Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 108/09, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11) in na podlagi Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11), Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) so Občinski svet Občine Borovnica na 20. redni seji dne 7. 11. 2013, Občinski svet Občine Log - Dragomer na 19. redni seji dne 25. 9. 2013 in 20. redni seji dne 20. 11. 2013 in Občinski svet Občine Vrhnika na 21. redni seji dne 7. 11. 2013 sprejeli

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (v nadaljevanju: občina).
(2) Posamezne dejavnosti iz tega odloka lahko občine ali izvajalec javne službe, v medsebojnem soglasju, podelijo na podlagi predpisov drugemu za to usposobljenemu izvajalcu.
(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Način opravljanja javne službe obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7. cene storitev javne službe,
8. javna pooblastila izvajalca javne službe,
9. nadzor nad izvajanjem javne službe,
10. kazenske določbe,
11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
– zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov oziroma preda v sežig;
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;
– uveljavitev načela »stroške plača« povzročitelj komunalnih odpadkov;
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki.

(1) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Izrazi imajo naslednji pomen (vir: Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki):
1. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je s strani občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo;
2. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
– izvirni povzročitelj iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev, in
– izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev;
3. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
4. nevarni odpadek je nevarni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
5. komunalni odpadek je komunalni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
6. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
7. kuhinjski odpadki so kuhinjski odpadki iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom;
8. gradbeni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih;
9. ravnanje s komunalnimi odpadki je ravnanje z odpadki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
10. priprava odpadkov za ponovno uporabo je priprava za ponovno uporabo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
11. obdelava odpadkov je obdelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
12. obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču (v nadaljevanju: obdelava mešanih komunalnih odpadkov) je njihova mehansko biološka obdelava, s katero se zagotovi:
– izločanje frakcij, primernih za recikliranje, in
– aerobno ali anaerobno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in predhodno ali naknadno izločanje gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo;
13. predelava odpadkov je predelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
14. odstranjevanje odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
15. predobdelava odpadkov je predobdelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
16. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Ločene frakcije so tudi vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov;
17. nenevarne frakcije komunalnih odpadkov so odpadki, ki niso nevarni odpadki;
18. nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije) so nevarni odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki;
19. kosovni odpadki so odpadki s številko 20 03 07 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
20. prepuščanje nenevarnih frakcij je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, v zbirnem centru, zbiralnici ali v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah na način, določen v predpisu občine;
21. prepuščanje nevarnih frakcij je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pooblaščeni osebi izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v zbirnem centru ali premični zbiralnici nevarnih odpadkov;
22. prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, v ločenih zabojnikih, posodah ali vrečah na način, določen v predpisu občine;
23. statistična regija je statistična regija v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 154 z dne 21. 6. 2003, str. 1). Občine so uvrščene v statistične regije v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo teritorialnih enot;
24. naselje je območje naselja v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje;
25. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva te frakcije prepušča izvajalcu javne službe;
26. premična zbiralnica nevarnih frakcij je začasno urejena in opremljena pokrita zbiralnica ali zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu javne službe. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij;
27. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje ločenih frakcij od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev;
28. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov;
29. odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
30. predhodno skladiščenje odpadkov je predhodno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
31. dejavnost javne uprave in javnih storitev je dejavnost javne uprave in javnih storitev v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti.

(1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
– strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
– financiranje dejavnosti javne službe,
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave, ki določene obveznosti lahko poveri izvajalcu javne službe.

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

Javna služba se opravlja v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
– storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih;
– storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov zaradi oddaje v nadaljnjo obdelavo in do odlagališča za nenevarne odpadke;
– storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov (ki vključuje sortiranje, s katerimi se spreminja lastnost odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo);
– storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke;
– storitve skladiščenja odpadkov pri izvajalcu obdelave do njihove predelave ali odstranjevanja;
– storitve odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. Vsak izvirni povzročitelj se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja z odpadki in ločevati odpadke na izvoru, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tem odlokom in tehničnim pravilnikom.
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno ali občasno prebiva ali deluje ena ali več oseb;
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno (solidarno) pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7) Zavezanci za plačilo storitev javne službe postanejo uporabniki z vzpostavitvijo statusa iz drugega odstavka tega člena.
(8) Začasni izostanek uporabe objekta, za katerega se obračunavajo storitve po tem odloku, zavezanca ne odvezuje plačila storitve javne službe. V primerih odsotnosti, daljših od tri mesece, se uporabnikom storitve službe ravnanja z odpadki lahko strošek ravnanja z odpadki zmanjša. V takih primerih mora upravičenec priložiti uraden dokument, iz katerega je razvidno trajanje odsotnosti.
(9) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, v kateri se dogovorijo o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljana dejavnosti.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in karton, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali kartona,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),
– mešana odpadna komunalna embalaža,
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem:
– v tipizirane in označene zabojnike ali (izjemoma) v vreče, postavljene na prevzemnih mestih,
– v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otok) ali
– v zbirnih centrih
pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev ter pravnih oseb in fizičnih oseb na prevzemnih mestih,
– redno prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih in v zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje bioloških kuhinjskih odpadkov na prevzemnih mestih,
– redno prevzemanje zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Predlog letnega urnika odvoza odpadkov pripravi izvajalec do 31. 10. tekočega leta za naslednjo leto in ga pošlje Skupnem ustanoviteljskem organu izvajalca v potrditev.

(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojnike za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz 11. člena tega odloka.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij so praviloma prostorsko razporejene:
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na najmanj vsakih 300 prebivalcev;
– najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih;
– najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 300 prebivalci.
(3) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v zbirni center.

(1) Izvajalec javne službe mora prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti v zbirnem centru, ki mora biti opremljen s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2) V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(3) Ločeno zbiranje nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po v naprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(4) Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.
(5) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega odstavka tega člena najmanj 7 do 10 dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim na krajevno običajen način.

(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina ali krajevna skupnost zagotovi drugo primerno javno površino. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem zemljišču.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah in tipiziranih zabojnikih, ki so določeni s tehničnim pravilnikom.
(2) Drugi zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa tehnični pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine v skladu s sprejetim letnim programom oziroma sklepom Skupnega ustanoviteljskega organa izvajalca gospodarske javne službe.

(1) Velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(3) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih.
(4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma povečanje števila zabojnikov.

(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe na podlagi tehničnega pravilnika. V posebnih primerih, ko na podlagi tehničnega pravilnika ni mogoče določiti odjemnega mesta pa ga določi pristojni organ občinske uprave.
(3) Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 5 m oziroma je lahko izjemoma na drugih mestih, kar je določeno s tehničnim pravilnikom.
(4) Za prevzem odpadkov na prevzemnih mestih mora izvajalec javne službe zagotoviti primerna vozila za prevoz odpadkov.

(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v zabojnikih, ki so praviloma nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike najkasneje naslednji dan vrne na zbirno mesto.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta.

(1) V vsaki občini je praviloma treba zagotoviti zbirni center. Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in karton vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih plastičnih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– kosovne odpadke,
– zeleni vrtni odpad,
– biorazgradljive kuhinjske odpadke.

(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe obdelave odpadkov zagotoviti skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z namenom, da se odpadki v določenem času pripravijo za prevoz do prevzemnika, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(2) V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi na odlagališče za nenevarne odpadke.

(1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat v skladu s sprejetim programom izvajalca javne službe.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjega odstavka obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.
(3) Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.

(1) Organizatorji prireditev na prostem si morajo pred prireditvijo priskrbeti ustrezno soglasje izvajalca javne službe oziroma z njim skleniti dogovor o načinu odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov. Za čas trajanja javne prireditve na prostem, mora organizator na svoje stroške na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij. Izvajalec javne službe in organizator prireditve podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve glede na pričakovano število udeležencev.
(2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve, po končani prireditvi v najkrajšem možnem času vendar ne kasneje, kot v 8 urah, da se prireditveni prostor očisti. Odpadki se predajo izvajalcu javne službe prvi delovni dan po prireditvi.

(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun povzročitelja, če tega ni mogoče določiti, pa na račun lastnika zemljišča oziroma osebe, ki izvaja posest nad zemljiščem. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2) Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi občinska inšpekcija povzročitelju, če tega ni mogoče določiti, pa lastniku ali drugemu posestniku zemljišča, odstranitev komunalnih odpadkov. V primeru, da jih povzročitelj, lastnik oziroma posestnik ne odstrani, to stori izvajalec GJS na stroške povzročitelja, lastnika oziroma posestnika. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(4) V primeru, da se stroškov, povzročenih zaradi nepravilno odloženih odpadkov, ne da neposredno izterjati od zavezancev iz tretje točke tega člena, stroške poravna občina.

V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, v kar sodi tudi sortiranje ločeno zbranih odpadkov.

V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
– odpadna komunalna embalaža (vse frakcije),
– druge ločene frakcije (papir, steklo, kovine), ki niso odpadna komunalna embalaža,
– biološki odpadki,
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki.

V okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja:
– mešanih komunalnih odpadkov pred obdelavo,
– ostankov odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov,
– odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločene frakcije, ki gredo v predelavo,
– nevarne frakcije, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,
– drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne oziroma nenevarne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.
(4) Za obdelane komunalne odpadke se štejejo odpadki, obdelani v skladu s predpisi.

(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 41. člena tega odloka;
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;
– redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov;
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o ravnanju s komunalnimi odpadki in zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
– zagotavljanje podatkov, potrebnih za spremljanje ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih določi pristojni organ;
– evidentiranje števila prevzemov (frekvenc) zabojnikov za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov;
– druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
– čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
– čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
– škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
– škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.

Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov mora voditi register prevzemnih mest. Vsebino registra se opredeli v tehničnem pravilniku.

(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali premično zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– urniku prevzemanja ločeno zbranih frakcij;
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javnih služb;
– času obratovanja premične zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javnih služb;
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– načinu predvidene obdelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– doseženih rezultatih zbranih ločenih frakcij;
– drugih pogojih za prevzem.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– območju in načinu prepuščanja bioloških odpadkov;
– drugih pogojih za prepuščanje bioloških odpadkov;
– pogojih, pod katerimi se zbrani biološki odpadki oddajajo v obdelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev.

Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno, najmanj 2-krat letno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih,
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov,
– izločajo vse biološko razgradljive odpadke iz komunalnih odpadkov in jih obvezno prepuščajo izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali se odločijo za možnost lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih,
– izločajo vse biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad in jih prepuščajo kot ločeni frakciji,
– ne mešajo biološko razgradljivih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki.

(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
– do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupnega zabojnika,
– do uskladitve velikosti in števila zabojnikov skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz tretje alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
– prostornina obstoječega zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi tehničnega pravilnika oziroma, če prostornina zabojnikov ni manjša od števila zabojnikov, določenega na podlagi istega pravilnika.

Uporabniki imajo obveznost:
– pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
– lastniki ali upravitelji novega ali obnovljenega objekta morajo izvajalca javna službe najkasneje v 15 dneh pisno obvestiti o začetku uporabe objekta oziroma o številu prebivalcev, ki živijo v objektu;
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
– zagotoviti, da so zabojniki ali izjemoma vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu;
– zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, ki jih uporabljajo;
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta;
– uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki;
– plačevati storitve javne službe.

(1) V primeru, ko uporabnik storitev službe ravnanja z odpadki ne posreduje podatkov za obračun storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec javne službe uporabi uradno dostopne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v objektu.
(2) V primeru, ko izvajalec javne službe zaradi netočnih podatkov utrpi škodo, mu je lastnik oziroma upravljavec objekta stroške dolžan povrniti.

Imetnikom odpadkov je prepovedano:
– prepuščati odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
– nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
– odlagati odpadke ob zabojnikih;
– prepuščati odpadke v vrečkah (razen v izjemnih primerih) kot je določeno v tehničnem pravilniku;
– odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja, odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za komunalne odpadke;
– odlaganje komunalnih odpadkov na mesta, ki za to niso določena;
– brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
– pisati na zabojnike ter lepiti plakate nanje;
– opustiti uporabo storitev javne službe;
– ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe,
– sredstva od prodaje ločenih frakcij,
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz občinskega proračuna, v kolikor so za ta namen zagotovljena sredstva,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz dolgoročnega kreditiranja,
– iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine ali izvajalca javne službe, sestavljajo:
– zemljišča in objekti zbiralnic ločenih frakcij,
– zemljišča in objekti zbirnih centrov,
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah.
(2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.

Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine ali izvajalca javne službe, sestavljajo:
– vozila za prevzem in prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,
– zabojniki za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
– druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu javne službe.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. V primeru, da se uporabnik ne vključi v obvezni sistem ločenega zbiranja odpadkov, inšpekcijski organ z odločbo to odredi, izvršljiva odločba pa je podlaga izvajalcu za izvedbo te storitve.
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(4) Pristojni strokovni nadzor izvajalca javne službe (nadzornik) opozarja kršitelje s pisnim opozorilom, obenem jih tudi ozavešča o pravilnem ravnanju z odpadki.

Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje nalog iz tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(1) Tehnični pravilnik sprejme izvajalec javne službe na podlagi predhodnega soglasja SUO izvajalca in ga objavi na svoji spletni strani.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije uporabnikov;
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih;
– podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov, bioloških odpadkov;
– pogostost (frekvenca) in urniki prevzemanja odpadkov;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki;
– skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(3) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe.

(1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja z odpadki v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika sprejme izvajalec javne službe na podlagi predhodno pridobljenega soglasja SUO izvajalca ter ga objavi na svoji spletni strani. Pravilnik vsebuje osnove za obračun storitve obvezne gospodarske službe, ki je urejena s tem odlokom.
(2) Ceno ravnanja gospodarske javne službe iz tega odloka na podlagi Pravilnika o tarifnem sistemu sprejmejo občinski sveti občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika.

(1) Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba (srednja in velika), njena odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek v povezavi s prvim odstavkom 10. člena);
– opusti uporabo storitev javne službe (trinajsta alineja 37. člena).
(2) Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 evrov, če ravna v nasprotju s prvo in drugo alinejo prvega odstavka.
(3) Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo in drugo alinejo prvega odstavka.
(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika, če ravna v nasprotju s prvo in drugo alinejo prvega odstavka.

(1) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek od prve do sedemnajste alineje in od devetnajste do enaindvajsete alineje pravna oseba (srednja in velika), njena odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če:
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje zabojnika (tretji odstavek 17. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči onesnaževanje okolice (prvi odstavek 19. člena);
– ne odstrani praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 19. člena);
– kot organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj pet dni pred datumom izvedbe prireditve (drugi odstavek 24. člena);
– redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (prvi odstavek 16. člena);
– kot lastnik ali upravitelj novega ali obnovljenega objekta pisno ne obvesti izvajalca javne službe najkasneje v 30. dneh o začetku uporabe objekta oziroma o številu prebivalcev, ki živijo v objektu (druga alineja prvega odstavka 35. člena);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (sedma alineja 35. člena);
– prepušča odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 37. člena);
– meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 37. člena);
– prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (tretja alineja 37. člena);
– prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (četrta alineja 37. člena);
– sežiga ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (peta alineja 37. člena);
– namešča zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (šesta alineja 37. člena),
– odlaga odpadke ob zabojnikih (sedma alineja 37. člena);
– odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za komunalne odpadke (deveta alineja 37. člena);
– odlaga komunalne odpadke na mesta, ki za to niso določena (deseta alineja 37. člena);
– brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (enajsta alineja 37. člena);
– piše na zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje (dvanajsta alineja 37. člena);
– ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (štirinajsta alineja 37. člena);
– ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku tridesetih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 42. člena).
(2) Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 250 evrov, če ravna v nasprotju od prve do sedemnajste alineje in od devetnajste do enaindvajsete alineje prvega odstavka.
(3) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.
(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.

(1) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanje javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot določa ta odlok,
– ne obvešča uporabnikov na način, kot je predpisano v odloku,
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev,
– ne pripravi letnega programa prevzema ločenih frakcij.
(2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.

Z dnem uveljavitve tega odloka v Občini Vrhnika preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne javne službe ravnanju s komunalnimi odpadki (Naš časopis 280/2002 in spremembe) in v Občini Borovnica Odlok o načinu opravljanja lokalne javne službe ravnanju s komunalnimi odpadki (Naš časopis, junij/2005).

(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se objavi tudi v uradnih objavah glasila Naš časopis.
(2) Odlok v Uradnem listu Republike Slovenije objavi Občina Vrhnika; stroški objave bremenijo občine glede na poslovne deleže v JP KPV, d.o.o.