Številka: Up-51/13-11

Datum: 21. 11. 2013

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložil Ethelbert Onyeauna, Nigerija, ki ga zastopa mag. Matevž Krivic, Spodnje Pirniče, na seji 21. novembra 2013

Sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 327/2012 z dne 10. 10. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

1. Pritožniku je bila z odločbo Policijske uprave Kranj od 12. 4. 2012 od 8.30 do njegove odstranitve iz države, a ne dalj kot za šest mesecev, odrejena nastanitev v Centru za tujce. Pritožnik je vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo. Pritožnik je vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker revident ne izkazuje več pravnega interesa.
2. Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča. Zatrjuje kršitev 19., 22., 23. in 32. člena Ustave ter prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Stališče Vrhovnega sodišča, da si revident, tudi če bi z revizijo uspel, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, če mu je po vložitvi revizije omejitev gibanja prenehala, naj bi bilo nedopustno. Pritožnik se tudi ne strinja s stališčem, da nima več pravnega interesa za odločanje o reviziji, ker v tožbi ni postavil zahtevka za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta. Bistvo upravnega spora naj bi bila presoja zakonitosti upravnega akta. V času, ko naj bi pritožnik vlagal revizijo, naj bi bila njegova prostost še vedno protipravno omejena, zato naj ne bi bilo potrebe postaviti ugotovitvenega zahtevka. Njegov zahtevek za odpravo upravnega akta naj bi vseboval tudi zahtevo po ugotovitvi nezakonitosti.
3. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-51/13 z dne 22. 10. 2013 sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je o tem obvestilo Vrhovno sodišče in Ministrstvo za notranje zadeve.

4. Okoliščini, da je omejitev gibanja v času odločanja Vrhovnega sodišča že prenehala in da pritožnik v tožbi ni postavil ugotovitvenega zahtevka, po mnenju pritožnika ne moreta vplivati na presojo pravnega interesa. Zato naj bi bilo stališče Vrhovnega sodišča, da pritožnik nima več pravnega interesa za odločanje o reviziji, očitno napačno in zato v neskladju s pravico iz 22. člena Ustave.
5. Po ustaljeni ustavnosodni presoji iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja tudi zahteva po prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti. To ustavno procesno jamstvo je kršeno v primeru, ko je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna, zaradi česar je utemeljen sklep, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev – torej samovoljno.(1) Glede na očitke pritožnika, da je sklep Vrhovnega sodišča očitno napačen, je Ustavno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo z vidika morebitne kršitve tega ustavnega procesnega jamstva.
6. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-181/09, Up-860/09, Up-222/10 z dne 10. 11. 2011 (Uradni list RS, št. 98/11, in OdlUS XIX, 28), ki je bila izdana pred izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča, ugotovilo, da je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1) v neskladju z Ustavo, ker ne omogoča, da bi posameznik lahko zahteval zgolj ugotovitev nezakonitosti akta. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da v primerih, ko so bili v upravnem sporu izpodbijani upravni akti že izvršeni in z njihovo odpravo vzpostavitve prejšnjega oziroma drugačnega zakonitega stanja na podlagi ponovljenega postopka odločanja o izdaji upravnega akta ne bi bilo mogoče doseči, pomeni učinkovito sodno varstvo možnost vložitve tožbe, s katero bi tožnik lahko zahteval ugotovitev, da je bilo poseženo v njegove pravice in pravne koristi z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba). V navedeni odločbi je Ustavno sodišče določilo tudi način izvršitve te odločbe, ki je v času do odprave ugotovljene protiustavnosti(2) omogočal tožnikom, da vložijo tudi ugotovitveno tožbo, če izkažejo pravno korist.
7. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-680/12 že sprejelo stališče, da bi pritožnik, kljub temu da je sklep o nastanitvi v Center za tujce prenehal veljati, če bi z revizijo uspel, v ponovljenem postopku pred Upravnim sodiščem v skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-181/09, Up-860/09, Up-222/10 lahko dosegel ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa. Stališče, da si revident pravnega položaja v postopku, v katerem je izpodbijani upravni akt prenehal veljati, nikoli ne more (več) izboljšati, je Ustavno sodišče že ocenilo kot očitno napačno.
8. V konkretnem primeru je bil pritožnik 7. 8. 2012 izpuščen iz Centra za tujce. Odločba, na podlagi katere je bil pritožnik nameščen v Center za tujce, z njegovo izpustitvijo sicer ni prenehala veljati,(3) je pa tega dne prenehala dejansko učinkovati. Pritožnik je bil že izpuščen, zato z morebitno odpravo izpodbijane odločbe v ponovljenem postopku odločanja pred Upravnim sodiščem ne bi mogel več doseči drugačnega zakonitega stanja. Vendar bi pritožnik, enako kot v primeru, v katerem je Ustavno sodišče odločilo z odločbo št. Up-680/12, v ponovljenem postopku pred Upravnim sodiščem (če bi z revizijo uspel) lahko dosegel ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe.
9. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi navedlo, da revident samega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odločbe v tožbi ni postavil. Ustavno sodišče je moralo presoditi, ali ta okoliščina vpliva na presojo pravnega interesa pritožnika za odločanje o reviziji. V upravnem sporu sodišče praviloma presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).(4) Tožbeni predlog je predlog, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali kako naj se ugotovi njegova nezakonitost. S postavitvijo tožbenega predloga se določi obseg sodne presoje upravnega akta.(5) Odločanje v mejah tožbenega predloga v upravnem sporu o zakonitosti dokončnega upravnega akta pomeni, da sodišče odloča v upravnem sporu o tistem, kar je sporno.(6) Ugotovitvena sodba v upravnem sporu po vsebini pomeni delno ugoditev izpodbojni tožbi.(7) Zato pravilo, da mora sodišče odločati v okviru tožbenega predloga, ni ovira, da sodišče tožbi ugodi in zgolj ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, čeprav je tožnik sprva predlagal njegovo odpravo.
10. V obravnavanem primeru je pritožnik vložil izpodbojno tožbo. V času vložitve tožbe je bil še nastanjen v Centru za tujce in mu je bilo gibanje še omejeno. Postavljanje podrejenega tožbenega predloga za ugotovitev nezakonitosti akta bi bilo v takšnem procesnem položaju nepotrebno. Okoliščina, da pritožnik v tožbi ni postavil ugotovitvenega zahtevka, ni ovira, da (če bi z revizijo uspel) Upravno sodišče v ponovljenem postopku ne bi moglo zgolj ugotoviti nezakonitosti izpodbijanega akta. Zato je stališče Vrhovnega sodišča, da si pritožnik svojega pravnega položaja v tem postopku ne more (več) izboljšati, samovoljno oziroma arbitrarno ter s tem v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.
11. Ker je ustavna pritožba utemeljena, je Ustavno sodišče izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje. V novem postopku bo Vrhovno sodišče moralo upoštevati razloge iz te odločbe. Ustavno sodišče je ustavni pritožbi ugodilo že zaradi kršitve 22. člena Ustave, zato drugih zatrjevanih kršitev ni presojalo.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. Up-464/01 z dne 15. 12. 2003 ter z odločbama Ustavnega sodišča št. Up-1126/05 z dne 7. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 55/07, in OdlUS XVI, 91) in št. Up-680/12 z dne 21. 2. 2013 (Uradni list RS, št. 24/13).

(2) Na ugotovljeno protiustavnost se je zakonodajalec odzval z Zakonom o dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1B), ki je bil uveljavljen 15. 1. 2013, torej po izdaji izpodbijanega sklepa.

(3) Odločba o nastanitvi v Centru za tujce je odločba, izdana za določen čas. Odločba preneha veljati z odstranitvijo iz države ali po poteku šestih mesecev od izdaje.

(4) Če se s tožbo zahteva odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi (spor polne jurisdikcije) ali vrnitev stvari ali odškodnina (drugi odstavek 30. člena ZUS-1), je sodišče vezano na tožbeni zahtevek (drugi odstavek 40. člena ZUS-1).

(5) Z. Štucin v: J. Breznik in E. Kerševan (red.), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 283.

(6) V. Androjna, E. Kerševan, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 724.

(7) Primerjaj J. Breznik v: J. Breznik (red.), nav. delo, str. 382.