Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. novembra 2013.

V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popr.), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13 in 63/13 – ZS-K) se v drugem odstavku 4. člena pika na koncu 4. točke nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. Direktiva 2001/24/ES je Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. maja 2001, str. 15).«

Naslov 61. člena se spremeni tako, da se glasi: »(predpis o članih uprave in nadzornega sveta ter zastaralni roki)«.
Za besedilom člena, ki postane nov prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja kazniva dejanja, in zakona, ki ureja obligacijska razmerja, kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora bank, ki so povezana z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali nadzora banke, zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanja ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja.«.

V drugem odstavku 215. člena se beseda »in« na koncu 4. točke črta in doda nova 4.a točka, ki se glasi:
»4.a če banka podatke posreduje sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji v primeru obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika, in«.

V drugem odstavku 223. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. izredni ukrep,«.

V 249.a členu se osmi, deveti in deseti odstavek črtajo.

V prvem odstavku 253. člena se za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti banke,«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Izredni ukrepi se štejejo za reorganizacijske ukrepe kot jih določa Direktiva 2001/24/ES.«

V prvem odstavku 253.a člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za povečano tveganje iz prejšnje točke v ustreznem roku verjetno odpravljeni in«.
Na koncu 3. točke se črta pika, doda beseda »in« in doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. so izredni ukrepi v javnem interesu zaradi preprečitve ogroženosti stabilnosti finančnega sistema.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za namene iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je v zvezi z banko podano povečano tveganje zlasti, če banka ne zagotavlja ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo zagotavljala minimalnega kapitala v skladu s 136. členom tega zakona ali ustreznega likvidnostnega položaja v skladu s 184. členom tega zakona in so ali verjetno bodo s tem izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.«

Za 253.a členom se doda nov 253.b člen, ki se glasi:

Izredni ukrepi se izrečejo zaradi reorganizacije banke, tako da se:
1. v banki odpravijo razlogi iz prvega odstavka 253.a člena tega zakona in se ponovno vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje banke v skladu s tem zakonom in drugimi veljavnimi predpisi, ali
2. izvedejo postopki za postopno prenehanje banke, ki vključuje delno ali popolno prenehanje poslovanja.«.

V 255.a členu se na koncu drugega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen pristojnosti skupščine iz 347. člena tega zakona v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu.«.
Za besedilom člena, ki postane nov prvi odstavek, se dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke v skladu s tem zakonom v primeru iz prejšnjega odstavka izvaja Banka Slovenije.
(3) Ne glede na določbe ZGD-1 ali druge določbe tega zakona glede izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve iz prvega odstavka tega člena v zvezi z izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije.
(4) Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka Slovenije v skladu s prvim odstavkom tega člena, se ne uporabljajo določbe ZGD-1 glede sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov skupščine.
(5) Banka Slovenije v treh delovnih dneh po izdaji predlaga vpis sklepa o izvajanju pristojnosti skupščine v sodni register zaradi njegove objave po pravilih o objavi zapisnika skupščine delniške družbe.
(6) Za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, se ne uporabljajo določbe 75. člena tega zakona in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja revizijske komisije.«.

256. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje v banki izredno upravo ter imenuje dva ali več izrednih upraviteljev s pooblastili za opravljanje funkcije člana izredne uprave banke.
(2) Ko je odločba o imenovanju izredne uprave vročena banki:
1. preneha funkcija članom uprave banke ter pooblastila in pristojnosti članov uprave banke za vodenje poslov in zastopanje banke in
2. izredni upravitelji prevzamejo funkcije članov izredne uprave ter pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek člani uprave banke, ki so jim v skladu s prejšnjim odstavkom prenehala pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banke, po imenovanju izredne uprave še naprej zastopajo banko v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije v skladu s 347. členom tega zakona.
(4) Člani uprave banke, ki jim je z imenovanjem izredne uprave prenehala funkcija člana uprave banke, niso upravičeni do nadomestil ali drugih izplačil, ki so določena v internih aktih banke ali dogovorjena s pogodbami med banko in člani uprave za primer predčasnega prenehanja ali razrešitve s položaja člana uprave banke.
(5) Za člana izredne uprave se uporabljajo določbe tega zakona o izrednem pooblaščencu s pooblastili za opravljanje funkcije člana uprave banke, razen petega odstavka 249.f člena tega zakona.«.

Za 256. členom se doda nov 256.a člen, ki se glasi:

(1) Člani izredne uprave so zavezanci za nadzor nad premoženjskim stanjem po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(2) Za postopke prijave premoženjskega stanja, njegovih sprememb in izvajanja nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(3) Roki v povezavi z nadzorom nad premoženjskim stanjem iz zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, pričnejo glede dolžnosti posameznega člana izredne uprave teči z dnem, ko nastopi svoj položaj.«.

V 258. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(pooblastila in trajanje izredne uprave)«.
V drugem odstavku se na koncu stavka doda vejica in besedilo »če ni v tem pododdelku izrecno določeno drugače.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Trajanje izredne uprave v banki se ob postavitvi izredne uprave določi največ za obdobje enega leta in se lahko podaljša, vsakič največ za eno leto, če je podaljšanje nujno za dosego ciljev izrednih ukrepov. Skupno trajanje izredne uprave ne sme biti daljše od treh let od imenovanja izredne uprave.«.

260. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Izredna uprava v dveh mesecih od imenovanja Banki Slovenije predloži poročilo o finančnem položaju in poročilo o pogojih poslovanja banke v izredni upravi.
(2) Izredna uprava nemudoma poroča Banki Slovenije o vseh pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v trajanju izredne uprave in na uresničitev ciljev izrednih ukrepov.
(3) Izredna uprava Banko Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije ter organe odkrivanja in pregona nemudoma obvesti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznala ali bila o njih obveščena.

Za 260. členom se dodata nova 260.a in 260.b člen, ki se glasita:

(1) Izredna uprava hkrati s poročilom iz prvega odstavka 260. člena tega zakona predloži Banki Slovenije oceno glede:
1. možnosti, da se z izrednimi ukrepi v banki v ustreznem roku vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje banke z oceno predvidenih stroškov izvedbe teh ukrepov in
2. izpolnjevanja pogojev iz 320. člena tega zakona za začetek stečajnega postopka, oziroma da bodo ti pogoji verjetno nastali v naslednjih šestih mesecih in v tem primeru tudi oceno posledic morebitnega stečaja banke za položaj upnikov.
(2) Če izredna uprava oceni, da se lahko v banki z določenimi ukrepi v ustreznem roku vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje banke, predloži načrt reorganizacije, ki vključuje zlasti:
1. opis ukrepov za odpravo razlogov iz prvega odstavka 253.a člena tega zakona, vključno z ukrepi na podlagi zakona, ki ureja ukrepe za krepitev stabilnosti bank, opredelitev rokov, v katerih se bodo ukrepi izvedli, in oceno predvidenih stroškov izvedbe teh ukrepov,
2. oceno učinkov prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 1.a točke prvega odstavka 253. člena tega zakona na finančni položaj banke,
3. ukrepe za prerazporeditev in razpršitev potencialnih izgub banke,
4. oceno nepredvidenih odhodkov, ki lahko vplivajo na obveznosti banke ali na poslovanje banke.
(3) Če izredna uprava oceni, da ukrepi za vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja v banki ne bodo uspešni ali jih ne bo mogoče izvesti v ustreznem roku, izredna uprava v načrtu reorganizacije opredeli ukrepe za postopno prenehanje banke, vključno z ukrepi za postopno unovčitev premoženja banke in poplačilo upnikov banke.
(4) Izredna uprava začne izvajati načrt reorganizacije, ko ga potrdi Banka Slovenije.
(5) Izredna uprava obvesti Banko Slovenije o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje načrta reorganizacije in predlaga morebitne spremembe načrta. Spremenjeni načrt se začne izvajati, ko spremembe na predlog izredne uprave potrdi Banka Slovenije.
(6) Če načrt reorganizacije določa postopno prenehanje banke, izredna uprava ne sme izplačati kvalificiranih obveznosti banke iz šestega odstavka 261.a člena tega zakona brez predhodnega soglasja Banke Slovenije.

(1) Ne glede na 7. točko prvega odstavka 249.f člena tega zakona izredna uprava uveljavlja zahtevke iz naslova odškodninske odgovornosti nekdanjih članov uprave tudi, če za to ne dobi posebnega pooblastila Banke Slovenije.
(2) Izredna uprava uveljavlja zahtevke iz naslova odškodninske odgovornosti nekdanjih članov uprave, ki pri opravljanju svojih nalog niso ravnali v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, vedno kadar za to obstoji premoženjski interes banke.«.

Za 261. členom se dodajo nov pododdelek »7.7.2. Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti banke« in novi 261.a, 261.b, 261.c, 261.d in 261.e člen, ki se glasijo:

(1) Z odločbo o izrednem ukrepu Banka Slovenije določi, da:
1. kvalificirane obveznosti delno ali v celoti prenehajo ali
2. se kvalificirane obveznosti banke iz 2. do 4. točke šestega odstavka tega člena delno ali v celoti pretvorijo v nove navadne delnice banke na podlagi povečanja osnovnega kapitala banke z vplačilom stvarnega vložka v obliki terjatev upnikov, ki predstavljajo kvalificirane obveznosti.
(2) Odločba o prenehanju kvalificiranih obveznosti mora vsebovati:
1. odločitev, katere kvalificirane obveznosti prenehajo, in za obveznosti posameznega reda tudi, ali prenehajo v celoti oziroma delež, do katerega prenehajo; pri tem lahko Banka Slovenije odloči, da delno ali v celoti prenehajo kvalificirane obveznosti poznejšega reda samo, če je odločila, da v celoti prenehajo kvalificirane obveznosti predhodnega reda,
2. pri prenehanju kvalificiranih obveznosti prvega reda tudi znesek osnovnega kapitala po prenehanju kvalificiranih obveznosti prvega reda ter nominalni ali pripadajoči znesek delnic oziroma odločitev o razveljavitvi delnic v primeru prenehanja kvalificiranih obveznosti prvega reda v celoti,
3. če se osnovni kapital banke zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti prvega reda zmanjša pod znesek iz 42. člena tega zakona, tudi odločitev o hkratnem povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z 262.a členom tega zakona najmanj v obsegu, da bo banka zagotavljala osnovni kapital v skladu z 42. členom tega zakona.
(3) Odločba o konverziji kvalificiranih obveznosti v delnice mora vsebovati:
1. odločitev, da se osnovni kapital banke poveča s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov, ki predstavljajo kvalificirane obveznosti banke iz 2. do 4. točke šestega odstavka tega člena,
2. odločitev, katere kvalificirane obveznosti banke se pretvorijo v navadne delnice banke v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, in za kvalificirane obveznosti posameznega reda tudi, ali se pretvorijo v celoti oziroma delež, do katerega se pretvorijo; pri tem lahko Banka Slovenije odloči, da se delno ali v celoti pretvorijo kvalificirane obveznosti poznejšega reda samo, če je odločila, da v celoti prenehajo ali se v celoti pretvorijo kvalificirane obveznosti predhodnega reda,
3. za kvalificirane obveznosti vsakega reda iz šestega odstavka tega člena, ki se preoblikujejo v navadne delnice, razmerje, izraženo kot višina zneska (enote) kvalificirane obveznosti za eno novo delnico, in
4. ugotovitev, da se z izdajo odločbe šteje, da so terjatve upnikov, ki so predmet stvarnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala banke in predstavljajo kvalificirano obveznost banke iz 2. točke tega odstavka, prenesene na banko ter nove delnice vpisane in vplačane.
(4) Za odločitev o povečanju osnovnega kapitala banke v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena se uporablja 262.a člen tega zakona.
(5) Banka Slovenije mora v zvezi s prenehanjem ali konverzijo kvalificiranih obveznosti banke zagotoviti, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru stečaja banke.
(6) Kvalificirane obveznosti banke so:
1. osnovni kapital banke (obveznosti prvega reda),
2. obveznosti do imetnikov hibridnih finančnih instrumentov iz 4. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona (obveznosti drugega reda),
3. obveznosti do imetnikov finančnih instrumentov, ki se po 134. členu tega zakona upoštevajo pri izračunu dodatnega kapitala banke, razen če so te obveznosti že zajete v 1. ali 2. točki tega odstavka (obveznosti tretjega reda),
4. obveznosti, ki niso zajete v 1., 2. ali 3. točki tega odstavka, in bi se v primeru stečajnega postopka nad banko poplačale po poplačilu navadnih terjatev do banke (obveznosti četrtega reda).

(1) Banka Slovenije odloči o prenehanju ali konverziji kvalificiranih obveznosti na podlagi ocene vrednosti sredstev banke, ki jo izdela neodvisni cenilec podjetij tako, da oceni:
– višino poplačila kvalificiranih obveznosti iz sredstev banke ob predpostavki nedelujočega podjetja in
– emisijsko vrednost novih delnic banke, ki se izdajo ob povečanju osnovnega kapitala banke s konverzijo kvalificiranih obveznosti, ob predpostavki delujočega podjetja.
(2) Pri oceni vrednosti na podlagi prejšnjega odstavka se ne upoštevajo morebitni učinki ukrepov državne pomoči banki ali ukrepov Banke Slovenije za likvidnostno pomoč banki.
(3) Kadar zaradi nujnosti ukrepa ni mogoče pravočasno pridobiti ocene iz prvega odstavka, oceno vrednosti izdela Banka Slovenije.

(1) Banka Slovenije v odločbi o prenehanju kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka 261.a člena tega zakona določi prenehanje kvalificiranih obveznosti banke v obsegu, ki je potreben zaradi pokrivanja izgube banke, z upoštevanjem vrednotenja sredstev v skladu s prejšnjim členom.
(2) Banka Slovenije v odločbi o konverziji kvalificiranih obveznosti iz tretjega odstavka 261.a člena tega zakona odloči o konverziji kvalificiranih obveznosti v navadne delnice banke v obsegu, ki je potreben za doseganje kapitalske ustreznosti banke v skladu z zahtevami Banke Slovenije.

V odločbi o konverziji kvalificiranih obveznosti mora Banka Slovenije pri določitvi razmerja iz 3. točke tretjega odstavka 261.a člena tega zakona upoštevati vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so predmet stvarnih vložkov, na podlagi cenitve iz 261.b člena tega zakona, in glede na verjetni delež poplačila teh terjatev v primeru prenehanja banke, če ne bi bili izrečeni izredni ukrepi.

(1) Upniki kvalificiranih obveznosti niso upravičeni zahtevati od banke povračila škode ali uveljavljati drugih zahtevkov, ki so pogodbeno dogovorjeni za primer kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti banke, če je kršitev ali neizpolnitev pogodbenih obveznosti banke posledica izrednega ukrepa na podlagi tega zakona. Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
(2) Učinki izrednega ukrepa prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti se ne štejejo kot upravičen razlog za predčasno razvezo ali odstop od pogodbe, ki jo je pogodbena stranka sklenila z banko, in ki določa pravico do predčasne razveze ali odstopa od pogodbe v primeru kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Prav tako se izredni ukrep iz prejšnjega stavka, ne glede na besedilo pogodbe med banko in nasprotno pogodbeno stranko, ne šteje kot upravičen razlog za dospetje drugih obveznosti iz pogodbe. Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
(3) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru dogovora, ki ga je banka sklenila z nasprotno pogodbeno stranko, in ki določa pravico nasprotne pogodbene stranke, da v primeru neizpolnitve ali druge kršitve pogodbenih obveznosti iz katerekoli pogodbe, ki je sklenjena med strankama in za katero velja dogovor, šteje svojo nasprotno terjatev iz katerekoli pogodbe, za katero velja dogovor, kot dospelo, ali da uveljavlja pravico do predčasne razveze ali do odstopa od posamezne ali vseh pogodb, za katere velja dogovor.
(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za pogodbe, ki so sklenjene med banko in drugo osebo, ki je na podlagi dogovora med banko in nasprotno stranko vključena v dogovor.
(5) Za potrebe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se kot pogodba upoštevajo tudi finančni instrumenti, katerih imetnik ali izdajatelj je banka.«

Pododdelek 7.7.2. postane nov pododdelek 7.7.3.

Pododdelek 7.7.3. postane nov pododdelek 7.7.4.

V 262.a členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Banka Slovenije z odločbo o povečanju osnovnega kapitala določi emisijski znesek novih delnic, ki jih bo vplačal investitor. Banka Slovenije za namen določitve emisijskega zneska novih delnic pridobi oceno neodvisnega cenilca podjetij.
(2) Banka Slovenije lahko z odločbo o povečanju osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka odloči, da se zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala izdajo nove navadne delnice banke.«.

Pododdelek 7.7.4. postane nov pododdelek 7.7.5.

V drugem odstavku 262.b člena se na koncu napovednega stavka doda besedilo »kvalificirane obveznosti banke iz šestega odstavka 261.a člena tega zakona«, dvopičje pa se nadomesti s piko. Besedilo »1. obveznosti banke do delničarjev banke, razen terjatve iz naslova vplačanih vlog, ki so zajamčene na podlagi tega zakona, 2. obveznosti banke do upnikov iz naslova hibridnih instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu temeljnega kapitala banke« se črta.

Pododdelek 7.7.5. postane nov pododdelek 7.7.6.

263. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Banka Slovenije na podlagi poročil izredne uprave in drugih okoliščin najmanj enkrat na tri mesece oceni uspešnost izrednih ukrepov glede na cilje iz 253.b člena tega zakona.
(2) Če Banka Slovenije oceni, da se med trajanjem izrednih ukrepov stanje banke ni toliko izboljšalo, da bi bila banka sposobna zagotoviti dolgoročno uspešno poslovanje v skladu s tem zakonom in drugimi veljavnimi predpisi, izda odločbo o začetku prisilne likvidacije ali o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja banke.«.

266. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije:
1. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
2. če je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo zaradi razlogov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona in skupščina banke v dveh mesecih po izdaji odločbe iz drugega odstavka 87. člena tega zakona ni sprejela sklepa o likvidaciji banke iz 76. člena ali sklepa o spremembi dejavnosti banke iz 80. člena tega zakona,
3. če nastopijo okoliščine iz drugega odstavka 263. člena tega zakona in ni pogojev za začetek stečajnega postopka.
(2) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije:
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: hkrati z izdajo odločbe o odvzemu dovoljenja,
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: v osmih dneh po izteku dvomesečnega roka za sprejetje sklepa o likvidaciji ali o spremembi dejavnosti banke,
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: v osmih dneh, ko Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz drugega odstavka 263. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 268. člena se beseda »izdaje« nadomesti z besedo »vročitve«, za besedilom »o prisilni likvidaciji« pa se doda besedilo »banki prenehajo funkcije članom uprave banke in«.

Naslov pododdelka 7.8.2. se spremeni tako, da se glasi:
»7.8.2. Posebne določbe za priznanje učinkov ukrepov pristojnih organov zoper banke, ki opravljajo storitve v drugi državi članici, in za banko države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji«.

Besedilo 272. člena, ki postane nov prvi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ukrep pristojnega organa države članice o začetku postopka zoper banko države članice, ki opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve v Republiki Sloveniji neposredno ali preko podružnice, in se izreče banki države članice zaradi prenehanja ali reorganizacije banke, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države članice neposredni učinek na območju Republike Slovenije, in sicer takoj, ko postane izvršljiv v državi članici.«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Postopki iz prejšnjega odstavka za prenehanje banke vključujejo vse postopke, ki imajo splošne učinke in jih uvedejo, spremljajo in nadzirajo upravni ali sodni organi države članice, da bi unovčili premoženje banke, vključno s postopki, ki se zaključijo s poravnavo ali drugim podobnim ukrepom.
(3) Postopki iz prvega odstavka tega člena za reorganizacijo banke vključujejo ukrepe, o katerih odloči pristojni organ države članice sedeža za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančno trdnega položaja banke, in ki lahko vplivajo na že veljavne pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki vključujejo možnost začasne ustavitve plačil in izvršilnih ukrepov ali znižanje obveznosti.«.

V 273. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(obveščanje nadzornih organov druge države članice o izrednih ukrepih in o začetku postopka prisilne likvidacije)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če banka opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve v drugi državi članici, Banka Slovenije o tem, da bo izdala odločbo o izrednem ukrepu, ki vključuje ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke ali odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, obvesti pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka podružnico ali v kateri neposredno opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.«

274. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Banka Slovenije mora odločbo iz prvega odstavka 273. člena tega zakona v obliki povzetka objaviti v Uradnem listu EU in v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima banka podružnico ali v kateri neposredno opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve.
(2) Povzetek mora biti objavljen v uradnem jeziku države članice, v kateri ima banka podružnico ali v kateri neposredno opravlja bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve. Povzetek mora obsegati:
1. razloge in pravno podlago za izdajo odločbe,
2. morebitne roke za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo ter
3. ime in naslov pristojnega organa, pri katerem se vloži pravno sredstvo zoper odločbo.
(3) V primeru odločbe o prisilni likvidaciji mora povzetek iz prejšnjega odstavka obsegati tudi:
1. ime in naslov organa, ki vodi postopek prisilne likvidacije,
2. pravo, ki se uporablja za postopek prisilne likvidacije,
3. imena likvidacijskih upraviteljev,
4. rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi.«.

V 318. členu se na koncu stavka doda besedilo »na podlagi zakona, ki ureja prisilno poravnavo gospodarskih družb«.

Naslov pododdelka 10.2.2. se spremeni tako, da se glasi:
»10.2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke in o izrednem ukrepu«.

V prvem odstavku 346. člena se na koncu stavka doda besedilo »ter proti odločbi o izrednem ukrepu«.
V drugem odstavku se za besedilom »o prenehanju banke« doda besedilo »in odločbi o izrednem ukrepu«.

347. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu lahko vloži banka. Rok za vložitev tožbe zoper odločbo o prenehanju banke ali odločbo o izrednem ukrepu teče od dneva, ko je odločba vročena vsem članom uprave banke.
(2) Če so upravi banke na podlagi odločbe o prenehanju banke ali odločbe o izrednem ukrepu prenehala pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banke, banko v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke. Za namen zastopanja v postopku sodnega varstva sklene banka s temi osebami podjemno pogodbo.
(3) Osebe, ki so jim na podlagi odločbe o prenehanju banke ali odločbe o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, morajo v zvezi z zastopanjem banke na podlagi prejšnjega odstavka ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, zgolj zaradi tega dejstva niso oproščene odgovornosti članov uprave banke do banke in delničarjev glede skrbnosti pri uveljavljanju pravic sodnega varstva zoper odločbo o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu.
(4) Delničarji banke, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke, lahko zaradi uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu zahtevajo od uprave banke ali od izredne uprave, če je imenovana, da skliče skupščino delničarjev banke s predlogom, da skupščina razreši osebe, ki so na podlagi drugega odstavka tega člena pooblaščene za zastopanje banke, in da imenuje druge osebe, ki v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo banko.
(5) Za plačilo stroškov v zvezi s postopki uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu, vključno s stroški nadomestil za osebe, ki so pooblaščene za zastopanje banke v skladu s tem členom, odgovarjajo osebe iz tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek odgovarjajo za stroške iz prejšnjega stavka v primeru, da so v skladu s prejšnjim odstavkom imenovane druge osebe, ki v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo banko, tisti delničarji, ki so glasovali za sklep iz prejšnjega odstavka.
(6) Osebe, ki so v skladu s tem členom pooblaščene za zastopanje banke v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, lahko zahtevajo od izredne uprave, če je imenovana, da jim predloži informacije in podatke o poslovanju banke, ki jih potrebujejo za uveljavljanje sodnega varstva.«

V prvem odstavku 348. člena se za besedilom »o prenehanju banke« doda besedilo »ali o izrednem ukrepu«.

V drugem odstavku 349. člena se za besedilom »o prenehanju banke« doda besedilo »ali o izrednem ukrepu«.

Naslov 10.2.3. pododdelka se črta.

Besedilo 350. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če v postopku sodnega varstva proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu sodišče ugotovi, da so podani razlogi, na podlagi katerih bi lahko v skladu z ZUS-1 odpravilo odločbo ali zadržalo njeno izvajanje, odločbe o odpravi ali zadržanja ne izda, ampak s sodbo ugotovi, da je odločba nezakonita in da niso bili podani pogoji za prenehanje ali za izredni ukrep. Odločba sodišča o nezakonitosti odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu ne vpliva na učinke odločbe o prenehanju ali na učinke izrednega ukrepa po tem zakonu.«.

Za 350. členom se doda nov 350.a člen, ki se glasi:

(1) Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, lahko zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
(2) Za varstvo pravic delničarjev in upnikov v primeru odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu se v razmerju do Banke Slovenije ne uporablja 264. člen ZGD-1.
(3) Če je zoper odločbo o izrednem ukrepu vložena tožba v skladu s 347. členom tega zakona, mora sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku na podlagi prvega odstavka tega člena, prekiniti postopek do odločitve sodišča v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije.«.

Za drugim odstavkom 353. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se odločba o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu vroči banki in po pravilih za osebno vročitev tudi vsem članom uprave banke.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

(1) Postopki sodnega varstva, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona, če ni v drugem do četrtem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Če je uprava banke na podlagi pravil, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona, vložila tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, se za razmerja med člani uprave in delničarji banke glede uveljavljanja pravic sodnega varstva zoper odločbo o izrednem ukrepu po uveljavitvi tega zakona uporablja 32. člen tega zakona.
(3) Če je bila odločba o imenovanju izredne uprave banki izrečena v zadnjih šestih mesecih pred uveljavitvijo tega zakona, in uprava banke, ki so ji na tej podlagi prenehala druga pooblastila za zastopanje banke, ni vložila tožbe za uveljavljanje sodnega varstva zoper to odločbo po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona, lahko po uveljavitvi tega zakona delničarji banke, ki skupno dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke, pooblastijo enega ali več članov uprave banke, ki so jim na podlagi odločbe Banke Slovenije prenehala druga pooblastila za zastopanje banke, da v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona vložijo tožbo zaradi uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu.
(4) Za uveljavljanje sodnega varstva v skladu s prejšnjim odstavkom se smiselno uporabljajo določbe 32. člena tega zakona.

Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo funkcijo člana izredne uprave banke, svoje premoženjsko stanje prijavijo v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.