Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah (ZPolS-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2013.

V Zakonu o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 103/07) se v 1. členu beseda »ter« nadomesti z vejico, besedilo »v organe lokalnih skupnosti« pa se nadomesti z besedilom »v organe samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organe lokalnih skupnosti) in v Evropski parlament«.

V tretjem odstavku 6. člena se besedi »v stranki« nadomestita z besedilom »kot sestavnega dela stranke«.

V prvem odstavku 10. člena se črta besedilo », ki izda predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona«, na koncu odstavka pa se doda stavek, ki se glasi: »Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis, s katerim določi vsebino, obliko in način vodenja registra ter obrazec ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se pred besedo »so« doda besedilo »razen podatka o EMŠO,«.
V šestem odstavku se za besedo »za« doda besedilo »podatek o EMŠO, vpisan v registrsko knjigo, in za«.

V tretjem odstavku 17. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, v organe lokalne skupnosti ali v Evropski parlament.«.

V drugem odstavku 18. člena se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.

V drugem odstavku 19. člena se v 4. točki na koncu besedila pred podpičjem doda besedilo »in v Evropski parlament«.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

Stranka pridobiva sredstva iz:
1. članarine;
2. prispevkov fizičnih oseb;
3. prihodkov od premoženja;
4. proračuna.
Stranka lahko poleg sredstev iz 23. in 26. člena tega zakona pridobi tudi do 50 % sredstev iz državnega proračuna, ki so namenjena izobraževanju poslancev, administrativni in strokovni pomoči pri delu poslanskih skupin in organizaciji poslanskih pisarn (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva). Stranka pridobiva namenska sredstva od poslanskih skupin in poslancev, ki so bili v Državni zbor Republike Slovenije izvoljeni z istoimenskih kandidatnih list. Za pridobivanje namenskih sredstev stranka in Državni zbor Republike Slovenije skleneta pogodbo. Predlog za sklenitev pogodbe poda vodja poslanske skupine oziroma poslanec. Pogodba se sklene po postopku pogajanj brez predhodne objave kot ga določa zakon, ki ureja javna naročila.
Letni prihodki iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne smejo presegati 20 % od zneska vseh letnih prihodkov stranke.
Presežek prihodkov stranke iz 3. točke prvega odstavka tega člena nad deležem prihodkov iz prejšnjega odstavka mora stranka v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.
Mladinska organizacija iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, lahko pridobiva javna sredstva za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes v mladinskem sektorju.
Ženska organizacija, ki ima status organizacije v javnem interesu na področju enakosti spolov, lahko pridobiva javna sredstva za sofinanciranje projektov in programov v skladu s predpisi, ki urejajo javni interes na področju enakosti spolov.
Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb ter tujih samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.
Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za članarine in prispevke, ki jih stranka pridobiva od svojih članov.«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

Fizične osebe lahko prispevajo prispevke za stranko. Prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, dovoljeni največ do zneska 50 eurov, višji prispevki v denarju pa morajo biti vplačani prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne storitve (v nadaljnjem besedilu: ponudniki plačilnih storitev). Pri prispevanju prispevka v gotovini mora fizična oseba poleg višine danega zneska stranki sporočiti tudi podatke o imenu, priimku, EMŠO in naslovu fizične osebe.
Prispevek za stranko je po tem zakonu poleg prispevka v denarju tudi vsako darilo ali drug nedenarni prispevek, brezplačna storitev za stranko, prevzem obveznosti stranke oziroma opravljanje storitev za stranko ali prodaja blaga stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev oziroma kot kupce blaga teh oseb. Kot prispevek za stranko se ne šteje delo, ki ga za stranko opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.
Stranka in fizična oseba, ki zanjo opravi storitev ali ji proda blago, morata skleniti ustrezno pogodbo v pisni obliki.
Prispevki posamezne fizične osebe iz tega člena ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: povprečna bruto mesečna plača).
Stranke lahko pridobivajo posojila samo pri bankah in posojilnicah, pod enakimi pogoji kot druge pravne osebe. Posojilo lahko stranka pridobi tudi pri fizični osebi, pod pogojem, da je posojilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno. Dana posojila se ne štejejo za financiranje strank po tem zakonu.
Če prispevki fizične osebe iz tega člena v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne bruto mesečne plače, morajo biti v letnem poročilu stranke navedeni podatki o osebnem imenu in naslovu fizične osebe ter višina skupnega letnega zneska, ki ga je fizična oseba prispevala stranki.
V letnem poročilu stranke morajo biti navedeni tudi podatki o višini, obrestni meri in odplačilni dobi vseh posameznih posojil, ki jih stranki da banka ali posojilnica, vključno z navedbo podatkov o firmi in sedežu, poslovnem naslovu in matični številki banke ali posojilnice, pri kateri je stranka pridobila posojilo, ne glede na višino posojila. Za posojila, ki ga stranka pridobi od fizičnih oseb, je potrebno v letnem poročilu stranke navesti podatke, ki omogočajo identifikacijo oseb, ki so dale posojilo (ime, priimek, davčna številka in naslov fizične osebe), podatke o višini, obrestni meri in odplačilni dobi vsakega posameznega posojila.
Ponudniki plačilnih storitev, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne transakcije, so dolžni pri vplačilu prispevkov stranki poleg višine danega zneska stranki sporočiti tudi podatke, ki omogočajo identifikacijo osebe, ki je dala prispevek stranki (ime, priimek, davčna številka in naslov fizične osebe ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma podatek o firmi, matični številki in sedežu ter poslovnem naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) ter druge informacije, ki so posredovane skupaj s plačilno transakcijo.
Prispevke, ki jih stranka pridobi v nasprotju s tem zakonom, je stranka dolžna v 30 dneh od prejema nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.«.

V tretjem odstavku 23. člena se število »10« nadomesti s številom »25«, število »90« pa se nadomesti s številom »75«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo presegati 0,017 % bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora.«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

Stranka mora za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo v skladu s tem zakonom ter računovodskimi predpisi in standardi. Letno poročilo mora vsebovati podatke o:
– vseh prihodkih po posameznih vrstah ter njihove vrednosti (članarine, prispevki fizičnih oseb, prihodki od premoženja, prihodki od daril, prihodki od drugih nedenarnih prispevkov, prihodki iz proračuna Republike Slovenije, prihodki iz proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: proračuna lokalne skupnosti), prihodki iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, izredni prihodki ter preneseni presežek prihodkov),
– vseh odhodkih stranke po posameznih vrstah, razčlenjenih v skladu z računovodskimi predpisi,
– vseh posameznih prispevkih fizičnih oseb, če prispevki v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne bruto mesečne plače, vključno z navedbo podatkov iz šestega odstavka 22. člena tega zakona,
– vseh posameznih posojilih, ki jih stranki da banka, posojilnica ali fizična oseba, vključno z navedbo podatkov iz sedmega odstavka 22. člena tega zakona,
– stroških volitev in referendumov, prikazanih na način, kot to določa zakon, ki ureja volilno in referendumsko kampanjo,
– vseh posameznih prispevkih, ki so bili stranki dani v nasprotju s tem zakonom, ter njihove vrednosti, vključno z navedbo podatkov o firmi oziroma imenu, sedežu in poslovnem naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma podatkov o osebnem imenu in naslovu posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizične osebe, ki je dala prispevek stranki,
– vseh nakazilih presežkov prihodkov stranke iz četrtega odstavka 21. člena in prispevkov, ki so bili stranki dani v nasprotju s tem zakonom, v humanitarne namene,
– premoženju stranke ter posebej opisane vse spremembe premoženja, vključno z navedbo virov sredstev za povečanje premoženja, kolikor to povečanje presega skupni znesek petih povprečnih bruto mesečnih plač,
– v katerih drugih pravnih osebah ima stranka najmanj polovico kapitala ali prevladujoč vpliv na odločanje ali vodenje pravne osebe, letnemu poročilu pa je treba priložiti tudi letna poročila teh pravnih oseb.
Če je v stranki organizirana organizacija iz petega ali šestega odstavka 21. člena tega zakona, mora letno poročilo za preteklo poslovno leto ločeno vsebovati tudi podatke o njunih prihodkih in odhodkih.
Letno poročilo za preteklo poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, mora stranka do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja pa v dveh mesecih po statusni spremembi ali prenehanju, za namen javne objave in državne statistike predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) preko spletnega portala AJPES.
Letna poročila strank AJPES javno objavi na svoji spletni strani.
Minister, pristojen za notranje zadeve, izda podzakonski akt, s katerim podrobneje določi vsebino in način predložitve letnega poročila strank. V podzakonskem aktu lahko določi tudi posebnosti glede načina uporabe računovodskih standardov.«.

Za 24. členom se dodajo novi 24.a, 24.b in 24.c člen, ki se glasijo:

Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) na podlagi javno objavljenih poročil iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona preveri, ali je letno poročilo sestavljeno v skladu s 24. členom tega zakona.
Računsko sodišče lahko zahteva dopolnitev letnega poročila, če to ni sestavljeno v skladu s 24. členom tega zakona, in določi tudi rok, ki ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši od 30 dni, v katerem mora stranka letno poročilo dopolniti in ponovno predložiti AJPES.
Stranki, ki v roku iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona AJPES ne predloži letnega poročila za preteklo poslovno leto, oziroma v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne dopolni letnega poročila, računsko sodišče izda sklep o ustavitvi financiranja iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, dokler ne izpolni obveznosti. Zoper sklep računskega sodišča ni mogoča pritožba, dopusten pa je upravni spor.

Revizijo pravilnosti poslovanja strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 eurov teh sredstev, opravlja računsko sodišče. Računsko sodišče mora v posameznem letu opraviti revizijo pravilnosti poslovanja najmanj tretjine strank iz prvega stavka tega odstavka tako, da v obdobju štirih let opravi revizijo pri vseh teh strankah. Računsko sodišče lahko opravi tudi revizijo pravilnosti poslovanja stranke, za katero izvedbo revizije predlaga komisija za preprečevanje korupcije ali drug nadzorni organ, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovi nepravilnosti, ali če ob pregledu iz prejšnjega člena podvomi v resničnost podatkov letnega poročila ali ugotovi druge nepravilnosti. Pri opravljanju revizije poslovanja strank računsko sodišče ravna skladno s pooblastili in po postopku, ki ga določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.
Stranka, pri kateri se opravlja revizija, državni organi, organi lokalnih skupnosti, AJPES, banke in hranilnice, v katerih ima stranka odprte transakcijske račune, izvajalci storitev in prodajalci blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago stranki, so dolžni računskemu sodišču na zahtevo brezplačno predložiti listine, potrebne za izvedbo revizije, dati pojasnila ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence. V primeru, da računsko sodišče ugotovi obstoj tveganj, da v letnem poročilu stranke niso prikazani oziroma niso pravilno prikazani vsi podatki, lahko zahteva pojasnila, podatke ali listine, ki so potrebne za izvedbo revizije, tudi od drugih oseb.
Računsko sodišče za potrebe izvedbe revizije zbira osebne podatke, ki omogočajo identifikacijo (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov fizične osebe ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost), neposredno od oseb iz prejšnjega odstavka in iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Ko je revizijsko poročilo računskega sodišča dokončno, se objavi na spletnih straneh računskega sodišča.
Računsko sodišče dokončno revizijsko poročilo pošlje državnemu zboru.

V odločbi sodišča o prekršku, v kateri se ugotovi, da je stranka odgovorna za prekršek iz 4., 5. ali 8. točke prvega odstavka 28. člena tega zakona, se stranki izreče tudi izguba pravice do sredstev iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti za dobo enega leta.
Z odločbo sodišča o prekršku, v kateri se ugotovi, da je stranka odgovorna za prekršek iz 6., 7., 9. ali 10. točke prvega odstavka 28. člena tega zakona, se stranki za dobo šestih mesecev za polovico zmanjšajo sredstva, do katerih je upravičena iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti.
Začasna izguba oziroma začasna omejitev pravice do financiranja iz prvega in drugega odstavka tega člena nastopi z naslednjim mesecem po pravnomočnosti odločbe o prekršku.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati strank, razen če zakon določa drugače.«.

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

Lokalne skupnosti financirajo stranke v skladu s tem zakonom.
Pristojni organ občine s sklepom o financiranju strank določi, da stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Če se volitve izvedejo po večinskem volilnem sistemu, se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članom sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti.
Stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme presegati 0,6% sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljenih po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto.«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega zakona, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, izvaja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, razen nad izvrševanjem določb 21., 22., prvega in drugega odstavka 24., 24.a, drugega odstavka 24.b in 25. člena tega zakona, nad katerimi izvaja nadzorstvo računsko sodišče, in nad izvrševanjem določbe tretjega odstavka 24. člena tega zakona, nad katero izvaja nadzorstvo AJPES.
Računsko sodišče izvaja nadzorstvo v mejah pristojnosti, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja pristojnosti računskega sodišča.
Inšpekcijski in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.«.

28. člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek stranka:
1. ki deluje v smislu 1. člena tega zakona in ima sedež v tujini (prvi odstavek 3. člena);
2. ki deluje oziroma ustanovi svoje organizacijske oblike v gospodarskih družbah, v zavodih in v drugih organizacijah ter v državnih organih (drugi odstavek 3. člena);
3. ki deluje kot vojaško ali kot oboroženo združenje (tretji odstavek 3. člena);
4. ki v tridesetih dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto ne nakaže presežka prihodkov stranke v humanitarne namene (četrti odstavek 21. člena);
5. ki prejme sredstva, prispevke ali drugo premoženjsko korist iz nedovoljenih virov in jih ne nakaže v humanitarne namene v 30 dneh od prejema (sedmi odstavek 21. člena in 25. člen v povezavi z devetim odstavkom 22. člena);
6. ki prejme prispevke v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega zakona;
7. ki s fizično osebo, ki zanjo opravi storitev ali ji proda blago, ne sklene ustrezne pogodbe v pisni obliki (tretji odstavek 22. člena);
8. ki pridobi od iste fizične osebe v enem letu prispevke v višini, ki presegajo desetkratno povprečno bruto mesečno plačo, in presežka ne nakaže v humanitarne namene v 30 dneh od prejema (četrti in deveti odstavek 22. člena);
9. ki ne pridobi posojila pod pogoji iz petega odstavka 22. člena tega zakona;
10. ki v letnem poročilu stranke ne navede podatkov iz šestega in sedmega odstavka 22. člena tega zakona;
11. ki v roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 24. člena in drugega odstavka 24.a člena tega zakona;
12. ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena).
Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Za 28.a členom se dodata nova 28.b in 28.c člen, ki se glasita:

Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek stranka:
1. ki v stranko včlani mladoletnika, ki ni star najmanj 15 let, brez privolitve njegovega zakonitega zastopnika (tretji odstavek 6. člena);
2. ki v nasprotju z določbo 7. člena tega zakona v stranko včlani tujca;
3. ki v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka (tretji odstavek 8. člena);
4. ki v volilni kampanji in v kandidacijskem postopku ne uporablja le svojega registriranega imena, kratice imena in znaka (šesti odstavek 8. člena);
5. ki v predpisanem roku ne vloži zahteve za vpis sta­tusne spremembe iz drugega odstavka 14. člena tega zakona v register ali ki v predpisanem roku ne poda zahteve za vpis spremembe iz 15. člena tega zakona v register.
Z globo od 350 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. ki da stranki prispevek v gotovini, ki presega višino, določeno v prvem odstavku 22. člena tega zakona, ali pri prispevanju prispevka v gotovini stranki ne sporoči podatkov iz prvega odstavka 22. člena tega zakona;
2. ki s stranko ne sklene pogodbe v pisni obliki iz tretjega in petega odstavka 22. člena tega zakona;
3. ki da stranki prispevek, ki presega višino, določeno v četrtem odstavku 22. člena tega zakona.
Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi fizična oseba iz drugega odstavka 24.b člena tega zakona, ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena).«.

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravljajo dejavnost:
1. ki da posojilo stranki v nasprotju z določbo petega odstavka 22. člena tega zakona;
2. ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena);
3. ki da prispevek stranki (25. člen).
Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 24.b člena in 25. člen).«.

Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi:

Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki opravlja plačilne transakcije, pa pri vplačilu prispevkov stranki ne sporoči podatkov, ki omogočajo identifikacijo osebe, ki je dala prispevek stranki (osmi odstavek 22. člena).
Z globo od 350 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Za 31.a členom se doda nov 31.b člen, ki se glasi:

Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, in AJPES lahko izrekata globe za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom, pri čemer lahko za prekrške v hitrem postopku izrečeta globe tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.«.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis iz petega odstavka 24. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Posredovanje letnega poročila stranke preko spletnega portala AJPES iz tretjega odstavka 24. člena zakona se omogoči najkasneje do 1. marca 2015.
Do zagotovitve posredovanja letnih poročil preko spletnega portala iz prejšnjega odstavka se letna poročila izdelajo v skladu z Zakonom o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 103/07) in Pravilnikom o vsebini in obliki letnega poročila in skrajšanega letnega poročila političnih strank (Uradni list RS, št. 2/01) ter posredujejo AJPES na način, določen z Navodilom o predložitvi letnih poročil nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava (Uradni list RS, št. 7/08, 8/09 in 109/10).
Minister, pristojen za notranje zadeve, v Uradnem listu objavi datum, od katerega se letna poročila strank posredujejo preko spletnega portala AJPES.

Določbe 24.c člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve dopolnitve zakona, ki ureja prekrške, s sankcijo izgube pravice do sredstev iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti ter s sankcijo zmanjšanja sredstev, do katerih je stranka upravičena iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, do uveljavitve dopolnitve zakona, ki ureja prekrške, z določitvijo sodne pristojnosti za odločanje o prekrških s področja političnih strank, o prekrških iz členov, navedenih v prvem odstavku 27. člena zakona, za katere nadzor je pristojno računsko sodišče, odloča sodišče. Obdolžilni predlog vloži računsko sodišče, za odločanje o prekršku pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2014.
Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 103/07).