Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 15/10 in 40/12 – ZUJF), 7., 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 16. in 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 64/95, 31/97, 68/97 in 31/06) in 18. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 27. seji dne 14. 10. 2013 sprejel
O D L O K
o načinu opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest na območju Občine Škofja Loka
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javna služba)
S tem odlokom se določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad/pod vozišči javnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest in ostalih površin, ki so predmet tega odloka, v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah, oziroma smiselno isto stanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad/pod vozišči javnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja, na območju Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: območje občine).
2. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa:
– organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
– vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,
– pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– viri financiranja javne službe,
– vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so v lasti občine, ter del javne lastnine, ki je javno dobro, in varstvo, ki ga uživa, ter
– nadzor nad izvajanjem odloka.
Ta odlok predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določajo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
3. člen
(pomen izrazov)
Poleg pomenov, določenih v predmetni zakonodaji kakor tudi v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 64/95, 31/97, 68/97 in 31/06) ter drugih predpisih, ki na republiškem nivoju urejajo javne ceste, imajo izrazi, ki se pojavljajo v nadaljevanju tega odloka, naslednji pomen:
– javna služba: obvezna lokalna gospodarska javna služba rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in občinskih cestnih objektov in obnavljanja občinskih javnih cest in občinskih cestnih objektov, kot je to opredeljeno v 1. členu tega odloka;
– javna cesta: tista prometna površina, ki jo je pristojni organ občine v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za občinsko javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi, njena dela pa sta tako cestno telo, sestavljeno iz nasipa in voziščne konstrukcije, in cestišče, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);
– cestni objekti: mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
– občina/koncedent: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka;
– koncesija: izvajanje javne službe po tem odloku;
– koncesionar: pravna ali fizična oseba, ki na podlagi koncesijske pogodbe izvaja javno službo po tem odloku;
– konzorcij: oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijsko-pravnega razmerja vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo, da bodo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajale pravice in obveznosti koncesionarja;
– začetek postopka podelitve koncesije: dan objave javnega razpisa za podelitev koncesije.
4. člen
(smiselna uporaba predpisov)
Kolikor določena vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka niso s tem odlokom posebej urejena, se uporabljajo zakonski in podzakonski predpisi, ki urejajo javne ceste in opravljanje gospodarskih javnih služb, ki so predmet tega odloka.
Javne ceste oziroma javne cestne površine in cestni objekti, ki znotraj naselij v občini ležijo ob državnih cestah ali so del take cestne infrastrukture in jih v skladu z zakonom vzdržuje občina, se v celoti in smiselno urejajo z določili tega odloka.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
(način izvajanja javne službe)
Javna služba iz 1. člena tega odloka se na območju občine opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba, ki ni enovita in je razdeljena na posamezne vsebinske oziroma teritorialne sklope.
Koncesijo za opravljanje javne službe iz prvega odstavka tega člena podeljuje občina na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi občinska uprava po postopku in na način, ki ga določata zakon in ta odlok.
Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju občine oziroma na manjših zaključenih koncesijskih območjih.
Glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena se javna služba oddaja po naslednjih koncesijskih območjih oziroma vsebinskih sklopih:
1. sklop: Redno vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter obnavljanje javnih cest in cestnih objektov na območju KS Škofja Loka Mesto, KS Zminec, KS Log, KS Sv. Lenart – Luša in KS Bukovica – Bukovščica;
2. sklop: Redno vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter obnavljanje javnih cest in cestnih objektov na območju KS Stara Loka – Podlubnik, KS Sv. Duh, KS Kamnitnik, KS Trata, KS Godešič in KS Reteče – Gorenja vas;
3. sklop: Redno vzdrževanje pomembnejših lokalnih cest na območju občine;
4. sklop: Zimska služba na javnih cestah in cestnih objektih na območju KS Škofja Loka Mesto, KS Zminec, KS Log, KS Sv. Lenart – Luša in KS Bukovica – Bukovščica;
5. sklop: Zimska služba na javnih cestah in cestnih objektih na območju KS Stara Loka – Podlubnik, KS Sv. Duh, KS Kamnitnik, KS Trata, KS Godešič in KS Reteče – Gorenja vas;
6. sklop: Vzdrževanje talnih označb na javnih cestah in cestnih objektih na celotnem območju občine;
7. sklop: Vzdrževanje varnostnih ograj ob javnih cestah na celotnem območju občine.
Za izvajanje javne službe se podeli koncesija po posameznih sklopih, opredeljenih v prejšnjem odstavku, tako da se za posamezni sklop koncesija podeli le enemu koncesionarju. Istemu prijavitelju se lahko koncesija podeli v več sklopih.
6. člen
(upravljavec javnih cest in drugih prometnih površin)
Z občinskimi javnimi cestami in občinskimi cestnimi objekti ter drugimi občinskimi prometnimi površinami na območju občine upravlja Občina Škofja Loka.
Občina kot upravljavec vodi oziroma vzdržuje in ažurira kataster občinskih javnih cest in banko cestnih podatkov, pri čemer sodeluje z izvajalcem javne službe.
7. člen
(pristojni organ upravljavca)
Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če zakon ne določa drugače, je organ občinske uprave, ki je stvarno pristojen za prometno infrastrukturo.
8. člen
(minimalne zahteve za izvajanje javne službe)
Minimalne tehnične in kadrovske zahteve, ki jih mora za izvajanje javne službe po posameznih sklopih, opredeljenih v 5. členu tega odloka, izpolnjevati izvajalec javne službe v posameznem sklopu, so opredeljene v prilogi tega odloka (Priloga 1: Minimalne kadrovske in tehnične zahteve).
3. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
9. člen
(vrsta, obseg in prostorska razporeditev storitev javne službe)
Javna služba po tem odloku obsega izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cestnih objektov, ki so na območju Občine Škofja Loka v funkciji javnih površin naselja, in sicer:
1. vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov:
– redno vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov,
– obnavljanje javnih cest in cestnih objektov,
2. zimsko službo in
3. odvoz in hrambo zapuščenih vozil, s tem, da je iz koncesije po tem odloku izvzeto izvajanje:
– vodenje katastra prometne infrastrukture in banke cestnih podatkov,
– vzdrževanje in obnavljanje svetlobnih signalnih naprav,
– nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil ter
– odločanje in izdajanje dokumentov v upravnih postopkih, kar ostaja naloga občine oziroma se rešuje v okviru izvajanja druge gospodarske javne službe.
Javna služba, opredeljena v prejšnjem odstavku tega člena, se izvaja zgolj na javnih cestah in cestnih objektih, ki so v upravljanju Občine Škofja Loka.
Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Škofja Loka in znotraj posameznih koncesijskih območij.
Natančnejši pregled koncesijskih območij, javnih cest in cestnih objektov ter ostalih prometnih površin, na katerih se izvaja javna služba, je razviden iz priloge tega odloka (Priloga 2: Koncesijska območja in infrastruktura). V prejšnjem stavku navedena priloga se v času izvajanja koncesije spreminja glede na dejanski popis javnih cest in cestnih objektov ter ostalih prometnih površin, ki so navedene v seznamu osnovnih sredstev občine, oziroma glede na spremembe stanja v katastru prometne infrastrukture in banke cestnih podatkov.
10. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Kategorizirane občinske javne ceste se morajo redno vzdrževati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
Določba prejšnjega odstavka tega člena smiselno velja tudi za cestne objekte in za ostale prometne površine, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer:
– odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju,
– podhodov in nadhodov za pešce,
– kolesarskih stez in pločnikov,
– zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta itd.
11. člen
(stavka)
Izvajalec javne službe mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti izvajanje javne službe v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
12. člen
(izvedbeni program in poročilo o izvajanju)
Redno vzdrževanje javnih cest in drugih cestnih objektov izvaja izvajalec javne službe v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja javnih cest in drugih cestnih objektov v občini. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja javnih cest in drugih cestnih objektov v občini je tudi ocena stroškov storitev rednega vzdrževanja v delu javne službe, ki jo izvaja izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto pripraviti letni program izvajanja javne službe za prihodnje leto in ga posredovati v uskladitev in potrditev pristojnemu organu upravljavca (koncedenta). Prvi letni program izvajanja javne službe pripravi izvajalec javne službe (koncesionar) najkasneje v roku enega meseca po podpisu koncesijske pogodbe, v nadaljnjih letih izvajanja koncesije pa je dolžan predložiti upravljavcu letni program izvajanja koncesije najkasneje en mesec pred iztekom tekočega programa, in sicer za obdobje prihodnjega leta izvajanja.
Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. Izvedbeni program vzdrževanja je veljaven in se lahko izvaja šele, ko ga potrdi pristojni organ upravljavca (koncedenta).
Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto, najkasneje do 28. 2., pristojnemu organu občine predložiti poročilo o izvajanju gospodarske javne službe v preteklem koledarskem (proračunskem) letu, razen za izvajanje javne službe po 4. in 5. sklopu iz 5. člena odloka, za katera izvajalec javne službe predloži poročilo o izvajanju najkasneje v 30 dneh po koncu zadnjega pluženja. Poročilo mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji storitev javne službe tako v vsebinskem kot finančnem smislu.
Izvedbeni programi po posameznih sklopih in tudi poročila o izvajanju gospodarske javne službe po posameznih sklopih so objavljeni na spletni strani občine.
3.1 Vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov
13. člen
(redno vzdrževanje javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin)
Redno vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter ostalih prometnih površin obsega vse aktivnosti, ki jih določa zakonska ali podzakonska ureditev na nivoju države, predvsem pa:
1. pregledniško službo,
2. redno vzdrževanje prometnih površin,
3. redno vzdrževanje bankin,
4. redno vzdrževanje odvodnjavanja,
5. redno vzdrževanje brežin,
6. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
7. redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
8. redno vzdrževanje vegetacije,
9. zagotavljanje preglednosti,
10. čiščenje cest in drugih prometnih površin,
11. redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah in
12. intervencijske ukrepe.
Izvajalec javne službe je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih.
Redno vzdrževanje javnih cest in cestnih objektov ter ostalih prometnih površin je potrebno vzdrževati v stanju, kot ga zahtevajo zakonski in podzakonski predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest, cestnih objektov in ostalih prometnih površin, njihovo projektiranje in varnost uporabe.
Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa.
14. člen
(pregledniška služba)
Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na javno cesto in promet na njej, ter preverjati stanje vseh sestavnih delov občinske javne ceste in drugih prometnih površin. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih enkrat mesečno posredovati pristojnemu organu upravljavca.
O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti pristojni organ upravljavca, pristojne inšpekcijske službe, pri večjih kršitvah pa tudi policijo.
Pregledniška služba opravlja preglede javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin najmanj enkrat mesečno na koncesijskem območju 1. in 2. sklopa in najmanj enkrat na vsakih 14 dni na koncesijskem območju 3. sklopa, razen v obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo javno cesto ali promet na njej, ko mora pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.
Pregledniška služba je dolžna preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in naprave ter varnost prometa.
15. člen
(redno vzdrževanje prometnih površin)
Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste in drugih prometnih površin, obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok in stikov na asfaltnih površinah, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.
Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet oziroma uporaba. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.
16. člen
(redno vzdrževanje bankin)
Kota in naklon bankine morata biti urejena in vzdrževana po standardih, ki jih določa državni pravilnik, ki ureja projektiranje in vzdrževanje cest. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.
17. člen
(redno vzdrževanje odvodnjavanja)
Z območja občinske javne ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in s cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.
18. člen
(redno vzdrževanje brežin)
Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.
19. člen
(redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme)
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij, razen svetlobnih signalnih naprav.
Prometna signalizacija in oprema na javnih cestah in drugih prometnih površinah mora biti redno vzdrževana tako, da je zagotovljeno brezhibno delovanje in vidnost ter da so izpolnjene zahteve zakona, ki ureja varnost cestnega prometa, in predpisov o prometni signalizaciji in opremi cest.
20. člen
(redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev)
Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe. Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti vzdrževane v skladu z navodili in s predpisi za delovanje teh naprav.
21. člen
(redno vzdrževanje vegetacije)
Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.
22. člen
(zagotavljanje preglednosti)
Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.
23. člen
(čiščenje javnih cest in drugih prometnih površin)
Vsi sestavni deli javnih cest in drugih prometnih površin se čistijo redno in tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varnost okolja.
24. člen
(redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah)
Cestni objekti ter objekti in naprave na drugih prometnih površinah se redno vzdržujejo tako, da se na objektu ali napravi in v prostoru okoli objekta oziroma naprave pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ali naprave ter varnost prometa.
Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah sodi zlasti čiščenje:
– prometnih površin in prometne opreme na objektu,
– prostora neposredno okoli objekta ali naprave,
– ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta,
– naprav za odvodnjavanje,
– naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt oziroma napravo ali promet,
in popravila:
– poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),
– posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, opravila zaščitne plasti armature itd.),
– protikorozijske zaščite,
– hidroizolacije in odvodnjavanja,
– izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.
25. člen
(intervencijski ukrepi)
Izvajalec javne službe je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na javnih cestah in drugih prometnih površinah. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti pristojni organ upravljavca (občine), kadar je ogrožen ali oviran promet pa tudi policijo.
Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije je izvajalec javne službe dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali varna uporaba in zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb občinske javne ceste oziroma drugih prometnih površin in s tem do večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan:
– označiti ovire in zavarovati promet oziroma uporabo s predpisano prometno signalizacijo,
– izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste oziroma drugih prometnih površin,
– vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.
Koncesionar je dolžan priti na lokacijo intervencije (odzivni čas) nemudoma oziroma najkasneje v dveh urah.
26. člen
(čiščenje javnih cest in drugih prometnih površin in izvajanje drugih javnih služb)
Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev oziroma nemotene uporabe javnih cest in drugih prometnih površin lahko pristojni organ določi:
– območje najpomembnejših prometnih površin ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja,
– obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet ali uporabo ter izvajanje drugih javnih služb,
– območja in obdobja dneva omejitve dostave.
Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest in drugih prometnih površin lahko pristojni organ začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste oziroma delu druge prometne površine.
3.2 Zimska služba
27. člen
(zimska služba)
Zimska služba je del javne službe po tem odloku, ki obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti občinskih javnih cest in varnega prometa, kakor tudi uporabe drugih prometnih površin v zimskih razmerah.
Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa oziroma normalna uporaba drugih prometnih površin, sicer pa je zimsko obdobje tudi zakonsko določeno.
28. člen
(ukrepi za izvajanje)
Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe na javnih prometnih površinah:
– zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
– pluženje in posipavanje,
– čiščenje mrež in odtočnih uličnih (cestnih) požiralnikov v času odjuge,
– čiščenje zasneženih prometnih znakov,
– obveščanje javnosti.
29. člen
(izvedbeni program)
Izvajalec javne službe vzdržuje ceste in drugo prometno infrastrukturo v zakonsko določenem zimskem obdobju v skladu z izvedbenim programom zimske službe, v katerem se določijo zlasti:
– organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti koncesionarja,
– razpored pripravljalnih del,
– načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze),
– razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
– dežurstva, obvezna prisotnost, stopnja pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
– načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega,
– mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
– način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
Pripravljalna dela se izvajajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti dela, ki se nanašajo na:
– pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala,
– pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti) in
– usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe.
Izvedbeni program zimske službe se objavi na spletni strani občine.
30. člen
(prednostni vrstni red izvajanja zimske službe)
Vzdrževanje prevoznosti posameznih javnih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so javne ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe.
Razvrstitev javnih cest po prednostnih razredih in tudi drugih prometnih površin, kjer se zagotavlja zimsko vzdrževanje, določi strokovna služba občine tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže in nemotena uporaba, pri čemer je potrebno zagotoviti doseganje predpisanih standardov, opredelijo pa se v izvedbenem programu zimske službe.
31. člen
(posipanje cest)
V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest in drugih prometnih površin preventivno posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere in morajo biti opredeljeni v izvedbenem programu. Na delih cest in drugih prometnih površin, kjer se poledica pogosto pojavlja, mora izvajalec javne službe namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja. Posipanje javnih prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali utegne zaznati nevarnost poledice.
Vse javne prometne površine se ob poledici in snegu lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma z drugim ustreznim materialom za posipanje, in to v minimalno potrebnih količinah. Okolju neprijazna topilna sredstva za sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih količinah.
Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču.
V primeru poslabšanja voznih in s tem varnostnih razmer zaradi morebitnega prekomernega posipanja cest nosi odgovornost za nastale razmere izvajalec javne službe, ki je tudi dolžan to prekomernost nemudoma odpraviti.
32. člen
(pluženje cest)
Izvajalec javne službe mora zagotavljati, da sneg na cestišču ne doseže debeline, ki presega 12 cm. Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni organ.
V izjemnih primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni občinski organ, je možno ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.
Sneg mora biti odstranjen z vozišča na način, da je cestišče ali prometni pas širok 3 m, kjer to dopuščajo razmere. Očiščena širina pločnika mora biti najmanj 0,6 m, kolikor v izvedbenem programu zimske službe ni določeno drugače.
33. člen
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)
Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
– s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati javno površino v območju (morebitnega) padca le-teh,
– poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snegolovi.
Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
Hidranti, ki so namenjeni požarni varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
Po koncu zimskega obdobja mora koncesionar s cest in z drugih prometnih površin odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste, prometa in uporabnikov v zimskem obdobju.
Prav tako je izvajalec javne službe po koncu zimskega obdobja dolžan ugotoviti morebitno škodo na robnikih, obrobnih in drugih površinah vzdolž ceste, cestnih objektih in ostalih prometnih površinah, ki je nastala kot posledica izvajanja zimske službe, ter jo odpraviti na lastne stroške.
Škodo, ki nastane kot posledica izvajanja zimske službe, ugotovita izvajalec javne službe in predstavnik pristojnega organa upravljavca zapisniško.
34. člen
(izvajanje v izrednih razmerah)
V primeru izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca javne službe aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito in reševanje v občini oziroma po potrebi začasno tudi dodatnega izvajalca.
V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem zimske službe.
3.3 Odvoz in hramba zapuščenih vozil
35. člen
(odvoz in hramba zapuščenih vozil)
Izvajalec javne službe je dolžan na koncesijskem območju zagotavljati odvoz in hrambo zapuščenih vozil v skladu z veljavnim odlokom o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Škofja Loka oziroma v skladu z zakonom.
Za potrebe hrambe zapuščenih vozil mora izvajalec javne službe zagotoviti primeren ograjen in varovan prostor.
4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
36. člen
(javno dobro)
Javne ceste, cestni objekti in druge prometne površine, na katerih se izvaja javna služba in so natančno razvidne iz priloge tega odloka, so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.
37. člen
(evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
38. člen
(javna obvestila in naznanila)
Izvajalec javne službe mora uporabnike občinskih javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o stanju občinskih javnih cest, cestnih objektov in uporabnosti drugih prometnih površin.
5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
39. člen
(pravice uporabnikov javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin)
Občinske javne ceste, cestni objekti in druge prometne površine so površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.
40. člen
(obveznosti uporabnikov javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin)
Uporabnik občinske javne ceste, cestnega objekta oziroma druge prometne površine mora pristojnemu organu upravljavca (pristojna strokovna služba občine) sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti, cestnem objektu ali drugi prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah, cestnih objektih in drugih prometnih površinah v občini.
6. VIRI FINANCIRANJA
41. člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine, prihodkov od postavitev zapor cest, zavarovalnih škod in drugih virov.
Sredstva za posamezno proračunsko obdobje se zagotovijo na podlagi med občino (koncedentom) in izvajalcem javne službe (koncesionarjem) usklajenega izvedbenega programa, vendar šele s sprejemom proračunskega dokumenta s strani občinskega sveta.
7. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE, KI SO LAST OBČINE TER DEL JAVNE LASTNINE, KI JE JAVNO DOBRO IN VARSTVO, KI GA UŽIVA
42. člen
(vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe)
Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste, cestni objekti oziroma druge cestne površine, ki so v upravljanju in vzdrževanju občine ter so del javne lastnine.
Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe po tem odloku, so razvidne iz priloge tega odloka, ki se v času izvajanja koncesije spreminja glede na spremembe v katastru prometne infrastrukture oziroma glede na spremembe v banki cestnih podatkov.
43. člen
(javna lastnina, javno dobro in varstvo, ki ga uživa)
Javne ceste, cestni objekti in druge prometne površine so javno dobro v javni uporabi, tako kot to določa 4. poglavje tega odloka.
8. KONCESIJA
8.1 Predmet koncesije
44. člen
(predmet koncesije)
Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka v času trajanja koncesije po tem odloku in koncesijski pogodbi, v obsegu in na način, ki ga določa 5. člen tega odloka.
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost rednega vzdrževanja javnih cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi (npr. redno vzdrževanje cest za drugega koncesionarja, drugo koncesionirano dejavnost …) ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, tako da za opravljanje koncesije po tem odloku omogoča revizijsko sled.
45. člen
(območje koncesije)
Koncesija se izvaja na območju celotne občine oziroma na območjih koncesije, ki so grafično prikazana v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
Če je v času trajanja koncesije dana v javni promet nova javna cesta, cestni objekt ali druga prometna površina na določenem območju koncesije, postane ta prometna površina ne glede na seznam javnih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin iz priloge tega odloka sestavni del občinskih cest, cestnih objektov in drugih prometnih površin na tem območju koncesije. Ta določba se uporablja tudi za primer, ko se spremeni kategorizacija prometne površine.
Na posameznem območju ali v posameznem sklopu koncesije se podeli za obseg izvajanja javne službe po 5. členu tega odloka ena koncesija enemu koncesionarju.
V času trajanja koncesije za posamezno območje ali sklop koncesije ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tem odloku, razen če se druga koncesija podeli za krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega in nemotenega izvajanja javne službe, tako da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.
46. člen
(trajanje koncesije)
Koncesija po tem odloku se podeli za šest let (rok koncesije) z možnostjo podaljšanja za največ štiri leta.
Rok koncesije začne teči z dnem, določenim v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Rok koncesije poteče s potekom istega dne v istem mesecu v šestem letu od dneva začetka teka roka koncesije oziroma s potekom istega dne v četrtem letu v primeru podaljšanja koncesije.
8.2 Podelitev koncesije
47. člen
(strokovna komisija)
Župan imenuje najmanj 3-člansko strokovno komisijo, ki zagotavlja izvajanje postopka podelitve v skladu z zakonom in s tem odlokom, predvsem pa:
– pripravi terminski načrt izvedbe postopka podelitve koncesije,
– pripravi podrobna merila za izbor koncesionarja,
– opravi odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav,
– preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev,
– opravi strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila,
– pripravi pisno obrazloženo mnenje o izbranem prijavitelju in ga posreduje pristojnemu organu.
Kolikor župan imenuje komisijo, ki ima več kot tri člane, mora le-ta v vsakem primeru imeti neparno število članov.
48. člen
(javni razpis)
Koncesija iz prvega odstavka 44. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncedent lahko objavi en javni razpis za vse sklope ali pa se odloči za več javnih razpisov za posamezni sklop ali skupino sklopov.
Sklep o javnem razpisu sprejme župan, javni razpis se objavi v obsegu in na način, ki ga določa zakon, in na spletni strani občine. V skladu z odločitvijo župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih.
49. člen
(razpisna dokumentacija)
V razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo, in sicer:
1. naziv, sedež in drugi podatki o koncedentu,
2. podatki o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, narava ter obseg in območje koncesije, ki se podeljuje na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave in navodila za pripravo prijave,
8. način zavarovanja resnosti prijave,
9. kraj, čas in plačilni pogoji za dvig razpisne dokumentacije,
10. kraj in rok za predložitev prijav in morebitni pogoji za njihovo predložitev,
11. naslov, prostor, datum in ura javnega odpiranja prijav,
12. rok za izbiro koncesionarja,
13. rok obveščanja kandidatov o izidu javnega razpisa,
14. odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in
15. morebitni drugi podatki v skladu z zakonom ali glede na predmet koncesije, ki so potrebni za izvedbo javnega razpisa.
8.3 Pogoji za prijavo
50. člen
(pogoji za prijavo)
Vsaka pravna ali fizična oseba lahko vloži le eno prijavo na posamezni sklop.
V prijavi na javni razpis mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti ali drug postopek prisilnega prenehanja …). Ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti listine, s katerimi dokaže, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje javne službe, in sicer:
1. da razpolaga z najmanj 50.000,00 € (1.–5. sklopa) oziroma 15.000,00 € (6. in 7. sklop) osnovnega kapitala in je finančno ter poslovno sposoben za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa, pri čemer:
– v zadnjem poslovnem letu pred oddajo prijave ni imel hkrati čiste izgube iz poslovanja in bilančne izgube,
– je imel v zadnjem zaključenem poslovnem letu pred oddajo prijave najmanj 80.000,00 € (1.–5. sklopa) oziroma 20.000,00 € (6. in 7. sklop) prihodkov iz dejavnosti,
– da njegov povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v zadnjem zaključenem poslovnem letu pred oddajo prijave ni znašal več kot 60 %,
2. da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa,
3. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo v skladu s predpisi, z normativi in s standardi,
4. da zadovoljuje minimalno zahtevane tehnične in kadrovske zahteve, ki so za posamezni sklop opredeljene v prilogi tega odloka,
5. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki bi jo z izvajanjem koncesije lahko povzročil koncedentu ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo, iz katere izhaja, da bo sklenjeno zavarovanje v korist koncedenta),
6. da v zadnjih petih letih od dneva objave javnega razpisa izkazuje najmanj eno referenco na področju vzdrževanja cest ali primerljivih storitev, ki so predmet koncesije, v obsegu najmanj 50 % dolžine javnih cest na koncesijskem območju, za katerega daje prijavo,
7. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in koncesij, s tem odlokom ali z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo.
Med razpisom in v času trajanja koncesijskega razmerja mora koncesionar obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar koncedenta v razumnem roku ne obvesti o vsaki statusni spremembi oziroma krši svojo obvezo iz prejšnjega stavka, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo.
V drugem odstavku navedeni pogoji predstavljajo minimum zahtev koncedenta, morebitni dodatni pogoji in način dokazovanja pa se opredeli v razpisni dokumentaciji.
8.4 Merila za izbor
51. člen
(merila za izbor)
Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so:
1. ponujena cena (utež 80 %) in
2. fiksnost cene (utež 20 %).
Uporaba posameznega merila mora biti natančno opisana v razpisni dokumentaciji.
8.5 Izbor koncesionarja
52. člen
(uspešnost javnega razpisa)
Javni razpis je uspešen, če je nanj prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava, ki pokriva vsa razpisana koncesijska območja oziroma sklope. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določene v javnem razpisu, in je finančno sprejemljiva.
Javni razpis se ponovi v celoti, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe. Kolikor je razpis uspešen le delno, v nekaterih sklopih, se javni razpis ponovi samo za izvajanje tistega sklopa javne službe, za katerega koncesionar ni bil izbran.
Razpis je lahko neuspešen tudi v primeru, da prijave ne izpolnjujejo koncedentovih ekonomskih pričakovanj glede na cene, ki se dosegajo na tržišču.
53. člen
(pogajanja)
Strokovna komisija koncedenta lahko v primeru, ko ponudba ponudnika, ki je po merilih, opredeljenih v 51. členu tega odloka, sicer najbolj ugoden, vendar ne dosega koncedentovih ekonomskih pričakovanj, le-tega povabi k pogajanjem in skuša doseči ekonomsko sprejemljivost prijave.
Pogajanja se vodijo zapisniško, izvede pa se lahko največ dva kroga pogajanj.
54. člen
(odločba o podelitvi koncesije)
O izboru koncesionarja, potem ko pridobi pisno obrazloženo mnenje strokovne komisije, z upravno odločbo odloči pristojni organ občinske uprave.
Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadar koli ustavi.
8.6 Koncesijska pogodba
55. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja.
Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z iztekom roka za podpis pogodbe.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora z njeno vsebino soglašati občinski svet. Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
56. člen
(začetek, tek in trajanje koncesijske pogodbe)
Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki, in traja šest let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja, pri čemer se vremenske razmere ne morejo šteti za višjo silo.
Rok koncesije se glede na mnenje koncedenta lahko podaljša enkrat za največ do štiri leta.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
57. člen
(vsebina koncesijske pogodbe)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije,
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe,
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta,
5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti,
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije,
8. pogodbene kazni in pogoje za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije,
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti,
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije.
Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.
8.7 Pravice in obveznosti koncesionarja
58. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo na celotnem koncesijskem območju,
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju koncesionirane javne službe.
59. člen
(dolžnosti koncesionarja)
Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter s koncesijsko pogodbo,
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije,
3. nemudoma od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne službe) odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi,
4. pripravljati (letne in mesečne) programe za izvajanje javne službe, kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju v skladu s tem odlokom,
5. svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov,
6. voditi vse predpisane evidence in sodelovati s koncedentom pri vodenju katastra in banke cestnih podatkov, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
7. postavljati zapore cest na podlagi in v skladu z dovoljenjem pristojnega organa upravljavca.
60. člen
(odgovornost koncesionarja)
Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja prek pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci.
Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom. Zavarovalna pogodba mora biti sklenjena v korist koncedenta.
61. člen
(spremenjene okoliščine)
Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
O nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre koncesijsko pogodbo.
Določila iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.
62. člen
(višja sila)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe, in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanju javne službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v takih pogojih.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan za izvajanje javne službe poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
8.8 Pravice in obveznosti koncedenta in uporabnikov
63. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
Koncedent mora zagotavljati:
1. ustrezne pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom,
2. cene storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega, in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost,
3. sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije,
4. sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve koncesionirane javne službe na področju občine,
5. vodenje in ažuriranje katastra cest in banke cestnih podatkov.
Kolikor koncesionar izvaja koncesionirano dejavnost s podizvajalci, način plačila podizvajalcev določi koncedent.
Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, ter v skladu s koncesijsko pogodbo.
64. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe, ki je predmet koncesije, opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa:
1. da redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe, ki je predmet koncesije, v skladu s predpisi,
2. da javno službo, ki je predmet koncesije, izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike,
3. da storitve javne službe, ki je predmet koncesije, obračunava po veljavnih cenah in v skladu s sprejeto tarifo,
4. da dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo na uporabnika,
5. da v roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.
8.9 Prenehanje koncesijskega razmerja
65. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. s sporazumno razvezo pogodbe, sklenjene v pisni obliki,
3. z razdrtjem pogodbe po sodni poti,
4. z odstopom od koncesijske pogodbe,
5. s prenehanjem koncesionarja.
66. člen
(razdrtje pogodbe)
Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo zlasti:
1. če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek oziroma drug postopek prenehanja koncesionarja,
2. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, kršitve koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih v zvezi z izvajanjem koncesije,
3. če se po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal zavajajoče ali neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
4. če koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo in določbe tega odloka.
Koncesijska pogodba se razdre po sodni poti. Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v pogodbi.
67. člen
(odstop od pogodbe)
Koncedent lahko odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo, če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana javna služba. Pogoji za odstop se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe ali koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
V primeru odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti:
– realno vrednost neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oziroma primerno vrniti v naravi;
– nastalo škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava.
9. NADZOR
68. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Nadzor nad izvajanjem koncesionirane javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in s strokovnostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, z vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojen organ upravljavca ali pooblaščenec koncedenta oziroma drug po zakonu pristojen organ.
V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
69. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja nadzorni odbor občine ali pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora.
Nadzor se praviloma izvaja v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov in naprav.
O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, s tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70. člen
(reševanje sporov in uporaba prava)
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
Za presojo vseh razmerij v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe lahko stranke v koncesijski pogodbi dogovorijo izključno uporabo pravnega reda Republike Slovenije.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
71. člen
(izvajalec javne službe)
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka.
Do začetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.
72. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 371-0002/2013
Škofja Loka, dne 20. novembra 2013
Župan
Občine Škofja Loka
mag. Miha Ješe l.r.
