Na podlagi 95. in 100. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12), 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11) in 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 48/10) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 15. redni seji dne 16. 10. 2013 sprejel

Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok.

Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Dol pri Ljubljani in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka;
– druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest.

Občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini.
Občinske ceste na območju Občine Dol pri Ljubljani so javne ceste, ki niso državne ceste in ki jih občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC), javne poti (s skrajšano oznako JP) in javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ).
Nekategorizirane ceste so prometne površine, ki niso kategorizirane kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te prometne površine (dovozne ceste ter pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, ceste v zasebni lasti ipd.).

Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo občinska uprava, posamezniki in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na predlog župana.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
Iz kategorizacije se lahko izvzame tudi ceste, ki je zgrajena na zasebnih zemljiščih, občina pa se glede lastništva ne more dogovoriti z lastnikom.

Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
O opustitvi občinske ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena prometu, odloči občinski svet.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen s prihodnjim upravljavcem te ceste.

Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali odnjih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.
Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti promet urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah.
Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti vzdrževana tako, da jo lahko, ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa, varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki jim je namenjena.
Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljata za gozdno cesto in nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je preprečen z zapornico ali drugo fizično oviro.
Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest urejajo predpisi o gozdovih.
Pri križanju in priključevanju nekategorizirane ceste na javno cesto velja nekategorizirana cesta za neprednostno. Priključek nekategorizirane ceste na javno cesto mora biti označen s predpisano prometno signalizacijo, razen ceste iz četrtega odstavka tega člena, dovozne poti do objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez zgrajenega vozišča.
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek lastnik ali od lastnika pooblaščen izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek lastnik nekategorizirane ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če vsi lastniki zemljišč po katerih cesta poteka zemljišča brezplačno prenesejo v last občine, če je dolga najmanj 50 m ali je povezovalna, če je preko nje urejen dostop do vsaj treh stalno naseljenih stanovanj ali stavb.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.

Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč ter vrhov in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.

Upravljavec občinskih cest in drugih javnih prometnih površin je občina.

Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na predlog župana.
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredila občinska uprava ali občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja občinska uprava. Te naloge obsegajo:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
–izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah v skladu z veljavnimi predpisi;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
–naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Dol pri Ljubljani;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

Sredstva za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu občine.
Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani lahko predpiše posebno povračilo za prekomerno obremenjevanje cest (prevoz hlodovine, izvoz iz peskokopov, gramoznic itd.).

Občinske ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati na način in pod pogoji, kot to določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
Občinske ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da omogočajo normalno gibanje osebam z omejeno sposobnostjo gibanja.

Novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest se določijo v občinskem proračunu in načrtu razvojnih programov.
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.

Avtobusna postajališča na cesti morajo biti izven vozišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču.
Za vzpostavitev avtobusnega postajališča na vozišču mora biti pridobljeno strokovno mnenje komisije za tehnično urejanje prometa (v nadaljevanju: komisija).
Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavnik upravljavca cest, vzdrževalec občinskih cest, policije in občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste. Komisijo imenuje župan.

Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega organa, za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z globo 4000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna občinska uprava.
Stroške projektiranja, novogradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

Občinska uprava mora o novogradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 90 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z novogradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Občinska uprava mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali obcestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

Za novo ali rekonstruirano občinsko cesto, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, lahko župan izda dovoljenje za začasno uporabo že pred dokončanjem vseh del zunaj vozišča ceste, predvidenih z izdanim gradbenim dovoljenjem, če je ugotovljeno, da vozišče izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa.
Pregled občinske ceste iz prejšnjega odstavka se opravi ob smiselni uporabi postopka iz osmega odstavka 18. člena Zakona o cestah. O pregledu se sestavi zapisnik, ki je priloga zahtevi za izdajo dovoljenja za začasno uporabo občinske ceste.
Dovoljenje za začasno uporabo velja do pridobitve uporabnega dovoljenja s strani pristojnega upravnega organa, vendar največ pet let.
Pridobitev dovoljenja za začasno uporabo občinske ceste je obvezna, ko je čas od končanja del na vozišču ceste do dokončanja preostalih del po gradbenem dovoljenju daljši od 60 dni.
Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza nove ali rekonstruirane ceste, ter če je gradnja ali rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, upravljavec ceste lahko konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost ceste.

Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.
Za organiziranje rednega vzdrževanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 30. člena tega odloka je odgovorna občinska uprava.

Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja s podeljevanjem koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe, javno zasebno partnerstvo, javno naročanje ali z ustanovitvijo režijskega obrata.
Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
Obnovitvena dela oddaja občinska uprava, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi občinska uprava.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, so odgovorni njihovi upravljavci.

Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
Pred preusmeritvijo prometa na državno cesto se ob prisotnosti upravljavca državnih cest izvede monitoring obstoječega stanja.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora občinska uprava pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

Upravljavec oziroma koncesionar iz 26. člena odloka, v soglasju z občinsko upravo lahko začasno, vendar največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljenje skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljenje hitrosti vozil, in drugi ukrepi), če je občinska cesta ali njen del v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil;
– da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste;
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno).
Občinska uprava lahko s sklepom začasno iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, odredi prepoved ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, katerih trajanje je daljše od enega leta.
Občinska uprava mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena, pisno obvestiti policijo, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste, vzdrževalca občinskih cest in prometno-informacijski center najmanj sedem dni pred izvedbo ukrepa na občinski cesti. Prometno-informacijski center mora o ukrepih obvestiti javnost najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa.
Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko sprejme tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste ali vodja intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti upravljavca občinskih cest, policijo, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste in prometno-informacijski center, ki o ukrepih takoj obvesti javnost.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
Ne glede na vsa predhodna določila mora upravljavec lokalnih cest poskrbeti najmanj za nemoten dostop lastnikov do objektov.

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas občinske cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša največ:
– pri lokalni cesti (LC) 8 m
– pri javni poti (JP) 5 m
– pri javni poti za kolesarje (KJ) 2 m
– pri nekategorizirani cesti (NK) 2 m.
Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine, v postopku priprave katerih je bilo pridobljeno soglasja občine.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Dol pri Ljubljani, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem občinske uprave.
Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Upravljavec nadzemnih in podzemnih vodov in naprav oziroma investitor mora z občino pred posegom v cesto skleniti služnostno pogodbo, v kateri se določi odškodnina za poseg v cestni svet in dogovori možnost, da v primeru poškodb lahko občina na njegove stroške le-te sanira.
Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z globo 4000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V dovoljenju za opravljanje del se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti občinsko upravo in izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo, občinsko upravo, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste, vzdrževalca občinskih cest in prometno-informacijski center.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
Z globo 2000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

Vloga za poseg v cestno telo mora biti vložena najmanj 15 dni pred izvedbo del.
Vlagatelj mora pred pričetkom del skleniti z občino pogodbo, v kateri se zaveže vzpostaviti cesto v prejšnje stanje oziroma po poteku določenega roka to na njegove stroške stori občina.
Vlagatelji, ki so pravne osebe, morajo predložiti ustrezno zavarovanje, na primer bančno garancijo …
Občinska uprava izda dovoljenje za poseg v cestno telo občinske ceste, pod naslednjimi pogoji:
1. Poseg v cestno telo je treba izvesti v obliki podvrtavanja,kadar pa to ni mogoče pa v obliki prekopa. Podvrtavanje in prekop morata biti izvedena čim bolj pravokotno na os ceste. Podboje pod javno cesto je treba izvesti tako, da se potrebni izkop za izvedbo podboja izvede najmanj tako daleč, da se pri izkopu ne poškoduje nosilnost nasipa od roba cestišča, kot je določeno v dovoljenju občinske uprave;
2. Poseg v cestno telo lahko izvaja vzdrževalec občinskih cest ali investitor, ki je za ta dela usposobljen, registriran in pooblaščen, pod nadzorom vzdrževalca občinskih cest;
3. Investitor mora vzdrževati poseg v cestišče do vzpostavitve prvotnega stanja. Vso eventualno škodo, ki bi v tem času nastala udeležencem prometa, nosi investitor;
4. Investitor del mora zagotoviti, da bo pri izvajanju del upošteval pogoje soglasij organizacij, katerih naprave in instalacije potekajo v cestnem telesu na trasi posega. Vse eventualne poškodbe na teh napravah v času gradnje, mora investitor popraviti na lastne stroške;
5. Investitor je dolžan skrbeti za varnost prometa oziroma zavarovanje delovnega mesta v skladu s strokovno-tehničnimi določili, ki jih določa zakon, ki ureja ceste, in na njem temelječi podzakonski akti;
6. Globina polaganja cevi za komunalno energetske in ostale vode mora biti najmanj 1.00 m, oziroma v skladu s pravilniki, ki urejajo projektiranje cest in druge komunalne infrastrukture;
7. Prečni poseg na občinski cesti se pri prekopih različnih globin izvede tako, da prečni poseg na občinski cesti sega najmanj 1 m na vsako stran izvedenega prekopa, ki se izvede v skladu s pravili stroke in v odvisnosti od dejansko ugotovljenih geomehanskih lastnosti podlage;
8. Intervencijski poseg na vozišču se ob zamenjavi jaškov (okvir ali pokrov) sanira v širini, ki ni manjša od 1,50 m x 1,50 m, oziroma v celotnem voznem pasu;
9. Kolikor se poseg v cestno telo izvaja vzdolžno po pločniku, oziroma po kolesarski stezi, se mora asfaltirati celotna širina pločnika oziroma kolesarske steze;
10. Vzdolžni poseg v cestno telo, ki poteka po cestišču, se mora obnoviti v celotni širini cestišča, če je cestišče široko do 4.00 m oziroma če je cestišče širše od 4.00 m pa najmanj v širini smernega vozišča;
11. Poseg v cestno telo na občinski cesti, ki poškoduje več kot 1/3 širine vozišča, se mora izvesti ustrezna sanacija ceste v celotni širini vozišča in celotni dolžini poškodovanega dela ceste;
12. Stiki med starim in novim asfaltom morajo biti ustrezno obdelani, pravokotno ali vzporedno z osjo ceste;
13. Odkopan material je treba sproti odvažati v deponijo oziroma odlagati na zunanjo stran cestnega sveta;
14. Na zasipu prekopa je treba pred asfaltiranjem obvezno izvesti meritve nosilnosti planuma tamponske plasti. Za zasip prekopa se mora uporabljati ustrezni kamniti zmrzlinsko obstojen material (prodec ali drobljenec), ki mora ustrezati vsem veljavnim tehničnim pogojem za cestno gradnjo, z upoštevanjem Splošnih in posebnih tehničnih pogojev za ceste- SCS 1989 z dopolnitvami in veljavnimi TSC-ji (tehničnimi specifikacijami);
15. Debelina in vrsta asfalta na vozišču je pogojena s kategorizacijo ceste in je predmet posameznega odseka. Asfaltiranje se izvede v enakem sistemu in debelini, kot je obstoječi asfalt;
16. Pri posegu v cestno telo je potrebno poškodovane robnike zamenjati z novimi;
17. Ob prekopu čez uvozno-izvozni priključek na pločniku, je potrebno prekopano površino vzpostaviti v prvotno stanje z dvoslojnim asfaltom;
18. Pred zaključkom del mora investitor gradbišče očistiti in odpadni material odstraniti na lastne stroške;
19. Investitor je dolžan izvajati nadzor nad začasno postavljeno prometno signalizacijo in le-to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bila postavljena;
20. Investitor je odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na cesti, ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste zaradi neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del. Vsi stroški za eventualno povzročeno škodo uporabnikom ceste oziroma stroški poškodb vozišča bremenijo investitorja;
21. Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri gradnji ob upoštevanju danih strokovno-tehničnih pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti;
22. Investitor je dolžan po končanih delih obnoviti eventualno poškodovane horizontalne, vertikalne in talne cestnoprometne signalizacije;
23. Investitor je dolžan po končanih posegih v cestno telo vzdrževalcu občinskih cest predati izveden poseg v skladu z veljavnimi predpisi in strokovno tehničnimi pogoji;
24. Če pri gradnji pride do uničenja mejnih kamnov, je investitor dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni geodetski službi vzpostaviti mejnike v prvotno stanje;
25. Za vso eventualno škodo na napravah ali instalacijah, vgrajenih v cestni svet, povzročeno zaradi neupoštevanja danih strokovnih tehničnih pogojev, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljavljati odškodnine.
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z globo 4000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Vzdrževalec občinskih cest je dolžan opravljati stalni nadzor nad posegi v cestno telo na občinskih cestah.
Vzdrževalec občinskih cest je dolžan prevzeti vse posege v cestno telo na občinskih cestah, pod pogoji iz 23. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Za vse vgrajene materiale mora vzdrževalec občinskih cest od investitorja pridobiti vso potrebno dokumentacijo in jo hraniti pet let.
Vzdrževalec občinskih cest je odgovoren, da bodo prevzeti posegi v cestno telo na občinskih cestah izvedeni strokovno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi predpisi.
Vzdrževalec občinskih cest je dolžan nemudoma, brezpogojno in brezplačno odpraviti vse pomanjkljivosti, ki bi nastale v garancijskem roku pri prevzetih posegih v cestno telo, zaradi slabe izvedbe del ali uporabe neustreznega materiala, ki jih je prevzel oziroma izvedel sam.
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom tega člena.
Z globo 4000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom tega člena.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z globo 2000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, ne smejo presegati s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve, skupne mase ali dimenzij.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu.
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda občinska uprava. Vloga za izredni prevoz mora biti vložena najmanj 15 dni pred začetkom izrednega prevoza.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi, zimskega vzdrževanja občinskih cest, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza občinsko upravo uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
Višino povračil za izredne prevoze na občinskih cestah, ki je odvisna od škodnih vplivov izrednih prevozov, na predlog župana s sklepom sprejme občinski svet.
Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina presega od 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina presega do vključno 25 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na javni cesti.
Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali širina nad 3 metre in ne več kot 3,5 metrov ali višina nad 4,2 metra in ne več kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov nad največjo s predpisom dovoljeno ali s prometnim znakom omejeno osno obremenitvijo na javni cesti.
Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz.
Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju dovoljenjem za izredni prevoz, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase, ali širina presega od 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina presega do vključno 25 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali če osna obremenitev presega do vključno 10 odstotkov največje s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve na javni cesti.
Z globo 900 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju dovoljenjem za izredni prevoz, če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali širina nad 3 metre in ne več kot 3,5 metre ali višina nad 4,2 metra in ne več kot 4,5 metrov ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov večja od največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine, ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov na največjo s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejeno osno obremenitvijo na javni cesti.
Z globo 1.800 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju dovoljenjem za izredni prevoz, če skupna masa ali mere ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti iz prejšnje alineje, ali če se prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz.
Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju dovoljenjem za izredni prevoz.
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz.
Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz, z globo 1.000 evrov pa se kaznuje njihova odgovorna oseba.
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne zagotovi usposobljenosti tranzitne smeri za izredne prevoze, z globo 500 evrov pa odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja.

Nadzor nad izvajanjem izrednih prevozov na območju občine izvajata občinsko redarstvo in policija.
V primerih zaznanih kršitev največje dovoljene osne obremenitve, skupne mase in dimenzije vozil na občinskih cestah, vzdrževalec občinskih cest o kršitvah obvesti policijo ali občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste.

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene občinska uprava določi ob obstoječih občinskih cestah, ta upravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
Župan vsako leto v mesecu decembru v občinskih novicah in na spletu objavi seznam površin za spremljajoče dejavnosti in pozove kandidate k predložitvi ponudb za letni najem prostora, na katerega se lahko postavijo le premični objekti (npr. stojnice).
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prvega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju z tretjim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z tretjim odstavkom tega člena.

Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v projektni dokumentaciji.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati občinska uprava zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
Upravljavec občinskih cest lahko z odločbo zahteva prilagoditev priključka na stroške uporabnika priključka, če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen.
Upravljavec občinskih cest lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma imetnikom pravice uporabe.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravljavec občinskih cest z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške občine.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Upravljavec občinskih cest lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo pred začetkom del obvestiti o vrsti in obsegu del upravljavca občinskih cest in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
Občinska uprava krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

Za gradnjo žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.

Pridobivalni prostori mineralnih surovin lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Če območje pridobivalnega prostora sega v varovalni pas občinske ceste ali so na podlagi študij, ki so podlaga za pripravo prostorskega akta, dokazani vplivi pridobivalnega prostora mineralnih surovin na občinsko cesto, mora investitor oziroma nosilec rudarske ali vodne pravice pridobiti soglasje upravljavca cest.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.

Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda, plazovitost terena in bi lahko vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na občinski cesti, na zemljiščih ali na objektih ob občinski cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
Prepovedano je:
1. na in v cestno telo občinske ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. onesnažiti cestišče z mazili ali drugimi snovmi;
5. postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;
6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšalo varnost prometa;
8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
10. poškodovati prometno signalizacijo, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakor koli spremeniti, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na občinskih cestah;
11. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali na kako drugače onesnaževati cesto;
12. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
13. namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
14. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
15. obračati na cesti pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
16. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
17. odvajati odplake in druge tekočine.
Preden se vključi v promet na občinsko cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
Vzdrževalec občinskih cest mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti policijo, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste in upravljavca ceste.
Na prometnih površinah počivališč zunaj vozišča občinske ceste, ki so namenjene kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa, je dovoljeno parkirati tovorna vozila najdlje za dvojni čas predpisanega počitka voznika ali za čas prepovedi prometa. Voznik mora na notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka parkiranja. Parkiranje tovornega vozila brez nadzora voznika ali samo priklopnega vozila je na teh površinah prepovedano.
Glede na 6. točko prvega odstavka tega člena je dovoljena višina 0,70 m in 1,5 m od roba vozišča oziroma 0,50 m od zunanjega roba hodnika za pešce.
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom tega člena.
Z globo 4.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
Z globo 500 evrov se kaznuje voznik, ki po cesti vozi vozilo s kolesi z naležnimi ploskvami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče, ali motorno vozilo z gosenicami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče.

Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabe občinske ceste, zlasti:
– dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;
– gradnjo objektov in naprav za odvodnavanja cestišča in cestnega telesa;
– postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
– izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki, in drugimi škodljivimi vplivi;
– odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta.
Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
Lastniki objektov ob občinski cesti morajo preprečiti padanje snega in ledenih sveč iz objektov, tako da ne ogrozijo varnosti udeležencev prometa.
Z globo 500 evrov se kaznuje lastnik zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenim v prvem odstavku tega člena.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest.
Dovoljenje upravljavca občinskih cest za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
Ne glede na določbo tega člena, dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za vzdrževalca občinskih cest ter za interventna dela.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na cesti ne ustavi ne več kot za dve uri. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic in ne več kot za dve uri.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo občinske ceste lahko spremeni čas in trajanja zapore ceste zlasti, če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava. O izdanih dovoljenjih občinska uprava obvesti policijo, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste in vzdrževalca občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
Z dovoljenjem za delno in popolno zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo, preusmeritve prometa in čas njenega trajanja.
Stroške za izvedbo delne ali popolne zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.
Zaporo postavi vzdrževalec občinskih cest, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste, najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti, brez dovoljenja, v nasprotju s pogoji dovoljenja ali preseže v dovoljenju določeni čas njenega trajanja.
Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov.
Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek rednega vzdrževanja cest, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije in občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste, o izvedbi zapore, odgovorna oseba rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 evrov.

V območju nivojskega križišča občinskih cest, občinske ceste z državno cesto, z železniško progo (preglednosti prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na priključkih nekategoriziranih cest na občinsko cesto, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
Če gre za ustanovitev služnosti v javno korist, pripada lastniku služeče nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
Ne glede na prejšnji odstavek lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste iz drugega odstavka 31. člena tega odloka.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti občinske ceste na zahtevo občinskega inšpekcijskega organa, pristojnega za ceste, odstraniti ovire.
Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah odloča občinska uprava.
Na občinski cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. O postavitvi turistične in druge obvestilne signalizacije odloča občinska uprava, ki ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev, vzdrževanje in odstranitev.
Vzdrževalec občinskih cest lahko spreminja prometno signalizacijo in opremo le s predhodnim soglasjem, razen v primerih iz četrtega odstavka 30. člena tega odloka.

Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje je v območju občinske ceste zunaj naselja prepovedano.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava izda soglasje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti;
– če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu občinske ceste;
– če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine občinske ceste ali druge površine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z občinske ceste.
Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
Postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob občinskih cestah je prepovedano, razen v prvi alineji drugega odstavka tega člena. Svetlobne vitrine se lahko ob občinskih cestah v naselju postavljajo zunaj vozišča občinske ceste.
Soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju občinske ceste, izda občinska uprava na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice uporabe elektronskih prikazovalnikov, ki so postavljeni ob občinskih cestah, morajo le te odstraniti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Soglasje za izobešanje transparentov nad občinsko cesto lahko izda le za določen čas (prireditve, razstave, sejma ipd.). Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek fizična oseba ali odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom tega člena.
Z globo 2000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ravna v nasprotju s prvim, drugim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom tega člena.

O postavitvah naprav za umirjanje prometa odloča občinska uprava Občine Dol pri Ljubljani na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dol pri Ljubljani, razen v primerih, ko postavitev takih naprav določa zakon.
Dovoljena je postavitev fizičnih ovir za umirjanje prometa na občinskih cestah v naselju.
Pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, je postavitev fizičnih naprav iz prejšnjega odstavka obvezna.
Na obstoječih kategoriziranih cestah je potrebno postaviti naprave za umirjanje prometa do 25. 8. 2014, na novih cestah pa morajo biti postavljene pred začetkom uporabe ceste.

Zoper dovoljenja in soglasja, ki so izdana na podlagi tega odloka, je dovoljena pritožba na župana.
Nadzor nad določili odloka izvaja občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste.

Občinska uprava najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 70/98).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.