Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB2, 27/08, 76/08 in 100/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZP-1-UPB4, 17/08, 21/08, 21/13), 30. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) in 19. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 18. seji dne 23. 10. 2013 sprejel

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini Mokronog - Trebelno (v nadaljevanju: občina).
(2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3.
(5) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu v Občini Mokronog - Trebelno.

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
– cene storitev javne službe,
– javna pooblastila izvajalca javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kazenske določbe.

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka je občina.
(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.

(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo se izvaja na celotnem območju Občine Mokronog - Trebelno, z izjemo tretjega odstavka tega člena.
(2) Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh vodovodnih omrežij in naprav iz prvega odstavka tega člena je javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
(3) V naseljih Bogneča vas, Velika Strmica, Srednje in Gorenje Laknice, Čužnja vas, Brezje pri Trebelnem, Roje pri Trebelnem, Češnjice pri Trebelnem, Češnjice - Reber, del Drečjega vrha, Ornuška vas, Podturn in Štatenberk, se izvaja lastna oskrba s pitno vodo z zasebnim vodovodom.
(4) Upravljanje zasebnih vodovodov iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavljajo lastniki zasebnega vodovoda skladno s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Lastniki zasebnega vodovoda morajo občino pisno obvestiti o upravljavcu zasebnega vodovoda.
(5) Območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ter območja, kjer je predvideno izvajanje javne službe, so lokacijsko opredeljena na karti, ki je sestavni del tega odloka in se nahaja v prilogi tega odloka.

(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.

(1) Območje naselij poselitve s petdeset ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdesetimi prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(1) Priključek stavbe na vodovod je del javnega ali zasebnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim ali izjemoma primarnim vodovodom, in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku.
(2) Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom. Uporabnik mora za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje pridobiti soglasje k priključitvi od izvajalca javne službe. Uporabnik mora za pridobitev soglasja za priključitev stavbe na javni vodovod priložiti:
– situacijo z vrisanim objektom in vodovodnim priključkom v merilu M = 1:1000,
– tehnološki projekt za proizvodne objekte, ker se bo voda rabila v tehnološke namene,
– potrdilo lokalne skupnosti o plačanem komunalnem prispevku,
– služnostno pravico za vse zemljiške parcele po katerih poteka vodovodni priključek na javni vodovod.
Priključitev objekta je možna šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Izvajalec javne službe lahko na pisni predlog občine zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz predhodnega stavka tega odstavka.
(3) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javni vodovod, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna, in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javni vodovod izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z ZGO pod nadzorom izvajalca javne službe na stroške lastnika objekta. Priključitev na javni vodovod mora biti izvedena v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(4) Priključitev objekta na javni vodovod se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture in
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na javni vodovod podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(5) Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda. Začasni vodovodni priključek je priključek izveden z montažnim vodomernim jaškom, ki ga določi upravljavec vodovoda in vodomerom DN 20. Postavitev jaška se izvede ob parcelni meji oziroma na lokaciji, ki dopušča postavitev vodomernega jaška vendar čim bližje javnega vodovoda. Začasni vodovodni priključek na javni vodovod se lahko izvede na zemljišču, kjer se predvideva raba vode za gradbene, kmetijske ali druge namene. Začasni vodovodni priključek se lahko izvede najdlje za obdobje 3 let, z možnostjo podaljšanja še za 3 leta. K vlogi za začasni vodovodni priključek je potrebno priložiti:
– potrdilo lokalne skupnosti o plačanem komunalnem prispevku,
– služnostno pravico za vse zemljiške parcele, po katerih poteka vodovodni priključek na javni vodovod.
Vsi stroški za izvedbo in ukinitev začasnega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika oziroma naročnika.
(6) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek, lastnik ali najemnik stavbe pa mora dopustiti preverjanje in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje in plačati storjene storitve javne službe v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na vodovod.
(7) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na vodovod in trasah teh priključkov.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– geodetski načrt novega stanja,
– zapisnik o opravljenih tlačnih preskusih,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode,
– meritve hidrantnega omrežja,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe.

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
(3) Uporabnik se tudi ne sme priključiti na javni vodovod brez ustreznega soglasja izvajalca javne službe. V primeru tovrstne priključitve lahko izvajalec javne službe prekine dobavo pitne vode. Odstranitev priključka, ki je izveden v nasprotju z določili tega odloka, lahko odredi tudi inšpekcijski organ.

(1) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod. Uporabnik mora od izvajalca javne službe v tem primeru predhodno pridobiti soglasje za ukinitev priključka.
(2) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je na podlagi pisne vloge uporabnika dovoljena tudi v primeru, če se v njej ne zadržujejo ljudje in se pitna voda ne uporablja za oskrbo živali.
(3) Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj trideset dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in za storitve plačati v skladu s cenikom storitev iz 42. člena tega odloka.

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte iz tretjega odstavka 6. člena tega odloka, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
(2) Zajetja za pitno vodo, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode.

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje oskrbe s pitno vodo in izvajanja javne službe.

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(3) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.

V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov (naravne in druge nesreče) izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:
– priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– povečati odjem pitne vode,
– odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.

Uporabniki morajo:
– priključiti se na javni odlok skladno z določili tega odloka,
– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,
– plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,
– pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere poteka trasa javnega vodovoda, upravljavcu dovoliti izvajanje vseh aktivnosti za nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru posega na nepremičnini, na tej vzpostaviti prvotno stanje.

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.
(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda.
(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

(1) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih dneh obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega vodovoda.

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

(1) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe.

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
– prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,
– odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,
– okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda.
(2) Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m od osi vodovoda) ni dovoljeno nasipavati zemljo ali drug material, postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavci javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljavec javnega vodovoda.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz dolgoročnega kreditiranja,
– iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.
(2) Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3) Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, ki je opremljeno z javnim vodovodom.

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti uporabnika, je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca.
(2) Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi upravljavec.
(3) Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja na parcelni meji najbližje javnemu vodovodu.
(4) Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
(5) Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec na stroške uporabnika.
(6) Odštevalni vodomeri so del interne instalacije za vodomerno napravo, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.

(1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.
(2) Če dejanske količine odvzete vode iz javnega vodovoda ni mogoče ugotoviti in veljavni predpis o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ne določa drugače, jo izvajalec javne službe zaradi določitve akontacij oceni na podlagi podatkov o povprečni količini opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec javne službe opravil za svoje uporabnike Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku roka za plačilo, določenem v računu, izvajalec javne službe uporabniku pošlje opomin. Če uporabnik tudi v roku, ki je določen v opominu, storitve ne plača, mu izvajalec javne službe priporočeno s povratnico pošlje opomin pred odklopom vode, z rokom plačila 15 dni. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.

Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu, sklene pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.

(1) Izvajalec javne službe na podlagi javnega pooblastila lokalne skupnosti izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe, so:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloga izvajajo inšpektorji medobčinskega inšpekcijskega organa.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
– odredi priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod skladno s pogoji tega odloka
– odredi v primeru izgrajenega priključka v nasprotju z določili tega odloka pridobitev soglasja izvajalca javne službe oziroma odredi odstranitev priključka izgrajenega v nasprotju z določili tega odloka
– odredi odstranitev ovir s trase vodovoda ali vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoče, na stroške povzročitelja
– odredi ureditev odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda
– odredi odpravo okvar oziroma vzdrževalna dela na hidrantu, nastalih med uporabo
– odredi sanacijo poškodb javnega vodovoda, nastalih pri izvajanju del, na stroške izvajalca del preko izvajalca javne službe.
(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena tega odloka;
– odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom 14. člena tega odloka;
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (druga alineja 22. člena tega odloka);
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (četrta alineja 22. člena tega odloka);
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (peta alineja 22. člena tega odloka);
– ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (deseta alineja 22. člena tega odloka);
– ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili 23. člena tega odloka;
– odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 24. člena tega odloka;
– če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 25. člena tega odloka;
– če prestavi, zamenja ali popravi priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta brez soglasja izvajalca javne službe (27. člen tega odloka);
– če izvaja dela na javnem vodovodu ali na njegovi trasi brez soglasja izvajalca javne službe (30. člen tega odloka).
(2) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika – fizično osebo.
(5) Z globo 1.000 EUR se kaznuje izvajalca javne službe, če izvede priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v nasprotju z določili tega odloka oziroma če izda soglasje za priključitev na javni vodovod, če za to niso izpolnjeni pogoji ali ga izda v nasprotju s pogoji, navedenimi v tem odloku.
(6) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.

(1) Tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi, mora Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno, sprejeti v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2) Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določbe Odloka o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju Občine Trebnje (SDL, št. 4/1991).
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.