objekti se vgradijo vodomerni PVC termo izolacijski jaški z vgrajenimi vodomeri na daljinsko upravljanje, in sicer za vsako poslovno oziroma stanovanjsko enoto posebej ali betonski jaški z možnostjo vgradnje več vodomerov.
Za potrebe požarne varnosti je potrebno predvideti zadostno število nadzemnih hidrantov DN 80 mm.
Pri izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako stran križanja.
V naselju Slovenska Bistrica je urejeno hidrantno omrežje. Gasilski dom Slovenska Bistrica je oddaljen cca 2 km.

Na obravnavanem območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za odvod padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Gradnja greznic ni dovoljena. Komunalne odpadne vode se priključijo na obstoječi fekalni kanal javne kanalizacije z oznako 400 oziroma obstoječa revizijska jaška J400A/7 ali J400A/5, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
Padavinske odpadne vode je potrebno priključiti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2). Odpadne meteorne vode se odvajajo v vodotok na vzhodni strani. Pred iztokom je potrebno izvesti razbremenilnik, njegovo kapaciteto pa v projektni dokumentaciji računsko dokazati. Na iztoku v vodotok je treba načrtovati iztočno glavo z žabjim pokrovom, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.
Na južni strani območja OPPN je obstoječ vodotok speljan pod lokalno cesto (PR8) s cevnim propustom fi 120 cm. Na vtoku v propust fi 120 cm je nameščena dušilka fi 60 cm. dušilko na vtoku v prepust fi 120 cm, ki prečka lokalno cesto (PR8) je treba takoj odstraniti, prepust fi 120 pa zamenjati z novim prepustom fi 160.
V primeru ureditve podzemnih garaž v kleti objektov, morajo biti tla v podzemnih garažah načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v interno kanalizacijo za odpadne vode.

Na obravnavanem območju ni elektrenergetskih vodov in objektov v lasti Elektro Maribor d.d..
Za napajanje predvidenega območja z električno energijo bo potrebno zgraditi:
– ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod iz transformatorske postaje TP Hofer (t-686 OE Slovenska Bistrica) do razdelilne omarice za napajanje objektov;
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek od razdelilne omarice do predvidenih objektov;
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda in nizkonapetostnega kabelskega priključka za napajanje predvidenih objektov;
– urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal nizkonapetostni razvod in kabelski priključki.
Ostali pogoji:
– pred pričetkom gradbenih del, se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica;
– na mestih križanj in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi in napravami bo potrebno gradbena dela prilagoditi sledečim pogojem:
– zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč.
– medsebojne razdalje (razmak se meri med bližnjimi zunanjimi robovi inštalacij) na mestih približevanj oziroma križanj elektroenergetskih kablov ter ozemljil z vodovodno cevjo so:
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 0,5 m;
– energetski kabel mora biti do hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj 1,5 m;
– navpični svetli razmak med kablom in cevjo pri križanju, mora biti najmanj 0,5 m oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda;
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo;
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja;
– pri izkopu jarka za polaganje cevi, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskimi kabli;
– prestavitev hidrantov in revizijskih jaškov nad kable in ozemljila ter poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisano, ni dovoljena;
– minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1,5 m;
– navpični svetli razmak pri križanju med kablom in cevjo plinovoda, mora biti najmanj 0,5 m;
– v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo;
– v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi plinovoda s kablom ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja;
– pri izkopu jarka za polaganje cevi plinovoda, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.

Ob načrtovani dovozni se predvidi postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave. Ta infrastruktura javne razsvetljave se po izgradnji prenese v lastništvo Občine Slovenska Bistrica s katero upravlja njen pooblaščeni upravljavec.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno 25–30 m. Višina namestitve svetilk in izvedba svetilk se izdela na podlagi usmeritev pooblaščenega upravljavca oziroma njihovega projektanta za področje javne razsvetljave. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacija:
– po Ljubljanski cesti do OPPN dve cevi Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški, dimenzije 1,2 x 1,2, 1,2 m.
– do posameznih objektov ena cev Ø 110, ki se zaključi pred novogradnjo v pomožnem prehodnem kabelskem jašku dimenzije 0,6 x 0,6 x 0,6.
– Prenosni mediji pa bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev. Priključna točka za predvideno zazidavo je na Ljubljanski cesti 86.
Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve na stroške investitorja.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Pri načrtovanju objekta je potrebno upoštevati, da se za objekt, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalna dimenzija instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici. V notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120), je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V) in prezračevanje.

CATV omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije.
Za potrebe objektov je potrebno za dopolnitev komunalne opreme upoštevati, da se do stavbe po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi CTV kabelska kanalizacija, pri tem je potrebno upoštevati:
– zunanji razvod CATV omrežja od mesta priključitve na obstoječe omrežje do objektov,
– notranje razvode CATV omrežja v samih objektih.
Zunanji razvodi se izvedejo s kabelsko kanalizacijo s položitvijo ustreznih povezovalnih alcaten cevi in cevi do novega objekta in namestitvijo kabelskih jaškov in prostostoječih CATV omaric v križiščih razvoda pred objektom.
Notranji razvodi CATV omrežja v samem objektu, predstavlja ustrezno namestitev omarice za dovod zunanjega razvoda do objekta s povezavo do kabelske kanalizacije. V tej omarici je pri projektiranju potrebno predvideti NN vtičnico in ozemljitev. Povezavo do končnih porabnikov je potrebno predvideti v smislu, da iz izhodiščne omarice do vsake končne vtičnice poteka svoj kabel v sistem zvezda – ne predvideti prehodnih vtičnic.

Ureditveno območje se nahaja v nadzorovanem pasu (2 x 100 m) plinovoda R14, od M1 v 38+358-MRP Impol (premer 100 mm, tlak 50 bar, Občina Slovenska Bistrica). Poslovno-stanovanjski objekt je predviden v odmiku 15,00 m (vhod v objekta) od prenosnega plinovoda. Prenosni plinovod prečkajo načrtovane prometne površine. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m), katere opredeljuje Energetski zakon in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina. Pri nadaljni obdelavi je treba upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in pridobiti soglasje družbe Geoplin plinovodi d.o.o.. V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.

Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim mestnim plinom iz plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na dostopni cesti, vendar so možni tudi drugi koridorji. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

Dopusten je individualen način ogrevanja. Kot gorivo se lahko uporablja kurilno olje, zemeljski mestni plin, utekočinjen naftni plin, električna energija, oziroma vsi alternativni viri ogrevanja (toplotne črpalke – zrak voda ipd.)
Skladišča goriv morajo biti v kletnih prostorih ali vkopana ter izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi in požarno varstvenimi predpisi, ki veljajo za to področje.

Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije. Ureditev ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov je možna na severovzhodnem vogalu območja.

Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.

Na območju OPPN se ne nahaja nobena enota kulturne dediščine, vendar pa se v njegovi bližini nahaja enota kulturne dediščine EŠD 6891 Slovenska Bistrica – Rimska cesta Celeia – Petovio, na širšem območju pa se varuje tudi enota kulturne dediščine EŠD 6876 Cigonca – Rimska cesta Celeia – Petovio, ki je s prejšnjo smiselno povezana. Obe enoti sta razglašeni za kulturni spomenik (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska bistrica, Uradni list RS, št. 21/92).

Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje, saj gre le za gradnjo stanovanjskih oziroma stanovanjsko-poslovnih objektov (mirna dejavnost), zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.

Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno priključiti po vodotesni kanalizaciji na fekalni kanal.
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
Padavinske odpadne vode je potrebno priključiti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2). Na iztoku v vodotok je treba načrtovati iztočno glavo z žabjim pokrovom, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.

Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja objektov.

V okviru varstva pred požarom se upoštevajo predpisi s področja zagotavljanja požarne varnosti. Izvedejo se naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih;
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja;
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin;
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090;
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje;
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

Upoštevane morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici. Objekti morajo biti projektirani potresno varno, za projektni pospešek tal (v g) 0,1.
– Območje ni poplavno ogroženo, prav tako ni opaznih ali zazanih erozij terena.
– V objektih, ki so določeni s predpisi se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.

Vsi posegi na območju OPPN se morajo izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.

Parcelacija zemljišča je določena v grafičnem predlogu parcelacije. V območju obravnave je predvidena parcelacija na 9 gradbenih parcel (enot sta 2)., 7 parcel je predvidenih za cestne, nepokrite parkirne in pokrite parkirne površine ter komunalni koridor. Natančna velikost parcel bo določena z izvedeno parcelacijo. Določene so z lomnimi točkami, ki so v GAUS-Krügherjevem sistemu.

Izvajanje OPPN je možno v večih fazah oziroma etapah. Najprej je potrebno zgraditi infrastrukturo (povozne, pohodne in parkirne površine in komunalne priključke), ki jo v celoti izvede investitor. Gradnja objektov in nadstrešnice za parkiranje osebnih vozil je možna v več fazah, pri čemer mora biti vsaka faza oziroma izveden objekt zaključena celota. V isti fazi je potrebno ob objektu tudi urediti okolje (zelenice, igrišča).

1. Tolerance pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo:
V grafičnih prilogah so določeni gradbena linija, gradbena meja in višinski gabariti objektov, ki upoštevajo odmike od parcelnih meja, vplivno območje vodotokov, odmike od prometnic in med objekti. Kot tolerance so dovoljene:
– Dimenzije in oblike objektov v grafičnih prilogah so orientacijske. Možne so spremembe tlorisnih dimenzij objektov in oblike iz risbe – urbanistični pogoji ob upoštevanju gradbene meje in gradbene linije; ulični niz mora biti ohranjen;
– Ureditev kleti je možna v večjih tlorisnih gabaritih kot nadzemne etaže objektov, možna je tudi izvedba enotne kleti pod objektoma;
– V kleti je možno urediti tudi parkirišča. Dovozno klančino z nadstrešnico je možno urediti izven območja gradnje ob južni stranici objekta 2;
– vertikalni gabariti ne smejo presegati etažnosti K+P+3+M.
2. Tolerance pri parcelaciji:
Glede na dokončne tlorisne gabarite objekta 1 in objekta 2 je možno parcelne meje parcelirati tudi drugače.
3. Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju:
Dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve.
Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
– Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev;
– Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih;
– V primeru, da se pri posegih odkrijejo elementi kulturne dediščine, morajo investitor in izvajalci nemudoma ustaviti gradnjo in o tem obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja;
– Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.

Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja izhajajoč iz zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča.
Prav tako mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture in jo izgraditi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem uveljavitve tega odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu preneha veljati v tem ureditvenem območju Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02, 108/08 in 26/10).

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.