Na podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota – UPB (Uradni list RS, št. 23/07 in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 21. redni seji dne 7. 11. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za bencinski servis ob kompleksu »Mura« v Murski Soboti, v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2012/OPPN-019, … 2013.

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z umestitvijo in gradnjo novega bencinskega servisa na nepozidanem zemljišču ob državni cesti R1-232. Predvidena ureditev obsega:
– gradnjo poslovnega objekt z nadstrešnicami,
– gradnjo objekta mehanične delavnice,
– gradnjo podzemnih rezervoarjev,
– gradnjo nadstrešnice za pokrito ročno avtopralnico,
– ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin ter pripadajočih ureditev,
– gradnjo potrebne prometne, energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(1) Območje OPPN se nahaja na vzhodni strani mesta Murska Sobota, natančneje na severni strani Panonske ulice, ki predstavlja njeno južno mejo, na zahodu meji na industrijski kompleks Mure, na severni strani na Ulico Plese, na vzhodni strani pa meji na novo vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota, za katero se izdeluje OPPN.
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:
– k.o. Murska Sobota (105): 4643/6 – del, 4643/9 – del in 4641/4 – del.
(4) Območja izven meje OPPN, kjer so načrtovane ureditve gospodarske javne infrastrukture, obsegajo parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:
– k.o. Murska Sobota (105): 4641/3 – del, 4643/3 – del, 4643/7 in 4643/8 za priključevanje na regionalno cesto RI-232 (Murska Sobota–Lipovci) in predvideno vzhodno obvoznico mesta Murska Sobota.
(5) Velikost območja OPPN je 7 952 m².

(1) Zemljišče OPPN meji na severu na Ulico Plese, na vzhodu na trenutno nepozidane površine, v prihodnosti na novo obvozno cesto, na jugu na Panonsko ulico in na zahodu na proizvodni kompleks Mure. V naravi predstavlja zemljišče nepozidano parcelo, ki jo pokriva kmetijska površina – njiva. Prometna dostopnost na območje je dobra in predvidena z dveh strani.
(2) Območje OPPN obravnava gradnjo bencinskega servisa z vsemi pripadajočimi ureditvami.

(1) Predvidena je gradnja objekta za bencinski servis z vsemi pripadajočimi objekti in površinami. Objekt novega bencinskega servisa na omenjeni lokaciji je čelno umeščen na zemljišči del parcelnih številk 4643/6 in 4643/9, k.o. Murska Sobota, z enosmernim prometom. Preostali deli zemljišč z navedenimi parcelnimi številkami so namenjeni zelenim površinam, manipulacijskim površinam in površinam za mirujoči promet.
(2) Na območju OPPN so predvidene sledeče ureditve:
– gradnja novega objekta za storitveno dejavnost: bencinski servis s prodajnim prostorom, restavracija in bar s pripadajočimi pomožnimi prostori, javne sanitarije, skladišča in drugi pomožni prostori,
– gradnja novega objekta za servisne, mehanične in vulkanizerske storitve,
– gradnja otokov za točenje goriva s pripadajočo nadstrešnico, podzemnih rezervoarjev s tehnološkimi inštalacijami, utrjenih površin in vse potrebne komunalne in energetske infrastrukture,
– gradnja pokrite ročne avtopralnice,
– ureditev parkirnih mest in zunanjih ureditev,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

(1) Vrste dopustnih dejavnosti:
– trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (vzdrževanje in popravila motornih vozil),
– trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (posredništvo pri prodaji motornih goriv na drobno),
– dejavnost priprave ter strežbe jedi in pijač.
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
– gradnja novih objektov,
– tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,
– nadzidave in dozidave novih objektov, in naprav do opredeljenih gabaritov v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,
– odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
– rekonstrukcija objektov in naprav,
– funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega odloka.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
– Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
– gostinske stavbe,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– industrijske stavbe in skladišča (delavnice, rezervoarji, silosi, skladišča),
– nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.
– Objekti transportne infrastrukture:
– ceste,
– prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi.
– Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
(4) Dopustna je gradnja objektov za namene rabe alternativnih energetskih virov – fotovoltaične elektrarne, kolektorji, geotermalni energetski viri ipd. Tovrstni objekti se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja obravnave in širše skladno z namensko rabo območja. Energetski objekti:
– solarne elektrarne, toplarne – naprave za soproizvodnjo toplote in energetike iz biomase, na bazi geotermalne energije.
(5) Dopuščene dejavnosti se lahko umestijo v zgoraj navedene stavbe oziroma objekte.

(1) V grafičnih prilogah je z modro črtkano črto narisano funkcionalno območje bencinskega servisa, ki predstavlja območje, kjer so lahko locirani objekti, z upoštevanimi odmiki od parcelnih mej in drugih ureditev izven območja OPPN. V funkcionalnem območju je dopustna postavitev objektov in dejavnosti v njih, ki so natančneje opredeljene v 7. in 9. členu tega odloka. Grafične priloge podajajo idejno zasnovo postavitve objektov, njihova natančna razporeditev, velikost in namembnost posameznega objekta, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov za tovrstne objekte.
(2) Bencinski servis obsega sledeči program:
– poslovni objekt bencinskega servisa
– prodajalna bencinskega servisa
– skladišča
– kotlovnica
– pisarna
– garderoba in sanitarije zaposlenih
– instalacijska niša
– restavracija in bar
– zunanja terasa
– javne sanitarije, ločeno za ženske in invalide ter moške,
– nadstrešnice,
– podzemne rezervoarje,
– utrjene in zelene površine,
– objekt EKO-PLIN in plato za odpadke,
– pokrita ročna avtopralnica s sesalnimi mesti in
– mehanična delavnica.
(3) Arhitekturni izraz objektov mora slediti čistim linijam. Fasadna obloga bo kombinacija steklenih površin in masivnih zidov, skladno s celostno podobo investitorja. Na nadstrešnico, povezovalni nadstrešek in streho objekta je možno po celotni površini namestiti fotovoltaične celice za pridobivanje električne energije. V sklopu bencinskega servisa sta predvidena dva rezervoarja za gorivo po 50 m³ in 15 m³ rezervoar za avtoplin. Predviden je tudi stebriček za hitro polnjenje električnih vozil in stebriček voda/zrak. Predvidena je nadstrešnica za skladiščenje jeklenk gospodinjskega plina in prostor za ekološke odpadke.
(4) Urbanistični pogoji, arhitekturne in oblikovalske rešitve glede vseh objektov na območju OPPN:
– objekti so oblikovani enostavno, minimalistično, s sodobnim oblikovanjem, enostavnejšo členitvijo fasad iz sodobnih materialov in barv, ki morajo zagotavljati kvaliteto in trajnost,
– dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni tloris, objekti se obravnavajo kot celota in morajo biti med seboj usklajeni,
– vse strehe so enako oblikovane, ravne z minimalnim naklonom skritim za vencem,
– oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celem območju.
(5) Nove stavbe oziroma objekti ne presegajo etažnosti visokega pritličja (vP). Svetla višina visokega pritličja znaša do 6,0 m.

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Nezahtevni objekti:
– objekt za lastne potrebe (steklenjak, uta, pritlična lopa, utrjene dovozne poti),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, antenski drog, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja),
– začasni objekti (kiosk, tipski zabojnik),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje.
– Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe,
– pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje),
– pomožni energetski objekti (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za UNP),
– pomožni komunalni objekti,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,00 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(4) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, otroška igrišča, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.
(5) Postavitev ograj v območju križišč ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin, visoke so lahko 1,2 m, drugod pa največ 2,2 m.
(6) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(1) Območja utrjenih površin bodo predstavljala osrednji odprti prostor bencinskega servisa, kjer bodo prostori za zaustavljanje in točenje goriva, parkirni prostori ter tlakovane površine, namenjene pešcem. Površine za pešce bodo z dvignjenimi robniki ločene od cestišča. Ob poslovnem objektu bo zunanji vrt – terasa.
(2) V sklopu zunanje ureditve je potrebno lokacije zastav, totema, izveskov, informacijskih tabel predvideti tako, da njihova postavitev ne bo ovirala preglednosti pri vključevanju na in s površin bencinskega servisa.
(3) Pri določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti preglednost v križiščih in vidnost prometnih znakov. Krajinska ureditev mora biti usklajena glede izbora (avtohtonih) vrst grmovnic in dreves v smislu čim večje vpetosti v okolje.
(4) Ureditev prostih in zelenih površin izhaja iz funkcionalno – oblikovalske razporeditve objektov, ureditve parkirišč in dovoznih cest. Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, ki jih sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine.
(5) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(1) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjeni pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(3) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost vsem vrstam vozil.
(4) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.
(5) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelane projektne dokumentacije in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam obodnih cest in načrtovanega krožnega križišča. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji PGD, PZI ob soglasju upravljavca cest.
(6) V prvi fazi se izvede priključek na obstoječe stanje državne ceste R1-232 po sistemu desno-desno oziroma v skladu s tehnično rešitvijo in soglasjem upravljavca.

Predvideni bencinski servis se prometno navezuje na državno cesto R1-232 na jugu in predvideno vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota na vzhodu. Oba priključka sta predvidena po sistemu desno-desno. Dostopnost do posameznih delov bencinskega servisa je urejena z notranjim prometnim režimom, ki zagotavlja dostopnost vsem vrstam vozil.

(1) Na območju bencinskega servisa so ob objektu zagotovljene parkirne površine za stranke in zaposlene.
(2) Dostava in intervenca se vršita preko predvidenega priključka in notranjih prometnih površin.

Promet pešcev in kolesarjev je v skladu s projektno dokumentacijo zagotovljen v obodnih cestah. Na območju bencinskega servisa so površine za pešce zagotovljene ob objektu servisa.

(1) Vsi podatki o obstoječi in predvideni komunalni infrastrukturi so povzeti iz katastra posameznih upravljavcev ter iz projektne dokumentacije za izgradnjo vzhodne obvozne ceste mesta Murska Sobota in rekonstrukcije R1-232.
(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati faznost izvedbe.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

(1) Na območju se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. V sklopu izgradnje vzhodne obvozne ceste mesta Murska Sobota je predvidena prestavitev omrežja ter izgradnja novega omrežja, kar je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju.
(2) Predvidena priključitev objekta se izvede na obstoječi vodovod z izgradnjo priključnega vodovoda izvedbe DUCTIL DN 100. Znotraj objekta, preko vodomera, se izvede interno vodovodno in hidrantno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavca.

(1) Na območju se nahaja obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki ga potrebno prilagoditi in dopolniti s predvidenim.
(2) Za celotno območje OPPN je potrebno zagotoviti ločeno odvajanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda.
(3) Vse fekalne odpadne vode in onesnažene meteorne vode je potrebno navezati na obstoječo kanalizacijo in čistiti na CČN Murska Sobota.
(4) Meteorne vode se vodijo in zbirajo ločeno. Onesnažene padavinske vode je potrebno predhodno očistiti, padavinske vode iz streh se vodijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov v ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva parkirnih in manipulativnih površin ter dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila ter izvedene v skladu z veljavo zakonodajo. Po izgradnji meteorne kanalizacije je možna navezava na njo.
(5) Na območju oziroma površinah, kjer se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale ali pretakale okolju škodljive snovi, morajo rešitve preprečevati neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla. Na območju morajo biti predvideni standardizirani lovilci olj v skladu s standardom SIST EN 858-2 ter drugimi veljavnimi predpisi.
(6) Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov, ki veljajo za to območje ter predpisov s področja varstva okolja ter ob upoštevanju smernic s področja upravljanja z vodami.
(7) Vse tehnične rešitve je potrebno uskladiti z rešitvami odvodnje južne in vzhodne obvozne ceste mesta Murska Sobota.

(1) Predvideni bencinski servis bo napajan z električno energijo iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Sobota Mura 3 (t-228).
(2) Za potrebe napajanja predvidenega bencinskega servisa bodo iz bližnje TP 20/0,4 kV Sobota Mura 3 (t-228) izvedeni novi NN kabelski izvodi.
(3) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

V območju OPPN ni predvidene javne razsvetljave. Le-ta se nahaja v obodnih cestah. Na mestih priključevanja na cestno omrežje je potrebno izvesti ustrezno zaščito in prilagoditi sistemu obstoječe javne razsvetljave.

(1) Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.
(2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
(3) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek v skladu s pogoji posameznega upravljavca.

(1) V vplivnem območju se nahaja obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje v upravljanju Mestnih plinovodov ter regionalno plinovodno omrežje (plinovod P 15 24 in P 15 241) v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o.
(2) Pred pričetkom načrtovanja objekta je potrebno pridobiti natančne podatke o legi omrežja in upoštevati vse pogoje za gradnjo v vplivnem območju.
(3) Objekt se lahko naveže na obstoječe plinovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Lokacija priključka se natančno opredeli v projektni dokumentaciji.

Predvideni objekt se bo ogreval na zemeljski plin. Dopustna je tudi uporaba vseh alternativnih virov ogrevanja.

(1) Na območju OPPN in v območju presoje vplivov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– Murska Sobota – Arheološko območje na Plesi (EŠD 21030),
– Murska Sobota – Topolov drevored (EŠD 22174).
(2) Na območju predvidenega bencinskega servisa so bile v aprilu 2013 opravljene predhodne arheološke raziskave v obliki geofizikalne raziskave, intenzivnega površinskega terenskega pregleda in ročnega izkopa testnih jam. Raziskave so pokazale obstoj novejše keramike in gradbenega materiala iz več obdobij (predvsem prazgodovine in srednjega veka, v manjši meri rimskega obdobja).
(3) Veliko število odlomkov srednjeveških posod priča o tem, da je bilo območje vzhodno od murskosoboške župnijske cerkve Sv. Nikolaja poseljeno že takrat. Nekje na območju med Rakičanom in soboškim pokopališčem se nahaja lokacija nekdanje pristave Rusnja (praedium Rwsnya), ki se omenja že leta 1468. Območje arheološke raziskave je ena izmed možnih lokacij.
(4) V skladu z določili kulturnovarstvene zakonodaje je potrebno pred začetkom vsakršnih terenskih aktivnosti na območju OPPN za bencinski servis, znotraj delovnega pasu načrtovanega posega, na stroške investitorja opraviti arheološko raziskavo, s katero se arheološke ostaline nadzorovano odstranijo – arheološko izkopavanje. Za izvedbo arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskave in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(1) Skladno s podzakonskim aktom se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(1) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(3) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

(1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij.
(2) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, ponikanje …). Očiščena padavinska odpadna voda se v podzemne vode lahko odvaja le posredno, in sicer razpršeno (odvodni jarki, zelenice) ali preko ponikovalnic, ki so zgrajene skladno z uredbo. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ponikovalnice morajo biti dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila in izvedene skladno z uredbo, in sicer tako, da bo plast neomočenih sedimentov ali kamnin, debeline najmanj 1,0 m, pri čemer se za gladino podzemne vode upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki se ji prišteje najmanj 50 % kapilarnega dviga, katerega višina ne sme biti manjša od 1,0 m (torej, to je min 2,0 m nad gladino srednje visoke višine podtalnice).
(3) Padavinske vode, ki odtekajo s streh se, po mehanskem čiščenju (peskolovi), lahko zbirajo v zbiralnikih deževnice oziroma, jih je, treba odvajati posredno v podzemne vode (ponikovalnice ali razpršeno odvajanje – na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih) ali, če to tehnično ni izvedljivo, (kar mora biti razvidno iz hidrogeološkega poročila), v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki mora biti ustrezno dimenzionirana za sprejem dodatnih količin padavinskih vod.
(4) Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih površin (parkirišča, dovozne ceste, okolica objektov), očiščene v skladu z zakonodajo, se lahko odvajajo v vode na enak način kot strešnica.
(5) Komunalne in predhodno ustrezno očiščene industrijske odpadne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje in čistiti na centralni komunalni čistilni napravi Murska Sobota. Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, morajo biti izvedene tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.). Predvidena mora biti vgraditev standardiziranih lovilcev olj (povsod, kjer vgraditev lovilca olj zahtevajo predpisi s področja varstva okolja). Lovilec olj je naprava za obdelavo odpadne vode za izločanjem lahkih tekočin, katere velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2 in je kot gradbeni proizvod načrtovana, preskušena in označena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
(6) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih vod mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi. Izvesti je treba preizkus tesnosti v skladu z veljavnim standardom EN 1610.
(7) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda …) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami ZV-1A.
(8) Podzemni rezervoarji morajo biti dvoplaščni in morajo biti opremljeni z napravami, ki preprečujejo prekomerno polnitev rezervoarjev ter s kontrolno napravo, ki akustično in optično opozori na iztekanje vsebine rezervoarja. Rezervoar za goriva je treba namestiti in opremiti tako, da je vsak trenutek in brez uporabe posebnih (dodatnih) naprav ali priprav mogoče ugotoviti iztekanje tekočine iz rezervoarja in cevovodov ter druge pripadajoče opreme. Cevovod za dovod in povratek goriv mora biti zgrajen, vzdrževan in nadzorovan tako, da so učinki korozije čim manjši ter da je preprečeno odtekanje razlite tekočine v okolje. Zaščitna cev, v kateri bo montiran oljni razvod, mora biti položena na globini min 0,80 m, s padcem proti rezervoarju in v celoti obbetonirana. Upoštevati je morebitno obremenitev od prometa.

Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(1) Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostor za ločeno zbiranje odpadkov je prikazan v grafičnih prilogah in se uredi na utrjeni površini, dovoljeno ga je ograditi in nadkriti. Urejen mora biti tako, da omogoča neoviran dostop komunalnih vozil. Velikost prostora za ločeno zbiranje odpadkov oziroma odjemnega mesta je odvisna od velikosti in števila zabojnikov.
(2) Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov v skladu z veljavnimi predpisi.

(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Za objekt ni potrebna gradnja zaklonišča, potrebna je ojačitev prve plošče.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednja. Vžigalica že lahko povzroči požar. V gozdu je širjenje požara srednje hitro, na odprtem prostoru kar hitro. Ogenj gori na površini s srednjim plamenom, pri tem zgori nekaj kompaktnega organskega materiala. Kontrola požara ni težka, požar se pogasi s srednje velikimi napori.
(2) Načrtovana stavba se uvršča med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen dovoz, dostop in delovne površine za intervencijska vozila.
Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.
Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih notranjih prometnih in manipulativnih površin po vsem območju OPPN.
(6) Viri nevarnosti na bencinskem servisu, kot so točilne naprave, centralna polnilna omara, nadzemni rezervoarji, črpalno merilne naprave za razvoz goriva in skladišča jeklenk utekočinjenega naftnega plina so v oddaljenosti vsaj 30,00 m do vhodov drugih objektov zunaj območja bencinskega servisa, v katerih je več kot 50 ljudi. Po planskih aktih se območje nahaja v neposredni bližini centralnih dejavnosti in industrije ter obrti, kamor se lahko umesti tudi bencinski servis.
(7) Centralna polnilna omara rezervoarjev je postavljena na takem mestu, da bo omogočeno predpisano varovanje avtomobilske cisterne pred naleti vozil, ki vozijo po prometnih površinah bencinskega servisa in bo ob nastanku požara avtomobilski cisterni omogočen neoviran umik.

(1) Gradnja v območju OPPN se lahko izvaja etapno, in sicer:
– za posamezne objekte ali skupine objektov in
– za cestne priključke na obstoječe oziroma načrtovane prometne površine.
(2) Etapa objekta oziroma skupine objektov predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, vključno z ureditvijo pripadajočih zunanjih utrjenih in zelenih površin. Le-ta mora biti zgrajena tako, da omogoča neodvisno nadaljevanje gradnje naslednjih etap.
(3) Priključek na obstoječe stanje državne ceste RI-232 se izvede po sistemu desno-desno oziroma v skladu s tehnično rešitvijo in soglasjem upravljavca.
(4) Pripadajoče komunalno-energetske in druge infrastrukturne ureditve je potrebno izvesti v eni etapi.

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

(1) V grafičnih prilogah je z modro črtkano črto narisano funkcionalno območje bencinskega servisa, ki predstavlja območje, kjer so lahko locirani objekti, z upoštevanimi odmiki od parcelnih mej in drugih ureditev izven območja OPPN. V funkcionalnem območju je dopustna postavitev objektov in dejavnosti v njih, ki so natančneje opredeljene v 7. in 9. členu tega odloka. Grafične priloge podajajo idejno zasnovo postavitve objektov, njihova natančna razporeditev, velikost in namembnost posameznega objekta, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov za tovrstne objekte.
(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne in tehnološke opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne in vetrne elektrarne, fotovoltaika, izhodov na strehe …).
(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji.

(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji.

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predviden objekt.

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo in urediti odprte površine, kot je načrtovano s tem OPPN.

OPPN s prilogami je na vpogled na sedežu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, in na sedežu Upravne enote Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.