Datum: 10. 10. 2013

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Ivana Vodeba, Ljubljana, ki ga zastopa mag. Borut Kariž, odvetnik v Ljubljani, na seji 10. oktobra 2013

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 212/2012 z dne 16. 8. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Višjemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

1. Sodišče prve stopnje je v postopku osebnega stečaja nad pritožnikom sprejelo sklep o prodaji pritožnikove nepremičnine. Zoper odločitev se je pritožnik pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na prvi odstavek 344. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 63/13 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerih se lahko zoper sklep o prodaji pritožijo le upniki, stečajni dolžnik pa ne.
2. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP), saj naj bi bil zaradi ureditve ZFPPIPP prikrajšan za pritožbo. Zato meni, da je ZFPPIPP, ki izključuje možnost pritožbe stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji, protiustaven, saj gre za odločbo, s katero je odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Po vsebini zatrjuje tudi kršitev pravice do enakosti pred zakonom, saj navaja, da ga takšna zakonska ureditev spravlja v podrejeni položaj do upnikov in mu ne daje enakega varstva.
3. Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-949/12 z dne 3. 7. 2013 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Višje sodišče v Ljubljani.
4. V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je Ustavno sodišče obvestilo upnike pritožnika – stečajnega dolžnika s pozivom, ki je bil objavljen na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, da se lahko izjavijo o ustavni pritožbi. Upniki na ustavno pritožbo niso odgovorili.

5. Višje sodišče je v postopku osebnega stečaja nad pritožnikom njegovo pritožbo zoper sklep o prodaji pritožnikove nepremičnine kot nedovoljeno zavrglo. Odločitev temelji na stališču, da se zoper tak sklep po izrecni določbi prvega odstavka 344. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP lahko pritožijo le upniki. Pritožnik zatrjuje, da ga je Višje sodišče prikrajšalo za pravico do pravnega sredstva, varovano v 25. členu Ustave, saj je šlo pri sklepu o prodaji za odločitev o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih.
6. Ustavno sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo z vidika skladnosti s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
7. Člen 25 Ustave zagotavlja vsakomur pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-309/94 z dne 16. 2. 1996 (OdlUS V, 21) navedlo, da ta ustavna določba zagotavlja spoštovanje načela instančnosti v odločanju sodišč, prav tako pa tudi pri odločanju drugih državnih organov, kadar ti odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih. Vsebina načela instančnosti pa je prav v tem, da lahko organ druge stopnje presoja odločitev prvostopnega organa z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici oziroma obveznosti. To pomeni, da 25. člen Ustave zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.(1) Smisel te ustavne določbe je, da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese.(2) Pravica do pravnega sredstva pa zavezuje tudi zakonodajalca, da zoper odločitev državnega organa zagotovi pritožbo, ki je samostojna pravica in ni zagotovljena že s pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Če zakonodajalec pritožbe ne zagotovi, je to poseg v pravico iz 25. člena Ustave, ki je dopusten le pod pogoji iz tretjega odstavka 15. člena in iz 2. člena Ustave.
8. Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo (prvi odstavek 124. člena ZFPPIPP). Proti sklepu je dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno (prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP). Proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP je v glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo pravica do pritožbe omejena le na upnike (prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP(3)), razen v primeru osebno odgovornih družbenikov, ko je pravica do pritožbe izrecno urejena v drugem odstavku 349. člena ZFPPIPP. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta upnik (1. točka 56. člena ZFPPIPP) in osebno odgovorni družbenik (prvi odstavek 349. člena ZFPPIPP) stranki glavnega stečajnega postopka nad pravno osebo, medtem ko stečajni dolžnik ni stranka tega postopka. S tem, ko ZFPPIPP določeni osebi prizna položaj stranke v postopku zaradi insolventnosti,(4) ji podeli upravičenje opravljati procesna dejanja (zlasti vlagati predloge, o katerih mora sodišče odločati, in pravna sredstva) v tem postopku, s katerimi lahko vpliva na tek in izid postopka.(5)
9. Člen 56 ZFPPIPP določa, da je insolventni dolžnik stranka glavnega postopka, vendar le, če zakon za posamezen postopek tako določa. Za glavni stečajni postopek nad pravno osebo ZFPPIPP ne določa, da je stečajni dolžnik stranka tega postopka. Začetek stečajnega postopka tako pomembno vpliva na položaj (tudi procesni) stečajnega dolžnika. Z dnem začetka stečajnega postopka nad pravno osebo preidejo pooblastila dotedanjih organov stečajnega dolžnika na stečajnega upravitelja (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Zato stečajni upravitelj opravlja funkcijo organa dolžnika in v tej funkciji zastopa dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Funkcijo zastopanja opravlja stečajni upravitelj v pravnih razmerjih, o katerih se odloča zunaj stečajnega postopka.(6) Drugače pa je v stečajnem postopku nad pravno osebo, saj stečajni upravitelj opravlja svojo funkcijo zaradi interesov upnikov, da dosežejo čim večje poplačilo svojih terjatev. Zato v stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj nima položaja zastopnika dolžnika, temveč položaj posebnega procesnega organa sodišča. Položaj stečajnega upravitelja se od procesnega položaja stranke loči po tem, da je stranka upravičena, ne pa dolžna opravljati posamezna procesna dejanja v postopku, stečajni upravitelj pa nekatera dejanja mora opraviti. Teh dejanj ne opravlja kot zastopnik dolžnika, temveč zaradi zagotavljanja uresničitve interesov upnikov v tem postopku. Z začetkom stečajnega postopka tako dolžnik izgubi procesni položaj stranke v stečajnem postopku.(7) Ureditev, po kateri stečajni dolžnik v glavnem(8) stečajnem postopku nad pravno osebo nima pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji, je zato logična posledica njegovega položaja v tem postopku.
10. Položaj stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je drugačen. Stečajni dolžnik je namreč v tem primeru stranka glavnega postopka osebnega stečaja, kar izrecno določa 385. člen ZFPPIPP. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika iz postopka osebnega stečaja je sicer omejena, kot to določa 386. člen ZFPPIPP.(9) Vendar se ta ureditev ne razteza na položaj stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja. Kaj takega iz zakonske ureditve ne izhaja (prim. prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Zato je treba pri razumevanju procesnih določb ZFPPIPP izhajati iz predpostavke, da je stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja stranka tega postopka.
11. Prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP določa: "Če ni v oddelku 5.11 tega zakona drugače določeno, se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona." Gre za urejevalno načelo, s katerim zakonodajalec enako pravno vrednoti tista razmerja, ki so izrecno urejenim v bistvenem podobna,(10) in pomembno pravnotehnično sredstvo, ki ga pravodajalec zavestno uporablja in z njegovo pomočjo po poti sklepanja od podobnega na podobno (argumentum a simili ad simile) ureja družbena razmerja, ki jih že vnaprej predvideva in označuje kot pravno upoštevna.(11) Zapoved smiselne uporabe tako pomeni, 1) da se za neki položaj, ki ni izrecno urejen, po volji zakonodajalca uporabi(-jo) pravilo(-a), ki ureja(-jo) drug(-e) položaj(-e), če sta si primerjana položaja v bistvenem podobna, in 2) a contrario, če si položaja nista v bistvenem podobna, pravnega pravila, ki ureja določen položaj, ni mogoče uporabiti za drug (neurejen) položaj, saj takšna uporaba pravila ne bi bila smiselna. V obravnavanem primeru se položaja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku nad pravno osebo in položaj stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja v bistvenem razlikujeta: prvi ni stranka glavnega stečajnega postopka, medtem ko drugi je stranka glavnega postopka osebnega stečaja (385. člen ZFPPIPP). Smiselno uporabo prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP glede pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji tako izključuje različen procesni položaj stečajnega dolžnika v stečajnem postopku nad pravno osebo in postopku osebnega stečaja.
12. Položaj stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Položaja sta si podobna, 1) ker oba osebno odgovarjata za obveznosti z vsem svojim premoženjem(12) in 2) ker sta oba stranki stečajnega postopka, kot to določa ZFPPIPP v prvem odstavku 349. člena in v 385. členu.
13. Višje sodišče bi tako moralo upoštevati: 1) da prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in 2) da je pritožnik stranka postopka osebnega stečaja; poleg tega bi moralo upoštevati 3) da je pritožnikov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP. V prid smiselni uporabi drugega odstavka 349. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja je tudi ureditev pritožbe zoper odločitev o prodaji v izvršilnem postopku (sistematična razlaga), izhajajoč pri tem iz 1) primerljivosti narave obeh postopkov (stečajni postopek je generalna izvršba) ter 2) enakega procesnega položaja dolžnika v izvršilnem postopku in stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja (oba sta stranki teh postopkov). Po 179. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11 – ZIZ) ima dolžnik pritožbo zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, prav izklicna (ali izhodiščna) cena pa je bistveni del sklepa o prodaji (prim. drugi odstavek 331. člena ZFPPIPP). Upnikova (razumljiva) težnja po čimprejšnji prodaji stvari in vsaj delnem poplačilu terjatve z doseženo kupnino je v koliziji z (razumljivimi) prizadevanji dolžnika po doseganju kar najvišje prodajne cene, saj mu to omogoča prenehanje njegove obveznosti v največjem možnem obsegu.
14. Stališče Višjega sodišča, ki ne upošteva omenjenih izhodišč pri opredeljevanju pogojev za smiselno uporabo pravil, določenih v oddelkih 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, in ki razteza uporabo prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP tudi na stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja, ni sprejemljivo z vidika ustavno zajamčene pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave.(13)
15. Zato je Ustavno sodišče sklep Višjega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. V njem naj sodišče upošteva stališča Ustavnega sodišča iz te odločbe. Ker je Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo zaradi kršitve pravice iz 25. člena Ustave, ni presojalo drugih zatrjevanih kršitev.

16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-258/03, U-I-74/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 90/05, in OdlUS XIV, 99) pojasnilo, da navedena ustavna določba pritožniku zagotavlja, da pritožbeno sodišče vsebinsko presodi utemeljenost pritožbenih navedb.
(2) Odločba Ustavnega sodišča št. Up-353/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04).
(3) Po tej določbi je pravica do pritožbe omejena tudi zoper sklep o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena ZFPPIPP, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP in sklep o vstopu kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota iz četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP.
(4) Tako na primer potencialni kupec premoženja, ki se prodaja v stečajnem postopku, ni stranka stečajnega postopka, zato nima pravice (procesne legitimacije) opravljati procesnih dejanj v stečajnem postopku. N. Plavšak in S. Prelič, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2000, str. 571.
(5) Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-905/12 z dne 19. 12. 2012 (Uradni list RS, št. 3/13). Glej tudi N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 73.
(6) N. Plavšak in S. Prelič, nav. delo, str. 159 in 330.
(7) Prim. npr. sodbo in sklep Višjega sodišča v Celju št. Cpg 60/2012 z dne 6. 6. 2012. Enako N. Plavšak in S. Prelič, nav. delo, str. 159.
(8) V predhodnem stečajnem postopku ima tudi stečajni dolžnik možnost vlagati pravna sredstva, zlasti ugovor zoper predlog o začetku stečajnega postopka in pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, saj je stranka predhodnega postopka, če ni njegov predlagatelj (2. točka 55. člena ZFPPIPP).
(9) Ta določa: "(1) Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da:
1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
2. brez soglasja sodišča ne more:
– najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,
– odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,
– se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
(2) Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.
(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za pravne posle in pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja.
(4) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona."
(10) M. Pavčnik, Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, str. 149; in M. Pavčnik, Teorija prava, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 400.
(11) Prav tam.
(12) Pri osebno odgovornem družbeniku je ta odgovornost sicer subsidiarna, glej prvi odstavek 100. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12 in 82/13 – ZGD-1).
(13) Prim. 7. točko obrazložitve in odločbo št. Up-905/12.